RAZISKOVALNAINIZUMITELJSKA DEJAVNOST
Naloge čakajo
Stališč, sklepov, predlogov, dobrih zamisli, ki naj bi pospešili raziskovalno in inventivno dejavnostv naši občini, ni malo. Z njimi so družbenopolitične organizacije, izvršni svet in razni odbori domala zasuli delegate na seji občinske skupščine 30. januarja. V središču pozornosti je bila namreč prav ta dejav-nost, ki bi v zdajšnjih gospodarskih razmerah morala imeti iz-jemno pomembno mesto. Zato je bilo pričakovati, da se bodo k besedi oglasili tudi delegati, zlasti iz zbora združenega dela, saj so nove zamisli in izboljšave življenjskega pomena za razvoj in s tem poslovni uspeh delovnih organizacij. Pa se to ni zgodilo.
Toda ne glede na to, da je v delegatskih klopeh zbora zdru-ženega dela vladal molk, kaže na podlagi že prej omenjenih sta-lišč, sklepov in mnenj, zapisa v Delegatski tribuni in uvodnih besed razlagalcev ugotovili, da so cilji in naloge, ki zade vajo ra-ziskovalno in inventivno dejavnost, bolj ali manj jasni, vpraša-nje pa je, kako doseči, da ne bi bilo razmika med natneni in konkretnimi rezultati.
Nahajamo se v izjemno težavnem gospodarskem položaju. Želimo ustvarjati z domačim znanjem, hočemo ga celo izvažati, zato naj bi inovacijska dejavnost postala množična. Večje šte-vilo inovacij bi bilo brez dvoma pomemben prispevek k stabili-zacijskim prizadevanjem. Toda podatki, objavljeni v Delegat-ski tribuni, zbrani na podlagi ankete, ki jo je občinska razisko-valna skupnost izvedla leta 1982, ne zbujajo optimizma. Poz-navalci razmer namreč ocenjujejo, da se stanje od takrat pa do danes ni bistveno spremenilo, tako da podatki iz te ankete ve-Ijajo tudi še danes.
Anketa, ki je zajela 68 delovnih organizacij, v katerih dela okoli 70 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu naše obči-ne, je pokazala, da je le 0,9 odstotka delavcev vključcnih v ino-vacijsko dejavnost. To je sicer več kot pred leti, a še vedno ve-liko premalo. da bi lahko govorili o množičnosti. Razvojno ra-ziskovalne enote — tam kje jih sploh imajo — so majhne in imajo v povprečju le sedem zaposlenih. Ponavadi tudi niso or-ganizirane kot samostojni oddelki.
V anketiranih ozdih je v teh enotah delalo 255 delavcev, od teh jih je le 57 odstotkov imelo visoko ali vtšjo izobrazbo. Načr-lovanja in usmerjanja te dejavnosti domaJa ni. Škripa pri na-grajevanju inovatorjev. Zapreka za razmah te dejavnosti pa je tudi naše gledanje nanjo. Največkrat smo nepotrpežljivi in mi-slimo, da se morajo rezultati pokazati takoj, ne da bi vcdeli, da je na začetku včasih sploh težko reči, ali bo deio sploh obrodifo sadove.
Naj bo karkoli, dvomov o tem, ali potrebujemo raziskovalno in inventivno dejavnost ali ne, ni več. Potrebujemo jo bolj kot kadarkoli prej. Očitno je tudi, da se moramo prizadevati za njen razmah. Toda zdi se, da se vse preveč tistih, ki bi k nje-nemu razvoju lahko marsikaj prispevali /adovoljni s stališči, sklepi, dobrimi nameni... Zamisliti se velja ob dejstvu, da se je na zboru združenega dela"oglasil v razpravi en sam delegat.
DARJA JUVA.N