1 Leto XIV. j Štev. 162 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE! 25-67 In 28-CT POSLOVALNICA CEUE. Prešernova 3. t«l. 280 TELEFON LJUBLJANA: «-«1 Maribor 20., 21. julija 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v opravi ali do poiti 14 din. Dostavlien n# dom 16 din. »ullna 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAC U N: 11.«» Cena din 1.— Zadnji apel na Anglijo Včeraj je podal nemški vodja in kancelar Adolf Hitler pred nemškim državnim zborom in italijanskim zunanjim ministrom Cianom bilanco dosedanjih vojnih do* godkov ter ponudil Angliji konec vojne - Ako Anglija ponudbe ne sprejme, se bo pričel Z njo boj do končnega poraza mmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm BERLIN, 20. julija. (Z) Kljub temu da s© vesti o skorajšnjem sklicanju državnega zbora, prihodu italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in govoru Hitlerja z mirovnim apelom na Anglijo niso potrjevale, a tudi ne zanikale, |e bil včeraj v vsej naglici in za javnost nepričakovano sklican državni zbor v Krollo-vo opero. Prispel je tudi italijanski zunanji minister in Hitler je imel velik govor, ki ga je po radiu poslušala vsa Nemčija, pa tudi vsa ostala Evropa in ves svet. BERLIN, 30. julija. DNB.JKo se je kmalu po poldnevu izvedelo o sestanku rajhstaga, so se zbrale po ulicah velike množice Hudi v špalir. Pred staro kan-oelarsko palačo je bilo zbranih na tisoče gledalcev. Okrog Krollove opere je nastal orkan navdušenja, ko se je prikazal na čelu kolone avtomobil kancelarja Hitlerja. Rajhstag je imel svečano vnanje lice, nad polovico poslancev je bilo v vojaških uniformah. Vse desno krilo je bHo rezervirano za častniški zbor Velike Nemčije. Nad sto generalov raznih vrst orožja in položajev je zavzelo svoja mesta. Sredi diplomatske lože }e sedel italijanski zunanji minister grof Cianov Maršal Gorrng je otvoril sejo, se spomnil padlih borcev, ki so jih navzoči počastili stoje. Vzklikanju zavezniški Italiji in padlemu junaku Balbu je sledil govor Hitlerja. Dolgotrajne ovacije so sprejele vodjo, ko je stopil na govorniški oder. Navdušeno je ploskal tudi grof Ciano. Govor je bil večkrat prekinjen z burnim Pritrjevanjem, na kraju so odpeli narodno himno. Marša! GBrfatg se je zahvalil v imenu vsega naroda Hitlerju, ki ga Je imenoval »zagotovitelja nemške zmage«. Med vefokim navdušenjem Je vodja zapustil poslopje. Hitlerjev govor v rajhstagu BERLIN, 20. julija. DNB. Brez vsake predhodne napovedi se je včeraj popoldne sešel nemški državni zbor in istočasno je prišel v Berlin tudi "Italijanski Ivanji minister Ciano. Na seji je imel rt i t l e fr poldrugo ,uro trajajoč govor, ^erega je pričel z ugotovitvijo, da je sklical državni zbor zato, da poda vpd-8led v razvoj zgodovinskih dogodkov In naslovi še zadnji apel na človeški razum, {ja bi se ustavilo nesmiselno prelivanje Krvi, ker ni ta boj v nftakem sorazmerju 55 njegovim povodom. Nacionalni socializem je imel že od vsega začetka kot cilj revizijo versajske fttfrovne pogodbe, katere pa ni bilo mo-®oČe doseči mirnim potom. Tega so bile krive demokracije, katerih postopanje je tudi nujno moralo voditi do sedanje vojne, ki so jo izzivali židovski hujskači s ChuTohillom. Toda pozabili so, da je Nemčija sedaj drugačna in so se ura-čunali. Ko so pognali proti Nemčiji Poljsko, jo je nemška vojska likvidirala v W ir1?* Nato te Hkler z Istega mesta apeliral na uvidevnost In svaril nasprotnike pred nadaljevanjem vojne. Zaman Nato je govoru Hitler o operaoijah na Norveškem, kamor so šli Nemci zato, da prefiite Angleže, ki so hoteti zasesti tudi Švedsko, da bi preprečiH Nemčiji dobavo železne rude. Obširno je govoril o vpadu v Holandijo j,n Belgijo. Spočetka te hotela Nemčija spoštovati nevtralnost držav in napasti Maginotovo črto, ‘°da Francozi in Angleži so zbirali voj* sko in se sami pripravljali na mtsld na Nemčijo čez omenjeni državi. Nemški odgovor je vodil do »loma sovražnika. Hitler jg nato opisal hrabrost la zaduše posameznih tieniških pj^ejinlkov. Posebno pa je pohvalil niaršal^ G o e-T'in g a, pa tudi .-politične voditeljgjjj vojake. Go e ril)"Sa J® P9.Y'šal v d ržavne g a m a ršjja V^Ht Nemčijo ter ga odlikoval z velikim križem reda Železnega kriza. Več generalov je povišal v 'Uaršaje, druge pa v generalne polkovnike. ’ To so vsi ' vrhovni voditelji s Kelt lo m in B~r a ii c Ti i.t s c h e m na čelu. * J" ” • ‘ V drugi polovici govora je Hitler govori! o zvezi Jn zvestobi med Nemčijo in Italijo, iviacionalno^optalistična Nemčija le Imela \ zunanji politiki veHno dva Slavna cilja: prijateljstvo, z Italijo In sporazum"'z'Anglijo. To stališče je Hitler zastopal že pred 20 leti. Še sedaj obžalu je, da se mu ni posrečilo doseči z Anglijo enakega prijateljstva, kakor z Italijo. Tembolj pa je srečen, da se mu je posrečil prvi del prizadevanja glede Italije, za kar se mora zahvaliti geniju, ki vodi italijanski narod, Mussoliniju. Nemško-italijansko zavezništvo je sedaj zapečateno s krvjo in določeno, da ustvari v Evropi novo življenje. 2te ob začetku vojne se Je Hitler z Mussolinijem o vsem dogovoril. Koristi le imela Nemčija od tega že spočetka ogromne, ne sanio gospodarske, ampak tudi strateške, ker je Itafija vezala velike sovražne sile In jih razcepila. Ko je pa napočil pravi trenutek, je Mussolini poslal Italijo tudi z orožjem v boj za skupno stvar. Vstop Italije v vojno je pospešil zlom sovražnika. Nemčija se veseli italijanskih uspehov in žaluje z njo ob izgubah, slasti ob izgubi Ital a Balba. Nemško-itaH-jansko sodelovanje bo odpravilo vse krivice, ki so bile v stoletjih storjene nemškemu in Italijanskemu narodu, kajti na koncu bo le prišla njuna zmagi. Če Angleži pravijo, da je njihova država po vsakem porazu močnejša, potem tudi Hitler lahko reče, da je Nemčijo vsak uspeh okrepil. Že lani je dejal, da Nemčije nobena sila ne more omajati. Sedaj je Nemčija vojaško močnejša, kakor je bila kdaj koli prej. Imeli smo sicer izgube, toda v primeri z onimi v svetovni vojni so naravnost malenkostne Trenutno se vračajo mnoge divizije iz Francije v domovino. Mnogi bodo šli na dopuste, druid pa bodo pomagali pri pospravljanju plena ter popravljanju In nadomeščanju orožja. Naša^j>ot*oš!ija mu-nicije ni bila v nobenem sorazmerju z našo veliko produkcijo. Naša produkcija orožja in municije je sedaj večja, kakor ob začetku vojne. Zaloge so tako velike, da nam že primanjkuje skladišč. Tudi glede surovin Je bfla Nemčija temeljito pripravljena. Neomejene so zaloge premoga in železa. K temu pridejo še bogastva zasedenih držav. Nemčija obvlada sedaj prostor z okoH 200 milijoni ljudi od katerih se Jih 130 milijonov lahko udejstvuje v vojski, 70 pa izključno v gospodarstvu. Po zaslugi nacionalno-socialistične vzgoje se vojskuje sedaj nemški narod s fanatično resnostjo, zavedajoč se usode, ki ga čaka, ako bi bil premagan. Deset mesecev vojne, je ta fanatizem le še povečalo, Priznavam sicer, da obstajajo tudi v Nemčiji še subjekti, ki so nepoboljšljivi reakcionarji in si žele, da bi se fttvtri zasukale drugače, toda teh je tako malo, da so popolnoma brez pomena. Zadnje upanje angleških državnikov, je dejal dalje Hitler, kakor tudi vladarjev brez krone, vlad brez držav in generalov brez vojske, Je možnost odtujitve Rusije od Nemčije, toda rusko-nemško razmerje je definitivno urejeno. Rusija Je pravilno razumela, da Je treba z nami pametno prečistiti vprašanje, kaj je nemško In kaj rusko interesno področje. Zato Je zaman vsako upanje sovražnikov, da bi uastale med Rusjjo In Nemčijo kake nove napetosti Upanje Anglije, da bi jih mogla Ru- sija razbremeniti v njihovem položaju, je jalovo. Ob koncu je pa Hitler naslovil še zadnji apel na Anglijo. Lani je po zmagi nad Poljsko Hitler ponudil zahodu mir, toda ni ga sprejel. Če bi se bilo to zgodilo, bi bilo milijonom prihranjeno strašno gorje, Toda tudi sedaj prihaja iz Londona še vedno en sam krik, ki hočejo vojno. Tam izjavljajo, da bodo vojno nadaljevali, četudi bi Anglija propadla in bi se morali bojevati iz Kanade. Toda tja bi se preselili samo vojni interesenti, narod pa bi ostal. Hitler je dejal, da čuti globok odpor proti tem ljudem in- ga skoraj boli, da ga je usoda določila, da z njimi pomede, Njegov namea ni bil voditi vojno ampak zgraditi nemško socialno državo. Vsako leto vojne ga zadrži v tem delu. Toda Churchill je pravir dejal, da hoče vojno. Bodimo si na jasnem, da bo iz vsega nastala strahovita katastrofa In beda, seveda ne za g, Churchilla, ki se bo preselil v Kanado, ampak ti milijone drugih ljudi. Naj ml nihče ne zameri, če kot prerok povem, da bo s tem uničen angleški imperij, kar sicer nikdar ni bil moj namen. Toda jasno je, da pomeni nadaljevanje vojne samo popolno uničenje enega izmed obeh nasprotnikov. Naj g, Churchill misli kakor hoče, toda jaz vem, da to ne bo Nemčija, ampak Anglija. Zato naslavljam še enkrat apel na Anglijo. Lahko to storim^ ker ne prosim kot premaganec, ampak kot zmagovalec. Apeliram na človeški razum. Ne vidim nobenega vzroka za nadaljevanje vojne in obžalujem vse žrtve, ki jih bo zahtevala In ki bj jih tudi svojemu narodu rad prihranil. Vem, da milijoni Nemcev žele, da bi se spopadli prav s tem sovražnikom, ki nam je brez vzroka napovedal vojno vem pa tudi, da bo g. Churchill to mojo izjavo zavrnil kot Izraz moje bojazni. Jaz bom imel čisto vest nasproti vsemu kar se bo zgodilo. Ob zaključku je govoril Hitler še o neznanih junakih, o moštvih hrabre nemške vojske in sklenil govor z vzklikom: Živela Nemčija! Odmevi Hitlerjevega apela V Nemčiji in Italiji so sprejeli Hitlerjev gever z velikim navdušenjem — V nevtralnem svetu ie ni posebnih komentarjev — Angleški tisk odklanja vsako misel na kapitulacijo SE ZADNJA BESEDA POLITIKE BERLIN, 20. julija. DNB. Ves tisk se .naravno bavl s Hitleijevim govorom in naglasa zgodovinski pomen dogodka. Listi naglaSajo zaslužna imenovanja visokih častnikov ter tople besede, ki jih je Hitler naslovil na Italijo. Nemški rajh je končki zmagonosen pohod na celini in je pripravljen na zadnji obračun z Anglijo. Angliji je poslan zadnji poziv na razum In razsodnost. Se enkrat je izpregovbrila beseda politike, potem bo govorilo orožje. RIM, 20. julija. Stefani. >F v glavnem semitske rase, potomci Fe-uicanov z močnim arabskim prilivom. Njih domači jezik je najbližji arabskemu, 2 mešanico italijanskih besed. Zveze z Italijo so Me predvsem kulturne narave. Vzdržavale so se preko šole in cerkve. Slednja je imela na otočane..velik vpliv. Ti, čeprav arabske- krvi in jezika, so bili vedno pobožni katoličani, prav kakor ffci. Zanje je bil Rim njihova Meka, pa-PCŽ, naj višja oblast na zemlji. In ker je najvišii sedež cerkvene oblasti v Italiji »er s tradicijo, politiko in jezikom povezan,. nanjo, je tudi srce, malteških svečenikov vedno težilo k Italiji. Vzgoja mla-j*m® i? Wla skoro izključno v rokah duhovščine, preko cerkve in šole je raste! italijanski duh na otokih. Razvil se je po-„ seben narodni tip Maltežanov. ki je v družini in na trgu govoril v maternem jeziku, v šoli, uradih in v cerkvi pa uporabljal italijanščino. Vsa izobrazba je bila italijanska, italijanski edini njihov književni jezik, domača govorica pa je os tata na stopnji ljudskega narečja. Vladavina Velike Britanije je prinesla l>a otoke angleščino. Poslej se je začela na Malti huda borba med tremi jeziki. Inteligentnejši domačini so z angleško pomočjo skušali uveljaviti malteščino in 'zriniti italijanščino. Malteški jezik je postal sčasoma književni jezik, uporabljal so je v šoli, uradih in v javnosti. Ko je Po svetovni vojni dobila Malta avtonomijo, je spor med Angleži in Italijani Malto dosegel višek. Italijanstvo, ki ie bilo prej le kulturna vez, je stopilo na čelo ene stranke, druga, malteška, je s. podporo Angležev segala po prevladi. Fašistična Italija se je s pomočjo iredentističnih društev močno zanimala za razore rc na Malti in ko je Velika Britanija 1930 ustavo ukinila, se je sproži! vihar tako v laičnem kakor ecrkvenem svetu, ustavna stranka Maltežanov in Angležev, ki je imela v parlamentu večino, je bila pri prvih volitvah težko poražena, namesto nje je po kratkem brezvladju prišla na površje nacionalistična stranka malteških fašistov, ki ji je načeloval Ugo Mifsud. Ta je stopila z angleško vlado v odkrit boj, fašisti so izkoristili v polnem obsegu vrnjeno ustavo ter razvili najin-tenzivnejšo propagando na vsem otočju. Pokazalo se je, da so ti daleč močnejši od filobritanskega prebivalstva. Ustava je bila 1933 znova suspendirana. Malta je postala kronska kolonija, guverner ji vlada s svetom sedmih članov, od katerih imenuje sam štiri uradnike in tri Maltežane. Za bojno razpoloženje malteških fašistov, katerih težnja po združitvi otoka z domovino Italijo je ostala živa še nadalje, je značilna izjava, ki jo je dai vodja italijanašev, minister prosvete dr, Mizzi: — Prepričani smo, da ni nič bolj sigurnega na svetu, kakor končna zmaga italijanstva na Malti. Ponosni smo bili, ko je Mettemich imenoval Italijo s pavšalnim geografskim izrazom, ponosni smo zdaj, ko Italija po zmagi pri Vittoriu Venetu s tradicionalno rimsko modrostjo diktira svetu svoja načela miru in napredka. Velikim izpremembam v razpoloženju Maltežanov sta vzrok dva glavna razloga. Prvi razlog je materialne narave. Italija se je po vojni dvignila iz prejšnje potlačenosti, zdaj tekmuje s prvimi velesilami sveta. To imponira Maltežanom, ki so videli prej v njej siromašno, zapostavljeno silo, v Angliji pa gledali bogatega gospodarja, pri katerem jim je dobro, da jim bolje ne more biti. S prerodom Italije in vzponom rimskega imperija se je pa v Maltežanih rodilo spoznanje, da v primeru priključka k Italiji Ob rojstnem dnevu dr. Vladimirja Mačka Vsako leto se z rojstnim dnem dr. Vladimirja Mačka, voditelja hrvatskega naroda, obnavljajo misli idej mogočnega kmečkega gibanja In uspehov, ki jih je za svoje rojake pridobil na gospodarskem, kulturnem, socialnem in političnem področju. Rojstni dan dr. Mačka je praz-jiik vsega naroda, ko se hrvatski kmet in intelektualec pred vsem svetom izpovesta v svojih upravičenih težnjah ter izražata priznanje in vdanost političnemu nasledniku neumrlega Stjepana Radiča. Dr. Vladimir Maček je simbolično zlitje vseh tvornih sil, socialne in politične vsebine hrvatskega naroda. Njegova osebnost je kakor pri redkih voditeljih naroda povezana z ljudsko dušo, v njem je idealiziran vzpon teženj hrvatskega naroda, ki je po letih razočaranj vstal k plodnemu delu, prepojen s socialno pravičnostjo in zrelim političnim okvirom za skupno dobro vse domovine. Iniciativnost podpredsednika vlade dr. Mačka je krepko pripomogla, da je naša domovina prešla vse težke dni mednarodnih trenj s krepko voljo, vztrajati v miru in delu za napredek države in treh bratov v okviru pravičnega In enakopravnega sožitja. Dr. Vladimir Maček sl'je s svojim zgodovinskim dejanjem v najtežjih dneh Evrope pridobil splošno zaupanje nele hr-hatskega, temveč tudi slovenskega in srbskega naroda. Njegova je velika zasluga, da je Jugoslavija zbrana in pripravljena za vse naloge, ki jih bo teriala bodočnost. S priključkom hrvatskega naroda v pozitivno ustvarjanje na skupnem političnem vodstvu države je dr. Maček doprinesel k okrepitvi države močan steber opore in bolj kakor kdaj koli smo vsi dolžni, da vprav letos, s še posebno hvaležnostjo, skupaj z brati Hrvati manifestiramo ob rojstnem dnevu njihovega voditelja. Iz vseh src gre toplo priznanje in iskrena želja, da bi hrvatski narod In njih voditelj dosegel uresničitev vseh svojih upravičenih želj, podpredsedniku vlade dr. Mačku pa kličemo: še na mnoga, zadovoljna leta! Druga plat političnih trenj za Balkan V „Seljačkem Kolu" piše Adam Pribi-čevič med drugim: „Kako more zdrava, trezna pamet verovali, da bi Italija in Nemčija brez vojno na življenje in smrt pustile katero kolt veliko silo, da se utrdi v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Sušaku, lvo-tor-u, Sarajevu,- Beogradu in Skopi ju V Italija in, Nemčija Ialiko trpe na teli mestih le slabšo,, nikakor pa ne močno silo. Naj bi katera koli velika sila sedla sem, bi od tod lahko zabodla ob povoljni priliki nož v lu-bet Nemčiji ter v prsa Italiji, /ato bi Nemčija in Italija prej zaplavale v krvi, preden bi to dovolili. V tem pri- meru bi se vojna vodila na naši zemljf, naša svoboda bi izginila, naj bi se končala vojna kakor koli. O tein si niora biti naš narod na jasnem. Zato je skrajno neumna agitacija, kako da b osem hitro prišla sovjetska Rusija in kako se bo začela „deliti zemlja". Nemčija in Italija bi prej pustili sem drug o,veliko državo, kakor pa Rusijo, ker je la velika in v njunem sosedstvu. Slabše in oddaljenejše sile bi bilo laže iztrebiti kakor pa Sovjetsko unijo. V primeru vojne za Balkan, posebno za anšo državo, b ivse balkanske in srednje- ne 'bodo nič izgubili na pomenu, njih M«a bo ostala prav tolikšne važnosti, kakor pod VelUco Britanijo. Druga plat je moralne narave. Odkar se je savojska dinastija pomirila s papežem, so postali katoliški duhovniki na Malti najvnetejši poborniki priključka k Italiji. Njihovemu vplivu se ima italijanska stranka zahvaliti za velike uspehe proti, ustavni malteški stranki. Italijanski iredentizem se je širil kakor poplava m ostal tudi pozneje, ko je bilo z ukinitvijo ustave pretrgano vse politično živi; -Zadnja lota ni brlo čuti o večjih tre med prebivalstvom na Malti. Velika Britanija je z budnim očesom in razumnim srcem pazila na red in mir. Zdaj, ko se je razvnete vojna po mp-jali britskega in italijanskega imperija ob Sredozemskem bazenu in v Afriki, nja vstaja z vsakdanjim bombard« Malte novo upanje pripadnikov ze nja z Italijo. Ali bo Anglija utegnila % niti Malto do kraja in kako se bodo « polnile želje iredentistov na otokih, pokazala bodočnost. Ivo Lapajne (evropsko države šie zuBfemčijp in M« •Ne samo Romunija, Madžarska in 'CS tudi sama Bolgarija bi šla proti so? skemu osvajanju Balkana. Tudi b iv tem primera ne ostala mirni verujemo, da sovjetska Rusija ne lio sl dalje. Lahko bi se to zgodilo le leda če bi Nemčiji šlo tako slabo v vojpi, t bi hebila več nevarna Sovjetski uniff.” — Kronična zapeka in njene posledice, posebno pa motnje v prel^ se morajo preprečiti z že davno preiaJi’ šenim sredstvom za čiščenje, z naravno „Franz-Josefovo“ grenko vodo, ki se turli po daljši porabi izkazuje kot zelo odlžčm. Oni, ki bolehajo na želodcu m črevih fjja pijejo ,,Franz-iosefovo“ vodo, so zelo za* dovoljni z okusom kakor tudi z njerftni učinkom. Ggl. reg. S. br. 30*74f*, Ne bo tako lahko ! pravijo v Kalifi Vojaški so trudni k „Slarapc“ piše v članku o nemških pripravah za napad na Anglijo s posebnim ozirom na to., ali naj bi nemške čete zasedle Irsko ali ne. V posesti Irske bi Nemci lamio presekali angleške prekomorske zveze. Velika Britanija potrebuje dnevno blaga za 150 natovorjenih ladij in ker so kanalske Inke težje uporabne, mora ves promet v pristanišča na zahodni obali Anglije, nasproti Irski. Z Irske bi lahko Nemci popolnoma blokirali Anglijo. Velika Britanija bi ne mogla več kot mesec dni zdržati takšne zapore, meni list ter zatrjuje,' da bo prvi nemški napad sledil najbrž z močnim bombardiranjem Londona in okolice iz velikih lopov na obali Ro-kavskega preliva, štiri sto do 500 težkih granat na dan bi že prisililo Londončane k umiku, S lem bi bila spravljena' iz ravnovesja šestina angleškega prebivalstva.' Istočasno bi poseglo v boje z angleškim letalstvom zračno nemško ladjevje in izsililo zmago na isti naeih, kakor v Poljski in Franciju Po osvojitvi neba bi se spustili Angleži s 15 do 18 divizijami v obrambo, proti tein pa bi zadoščalo 25 močno obo*-roženih nemških divizij. Vloga zadružništva v našem političnem življenju V borbi za politično samostojnost in neodvisnost je potreben trden in neodvisen gospodarski položaj. Slovenci so morali v borbi za svojo svobodo v preteklem stoletju najprej posvetiti' pažnjo domačini gospodarskim razmeram. Treba je biio najprej Slovenijo gospodarsko osamosvojiti. Ta akcija je dobivala vedno več pristašev. Leta 1848. je pomertila prcokret v zgodovini bivših narodov avstro-ogrske monarhije, marčna revolucija je zrušila absolutizem, odpravila fevdalizem in dala posameznikom osebno svobodo. Prebujati se je začela zavest tlačenih narodov. Toda, kakor pravi dr. Vošnjak: »Ne zadostuje ljudstvo buditi na taborih in v čitalnicah, ker navdušenost za vsako novo idejo traja le kratek čas, kateremu sledi trezno mišljenje. Obstoječe je samo to, kar boljša materialno stanje naroda in pomaga vsakdanjim stva.« potrebam ljud- Naše podeželje- je bilo resda slovensko, toda po mestih se je večalo število odpadnikov. Podeželje je bilo v krempljih tujerodnih denarnih magnatov, ki so kmetu posojali denar, za katerega so vedno zahtevali velike obresti. Tako so naše samostojne kmetije pričele propadati, prehajale so polagoma v roke tujcev, slovenska zemlja je kos za kosom padala v roke tlačiteljev. V tej težki dobi sta vstala pri nas dva moža, ki sta uvidela obupen položaj na-foda in pričela z delom. Bila sta to M. Vošnjak (1837—1920) in Jože Vošnjak (1834—19ll). Pričela sta ustanavljati kreditne zadruge v gospodarsko ogroženih krajih, l. 1871. v Ljutomeru, I. 1872. pri Sv. Jakobu v 'Rožni dolini, 1. 1881. posojilnico v 2alcu, 1, 1882. posojilnico v Mariboru. Končno se je 21. jan. 1883 ustanovila »Zveza slovenskih posojilnic* v Celju. Da naše kmetsko-delavske vasi niso docela obubožale in kulturno zaostale, da ni v vsaki vasi nekaj bogatih oderuhov, gre za to zasluga vprav našim posojilnicam. Kreditnim zadrugam gre zasluga, da je Slovenija vsaj po večini last slovenskega ljudstva, ne pa maloštevilnih domačih in tujih bogatinov. Idealne so naloge zadružništva, še ide-alnejši je njegov cilj. Zadružništvo ni samo samopomoč, ki skuša odpomoči trenutnim gospodarskim težkočam, mar-vč je gibanje za pravičnejšo ureditev socialnih družbenih odnosov. Zadružništvo pomeni borbo proti kapitalizmu, ki je dvignil sicer raven kulturnega življenja na zelo visoko stopnjo, toda izkorišča delovne sik: malega človeka. Zadružnih Sokolsko romanje na zgodovinski Kajmakčalan Vtisi s pota v Južno Srbijo - Spominske svečanosti na siavnem bojišču ] baje v veliki množini, ž njimi bodo skušali vsaj malo paralizirali veliko premoč angleške vojne mornarico. Skoplje, starodavna prestolnica srbskih' vladarjev nas je sprejela kot brate. »Brača! Slovenci«, to je bilo na ustih vseh, ki so nas pričakovali na postaji. . Človek mora stremeti, ko si ogleduje Dušanovo prestolnico. Tu stari, orientalski del mesta, v katerem poteka življenje kakor pred stoletji, tam najmodernejše zgradbe. Pred kavarnami na promenadi mrgoli ljudi. Da bi' si človek lahko ogledal vse zanimivosti, bi potreboval najmanj teden dni. Tu je Dušanov most, ki so ga zgradili že za časa Rimljanov in ga sedaj krasita spomenika kralja Petra f. in kralja Aleksandra I. Muzej južne Srbije, Dušanov grad, cerkev sv. Spasa, sultan Muratova džamija, staro turško, pokopališče, vse polno starih spomenikov in še druge zanimivosti vabijo na ogled tujce. S posebnim vlakom smo se odpeljali proti Bitolju: Opazili smo riževe in tobakove nasade, nad Prileppm starodavni Markov grad, pri Gičanu na Alinaskih višavah. spomenik, ki ga je postavilo sokolsko društvo iz Prilepa padlim junakom leta 1912. v boju s Turki. , ........... Sokolstvo v Bitolju je sprejelo zastopnike sokolskih žup iz vse države; da- jih spremi na Kajmakčalan. Istega dne je otvorilo in blagoslovilo dom. Vse mesto je bilo pokonci, na postaji so nas pričakovali zastopniki mesta, vojske, duhovščine in drugih nacionalnih' društev, godba itd. Po pozdravnih besedah domačina, je spregovoril še katoliški župnik g, Ante Dujmošič, ki j? pozdravil Sokole s krepkim »Zdravo Sokoli«, nato pa v daljših besqdah poudaril pomen jugoslovanskega sokolstva in njegovega poslanstva. Nam, Slovencem j« bilo to p to pri ;isrcu. Formirala se je povorka skozi mesto meri: gostim špalirjem bitpijskega življa. "■“Naslednjega dne so trni na vse zgodaj hiteli razgledovat mesto, drugi so odšli h otvoritvi sokolskega doma, katerr je prisostvovala tudi depu taci ja »Preporoda« iz Ljubljane. Po blagoslovitvi doma .nas je 15 vojaških kamionov potegnilo na Kajmakčalan. Med potjo do Jalaka, kjer je bil določen kraj za prenočišče, smo si ogledali vas Bač, v kateri si je pokojni kralj Aleksander po zavzetju Kajmakčalana in Bitolja leta 1916., zgradil mah dvorec in prenesel sem tudi glavni štab. V hiši je zdaj- muzej, ki smo si ga ogledali in se vpisali v spominsko knjigo. Tam, kjer je stala stavba za štab, je zdaj osnovna šola. Pred Jelakom smo si ogledali kraljevo stanovanje, njegovo zaklonišče pred bombami in delovni prostor. Na Jela,ku, kjer stoji planinska koča, so pripravili vojaki šotore, v katerih smo prenočili. Hrana iz vojaške kuhifije je bila od-fična, sploh je bila celotna organizacija na višku. Velika zasluga gre predvsem br. inž. Vojeslavu Pejiču, načelniku Sokola iz Skop-Ija, kateremu izrekamo najprisrčnejšo zahvalo za gostoljubje slovenskemu sokolstvu in Preporodovcem. Zvečer je bilo na Jalaku slavnostno zborovanje, kateremu so prisostvovali zastopniki sokolskih žup iz vse države, razen ljubljanske in varaždinske. Bilo je tudi 19 sokolskih praporov in en četniški. General Maksimovič je govoril o bitkah na Kajmakčalanu in zaključil: »Sužnji ne bomo nikoli, rajši poginemo v bojih, samo suženjstva nikoli več.« Govorili so še predstavniki sokolskih žtip, za Slovenijo br, Smrtnik iz Celja* Godba je zaigrala državno himno, vsi srno zapeli »Hej SkiVani t, nakar se je pričelo narodno veselje. Ob 22. uri se je pogreznil tabor V spanje. Slišali so se samo še koraki stražarjev« Vojakov, ki so nas čuvali. Z vzhajajočim soncem so spet zabrneli mti-forji kamionov in se začeli vzpenjati proti 2521 m visokemu Kajmakčalanu. Že od daleč smo zagledali kapelico na vrhu, postavljeno spominu padlih junakov. Vsako leto 12, julija slavi kapelica svojo slavo. Tokrat je bil domačin slave SSKJ, upravi župe Skoplje fra je bila poverjena organizacija romanja. Kapelica je bila postavljena po naročilu pokojnega kralja Aleksandra I., ki ji je posvetil tele besede: »Mojim div-junacima neustrašenim i vernim, koji grudima svojim otvoriše vrata slebodi i ostaše ovde kao večfti Stražam na pragu Otačbine,« Ivo se bori za zadružne ideale s sodelovanjem malega človeka, kapitalizem pa se bori za svoj lastni dobiček proti malemu človeku. »Prišli so«, je rekel dr. Palazov, »vladajoči režimi, preizkušali so svojo moč na zadrugarstvu, hoteč si ga podrediti ali vsaj vistosmeriti, toda režimi so šli, njihov« uredbe so ostale na papirju, zadružništvo pa je vstalo in deluje s podvojeno silo in živo voljo zadružništva.« Slovenske zadruge so postale središče narodnega gibanja, ker so se v njihovem okviru zbirali najbolj zavedni narodni delavci, one so tudi denarno podpirale narodno gibanje. Moč zadružne ideje se iz dneva v dan vedno veča. široke plasti naroda se družijo pod zastavo zadružne ideje. Dajmo zadružnemu gibanju dovolj mladega zadružnega kadra z novo miselnostjo in Po cerkvenih obredih v kapelici se je za-f 'j polagane vencev. Kratek govor je imel tydi za^opnik ^Preporoda«, ki je položil v imenu organizacije’ krasen venec. Svečani občutki so obhajali vse navzoče, ko je godba igrala žalne komade. Nobeno oko ni ostalo suho. Pretresljivi so bili prizori, ko je položila depilacija iz neke šuniadijske vasi šopek rož na grobnico — zk junake iz njihove vasi. Prišla je tudi mati fz vasl.Senokos in bridko ■objokovala sina, ki leži poleg drugih v grob-nici. t Po planjavi okoli kapelice še vedno leže spomini na strašna bojišča. Tu vidiš še ne-razpočeno granato,. tam spet rebro, nogo, vretence, prazno patrono, ročno granato., Vidijo se še strelski jarki, v katerih so bili na eni strani- Bolgari, na drugi pa Srbi. Ločila jrlr je razdalja kakšnih 30 m. Na vse strani pa se nudi očesu krasen razgled. Na jugu, na grški strani, se bliščita dve jezeri: Ostrovsko in Petrovsko. Na desni so Dečanske planine, na levi strani Virut. Na vseh teh položajih so bile glavne bitke za Kajmakčalan in Bitolj. Kralj Aleksander je pb priliki posvečenja kapelice poslal komandantu drinske divizije naslednje pismo: Na današnji dan, kada se osvečuje crkva, koju sam naredio da se podigne na vrhu Kajmakčalana kao spomenik palim herojima koji su na torne mestu otvorili kapiju kroz koju vodi put, kojim danas gredi naša rtepo-bediva vojska, kojim junačkim drinskim pu-kovima šaljem sa ovili višina moj pozdrav, a palim herojima na Kajmakčalanu neka je slava. Proti poldnevu smo se vrnili na Jelak. Tu se je zaključilo sokolsko romanje. Vrstili so se govori, nakar smo Se po strmih serpentinah spt vrnili v Bitolj, Skoplje in domove. Naj bo večna slava in hvala padlim herojem! Alfonz Pipan Strankarstvo ne sme na verski teren Sarajevski „Katolički Tjednik glasilo nadškofa dr. Sariča ugotavlja med drugim: „V hrvatskem narodu je opazili iz-treznjenje. Dobro je to, vsak, kdor ljubi narod, mora odobravati, da so izginil* strankarski antagonizmi. Ce bi prišlo kdaj koli v- hrvatskem narodu do strankarskih borb ,j ejusno, da se Cerkev v njih in Katoliška akcija mora v teh sporih absolutno nevtralizirali. Cerkev bo to storila. Mor alo storiti. Disciplinirala bo svoj kler laike, če bo treba, s svojo odločnostjo. Gasi politikiijpčega katolicizma so za. vselej minili. Nihče' ne sme terjati od Cerkve, da «e ona deklarira za svoje politične ideje. Nihče jjf ne sme vsiljevati svoje poglede, niti je siliti, da gleda na političnega nasprotnika z njegovimi očmL Cerkev mora bili do vsakogar, objektivna, pravična in dobrohotna. Posebno pa nima nihče pravice, da sebe samega proglaša za branilca krščanstva in krščanskih principov ter izkorišča verska gesla za svoj politični obračun. Katoliki se moramo že vnaprej proti temu zavarovati. Vse skupine in stranke so Jahko versko korektne, nobena pa ne . rnpre biti „katoIiška“ cerkvena. Prosimo, zapomnite si to!’ ali Problem demokracije in vofna V ,.Daily Tclegranlnf’ piše angleški poslanec Nicolson o dveh ideologijah, ki sta se spopadli v lej vojni ter pravi o demo- kratskem sistem« lo-le: „V totalitarnem režimu je lahko ena sama oseba iniciator, dar je treba popravili lastno pogreška/ Pri demokracijah se vlada, ki greši, lahko vedno izpremeni, brez da bi sc omajalo zaupanj«..* naroda. Diktatorski režimi so kot Izdelan sUxy,. demokratski pa živ or-gauizem. S trd j je v politem pogoiui, dokler še' v: njem kaj he pokvari, kar se ne da popraviti, Ziv organizem sam popravlja kadar je treba popravili lastno pogreško. nedostatke. Delo organizma pa je počasneje od strojev, lahko se pa obnavlja, dočim obleži pokvarjen stroj kakor brezmočan avtomobil kraj pola. Demokracije so pa v sedanjem času prisiljene, da Se marsikaj nauče od diktatorskih držav, vendar lako, da ohranijo svoje sestavine živega organizma. Ta problem je bil uspešno rešen že 1918. Ti\ba je počakali, če bodo demokracije tudi v lej vojni rešile problem, od katerega zavisi, komu bo pripadla zmaga v tej vojni." Udarnost hitrih motornih čolnov Že med svetovno vojno so imeli v akciji hitre motorne čolne, s katerimi so manevrirali Rusi po Baltiku, Italijani pa na Jadranu. Zdaj je posebno' Nemčija zgradila čelo ladjevje nevarnega pomorskega orožja, s katerim hoče nastopiti pri generalnem naskoku na' Anglijo. Motorni Čoln je nizek, 25 do 30 m dolg, sive barve. Kakor pošastna kobilica reže valove in se naglo znajde pred sovražno ladjo. Dve torpedni ce- vi opravita svoje, ra vsak primer proli letalom so na krovu topiči. Preden se ladja zave, čoln že sproži torpedo in se naglo obrne. Služba na takšnih čolnih je težka. Dokler je v akciji, mora biti vsak na svojem mestu. Poveljnik, krmihtr, izvidnik, strojnik, telegrafist in signa-list. Flotiljo čolnov spremlja matična ladja, tam se posvetujejo poveljniki, tja se zatekajo in od nje gredo čolip na delo. Matična ladja ima vse za popravilo potrebne rekvizite s seboj in takšna udarna eskadra je zelo nevarna, če zaloti večje ladje na odprtem morju. Nemci so izdelali teh čolnov Prošnje za priznanfe dobro vol jstva Rok za vlaganje prošnje za priznanje dobrovoljskega svojstva je podaljšan do 30. septembra 1940. »Službene tiovine« št. 75 so namreč 1. aprila t. I. v Službenem delu, II. oddelek pri odredbah posameznih ministrstev v § 40 objavile: »V zvezi čl. 2 zakona o dobrovoljcih- Dj. št, 26.606 od 31. avgusta 1928 se podaljšuje za 6 mesecev rok za vlaganje prošenj za priznanje dobrovoljskega svojstva,, računano od 1. aprila 1940. Pravico za vlaganje prošenj po tem podaljšanem roku imajo samo oni dobrovoijci, ki doslej sploh še niso vložili prošnje pri ministrstvu vojske in mornarice za dobroveljski odsek radi priznanja dobrovoljskega svojstva. Na to imajo tudi pravico one osebe, ki so že vložile prošnje po 30. septembru 1938, pa so jim bile prošnje kot v nepravem času vložene o-dbite.® Opozarjamo vojne dpbroVoljce, vstaše m njih zakonite dediče, da -je njih zakonita pravica na dobivanje žemlje ali obveznic združena v prvi vrsti s pravočasnim vlaganjem ‘ prošenj za priznanje dobroveljskega svojstva. Navodila in vsa druga potrebna obvestila daje pisfneno ali ustno: Glavni odbor »Saveza ratnrfTdobro-voljaca Kraljevine Jugoslavije, Beograd, Molerova ul. br. 24, kjer se lahko nabavijo tudi predpisani formularji (obrazci — prošnje) za vlaganje prošenj. Ob rojstnem dnevu dr. Vladimirja Mačka so se zbrali v Zagrebu vsi ministri KDK. Iz Beograda je dospel tudi minister dr. Budisavljevič, ki bo skupaj z ostalimi prisostvoval svečanostim v počastitev dr. Mačka- Velike svečanosti bodo po vseh večjih mestih Hrvatske. Prvi tajnik našega poslaništva v Moskvi dr. Raco Araeri » Korčule je odpotoval v Rusijo. Boia Maksimovič na Bledu. Dospel je •z družino in ie nastanil'v hotehis*To«>Ji-ce«. Na Bledu je tudi ameriški posfenik na našem dvoru, Artur Blis. Velika šola za vse narode ie usoda Francije, pravi »Hrvatski Dnevnik«. Danes spet realneje gledajo v Franciji na dogodke v svetu. Če bi bHo takšno prepričanje p« vladah zadnjih 20 let. ne M Francija doživela zloma. Novi vojni arzenali nastajajo V Avstraliji. Osnovane so velike tovarne za m uničijo, bombe in granate, Tričetrt milijona vagonov blaga so natovorili 'lani na Slovaškem. V Nemčijo je šlo od tega 64.886, v Protektorat 8S.5'# vagonov. Ogledi po prestolnici bratske Bolgarije Sofija se naglo racvtya v lepo velemesto - Kulturna raven gledališkega življenja Sofija nima tistih dveh značilnosti, ki jih imajo domala vsa velika mesta: hribe ali visoke stavbe, od koder bi lahko pregledat mesto. Ce hočeš videti bolgarsko prestolnico v njeni legi in prostranosti, se moraš peljati i električno železnico v 9 km oddaljeno Bojano, idilično bolgarsko vas na vznožju mogočne zelene Vitoše, katere najvišji vrh je černi vrah, 2287 m. ; Sofija ima mnogo znamenitosti. Tako slovi bojanska cerkev zaradi starodavnih fresk. Ta cerkev je mimo edine džamije v mestu, bazilike »Sveta Sofija« iz 6. stol. in etnografskega muzeja domala vse, kar spominja na burno preteklost mesta. Med borovci in smrekami sameva majhna, neznatna cerkev sv. iPanteleja, ki jo varuje zgovoren, simpatičen oskrbnik. Kraj nje je preprost grob carice, Eleonore. Freske, ki pokrivajo ves strop in vse stene cerkvene notranjosti, so iz leta 1259. in oči-tujejo samonikli bolgarski narodni slog. (Nekaj jih je tudi še iz 11. Stol., ki pa so v bizantinskem stilu.) Mimo religioznih motivov (zadnja večerja, križanje itd.) predstavljajo tudi dva bolgarska državnika, sevastokrator-ja Kalojana in njegovo ženo Desislavo (vladala kon. 12. stol.) ter njuna naslednika, carja Konstantina Asena in carico Irino. Te freske, ki so se kakor bolgarski narod ohranile skozi 500 let brutalne otomanske nadvlade, vsekakor nimajo samo zgodovinske, marveč tudi nedvomno umetniško pomembnost in vrednost. Organična celotnost, plastični obrazi, čisto slikarsko občutje in portretna tehnika ovajajo, da jih je delal velik mojster in to 50 let pred pojavom Giotta, začetnika itali- novimi ideali, ki bodo nekoč sposobni c renesanf)Ci poseči v naše politično življenje in vodi-1 Današnji Sofiji se skoro ne pozna, da so ti narod. Ante Certalfc I tod živeli Tračani, Goti, Huni (ki so jo leta 448. razrušili in jo je spet nanovo sezidal biz. cesar Justinijan I.), da so se na tem ozemlju bile ogorčene borbe med starimi Bolgari in Bizantinci, med slovanskimi Bolgari in Turki. V rimskih časih se je imenovala Serdica, v bizantinskih Triadica; ko pa so ji jeta 809. zavladali Bolgari, so ji dali ime Sredec, a pod Ivanom sišmanom se je pričela imenovati Sofija. Toda današnja Sofija je kljub vsej svoji spoštljivi zgodovini mlado mesto. Njen rojstni dan je 4. januar 1. 1878,, ko je ruski general Gurko vrnil Bolgarom svobodo. Takrat je štela 12.000, 1. 1905. 82.621, 1. 1928. 200.000, zdaj pa 330.000 prebivalcev. Mesto nenehoma raste. Vse, kar je starega in zaostalega, se podira. Nenehoma grade, regulirajo po sodobnih urbanističnih načelih, kanalizirajo in tlakujejo. ii • i i t i * H' h i Ti tfr «r ff* r(.‘ «r Mestno središče je docela velemestno^ grajeno po evropskem okusu. Ulice so široke in čiste. Nikjer ni vsiljivih arhitektonskih kontrastov, povsod se čuti prizadevanje po skladnosti in enotnosti Ponekod so tudi že opazni, posebno pri novejših stavbah primeri domače arhitekture, ki hoče ustvarjati v narodnem duhu. Mladim bolgarskim arhitektom se pozna velika estetska kultura in sposobnost, da so kos tudi velikim arhitektonskim problemom. V tem pogledu so posebno zanimive nove velike stavbe notranjega ministrstva, Narodne banke in Justične palače. Izmed nekoliko starejših stavb napravljata najmočnejši vtis katedrala Aleksandra Nevskega in Narodno gledališče. Katedrala je bila zgrajena m je dobila ime ruskega svetnika v znak hvaležnosti, ker so Rusi premagati Turke in prinesli Bolgarom svobodo, čudovit je pogled na to mogočno stavbo z ogromnimi zlatimi kupolami, ki stoji sredi velikega trga, z bulvarja carja Osvoboditelja. Ta bulvar je središče mesta in sofijski korzo in ob njem je od carjevega dvorca pa daleč doli pvoti Borisovi gradini vse polno samih imenitnih palač. Na trgu poleg Gradske gratHrte (Mestni park) stoji impozantna stavba Narodnega gledališča, še bolj pa kot njegova vnanjost me je navdušila umetniška zmogljivost tega gledališča. Po mnenju evropskih gledaliških strokovnjakov je sofijski gledališče najboljše na Balkanu. Ogledal sem si nekaj predstav (med njimi tudi Nušičevega »Pokojnika«) in sem se preveril, da je njihovo mnenje docela pravično. Že skoro 20 let deluje v tem gledališču kot prvi režiser Masaljitinov, eden najpomembnejših sodelavcev K, S. Stanislavskega v moskovskem hudožestvenem teatru. On je sofijsko gledališče umetniško docela reorga-niciral in mu dal svojstven, močan in čist umetniški izraz. Takisto je bil tudi upravnik Tener, ki je Bolgar, Iri leta igralec v MHT. Tudi v tehničnem pogledu ima to gledališče najpopolneje in uajmoderneje opremljen oder v vsej južnoVzhodni^ Evropi. Po vsem tem prav nič ne preseneča, da govorijo SofijČani (ki so sploh na moč zavedni Bolgari in Slovani) s takim ponosom o svojem gledališču in da je bilo koncem junija, ko je v Sofiji vročina dosti hujša ko pri nas, gledališče nabito polno, čeprav so tisti komad (P. Geralr dy »Ljubezen«) igrali že štiridesetič v isti sezoAi. I. S. Novice Gibanje zavarovancev in njih plač pri OUZD Iz mesečnih podatkov OUZD v Ljubljani prinašamo podatke o gibanju zavarovanih delavcev in o njihovih mezdah za razdobje september—april (za maj in junij še niso podatki urejeni). Povprečno število zavarovancev meseca septembra 1939. pri OUZD v Ljubljani je znašalo 101.687, in sicer 64.958 delavcev in 36.687 delavk. To število je bilo za 2.285 manjše kot v septembru leta 1938. Tudi njihova povprečna dnevna mezda od 25.09 din je bila za 40 par nižja kot istega meseca prejšnjega leta, vkljub temu, da je v septembru že začelo višanje cen. Bolj se je znižala mezda ženskih delavcev, ki je znašala 19.13 din, kot pa moških, ki je znašala 28.12 din. Od septembra do' januarja je tako povprečno število delavcev kot tudi povprečna mezda ostala na isti višini, Četudi so se cene v tem Času že zvišale od 10.20%. Povprečna mezda 99.077 zavarovancev, in to 62.968 moških in 36.099 ženskih, je bila v decembru 25.lt din, torej le za 8 par višja, kot septembra. Porasla ni niti za 1/s%. To pomeni na eni strani, da se je položaj delavstva zelo poslabšal, a na drugi strani, da so podjetniki, ki so prodajali svoje proizvode za kakih 15% dražje, dočim so mezde bile povišane za manj kot pol odstotka, spravljali lepe dobičke. O nizkem Manju mezde priča tudi dejstvo, da je povprečna mezda v oktobru in novembru bila še manjša, kot v istih mesecih leta 1938., tako pfi moških kot pri ženskih delavcih in da je pri ženskih delavcih tudi še v decembru 1939. bila za 40 par dnevno manjša, kot decembra 1938. V januarju 1940. pa vidimo nagli padec števila zavarovancev od 99.077 na 89.944. Skoraj desettisoč delavcev je manj zaposlenih. Padla je tudi njihova povprečna dnevna mezda na 25.07 din. Temu je deloma vzrok večji padec števila moških delavcev, vendar tudi če to upoštevamo, ostane nepobitno dejstvo, da se je v januarju leta 1940., v času vedno večje draginje in strašne zime položaj slovenskega delavstva poslabšal. Od januarja do aprila se nato počasi dviguje število zavarovancev, tako da doseže aprila 105.639 oseb, in sicer 69 tisoč 302 moških in 36.337 ženskih, kar nam pove, da se je, predvsem povečalo število moških delavcev, dočim je število ženskih bilo še celo manjše, kot septembra 1939. Tudi povprečna dnevna mezda je ta čas postopoma naraščala v precejšnji meri radi tega, ker je bilo zaposlenih vse več moških, deloma pa tudi radi minimalnega povišanja plač. V aprilu je dosegla tako povprečna dnevna mezda število 26.89 din. Če sedaj rezhniramo vse to, pridemo do sledečih rezultatov: število zavaro- vancev se je ves ta čas vrtelo od Septembra do aprila okoli 100.000, razen v januarju in februarju, ko je bito okoli 90.000. Povprečna dnevna mezda 105.639 zavarovancev je bila v aprilu za ca* 7% višja, kot septembra meseca. Toda niti to ni stvarno povečanje mezde našega delavstva. Ker je bilo v aprilu mnogo več moških delavcev zavarovanih kot ženskih in ker imajo moški delavci višje mezde, se je to odrazilo na povečanju mezd vseh zavarovancev. Da bi dobili točno sliko, za koliko se je zvišala v teh 8 mesecih povprečna mezda, moramo izračunati povišanje za moške posebej in za ženske posebej. Tedaj dobimo tele rezultate: septembra 1939. je bilo povprečnih moških zavarovancev 64.958, a njihova dnevna mezda je bila 28.12 din. Aprila 1940. pa je bilo povprečno moških zavarovancev 69.320, a njihova povprečna dnevna mezda je bila 29.82 din. Mezda moških zavarovancev je bila v aprilu 1940. za 6% višja, kot v septembru 1930. ženskih zavarovancev pa je bilo v septembru 1939. povprečno 36.729 z 19.73 din povprečne dnevne mezde, a v aprilu 1940, 36.337 z 21.29 din povprečne dnevne mezde. Mezda ženskih zavarovancev je bila skoraj za'8% višja v aprilu 1940., kot v septembru 1939. V razdobju od septembra do aprila, ko so se cene na veliko povišale za 33.3%, so se mezde moških' delavcev, zavarovanih pri OUZD, zvišale za 6%, a ženskih delavcev za manj kot 8%. Celje Bolničarski tečaj Rdečega križa V Zdravstvenem domu v Celju je bil te dni zaključen bolničarski tečaj Rdečega križa. Obiskovalo ga je 94 tečajnikov. Izpitni komisiji je predsedoval predsednik sreskega odbora RK g. dr. Juro Hra-šovec. Pri izpitu se je pokazal uspeh Predavanj ge. dr. Stane Strausove, ki je vodila tečaj in ge. dr. inž. Perparjeve in ‘hž- Lavrenčiča in dr. Kozine. Vsi tečajniki so opravili izpit z odličnim uspehom. S tem se je spet pomnožil kader prostovoljnih bolničarjev v Celju, katerih naloge so zlasti v vojnem času ve- like in pomembne. Tečajniki so vztrajno obiskovali predavanja in praktične vaje. Po izpitih je predsednik g. dir. Juro Hra-šovec razložil delo RK in poudaril važnost dela posameznikov. Vzpodbujal je udeležence, naj bodo zvesti sodelavci Rdečega križa in se zahvalil vsem, ki 50 v tečaju predavali, odnosno pripomogli k uspehu tečajnikov, zlasti primariju celjske bolnišnice g; dr, Raigpu in upravniku Zdravstvenega doma v Celju g. dr. Reberniku in direktorju gimnazije, ki je dala prostore za predavanja na razpolago. Celjski skavti so taborili Strumno so prikorakali celjski skavti idravi in rjavi od 15 dnevnega taborjenja ob bistri Savinji v objemu temnih gozdov pri Šeščah v Sav. dolini, domov. Imeli so v taborišču natančno po določnem načrtu postavljenih 8 dvignjenih mokroto nepropustljlvih šotorov. V slučaju slabega vremena lahko sprejme indijanski okrogli šotor Mrkonjičevega ste-ga v Celju do 100 taborečih, okoli ognja Rdečih tabornikov, pod svojo streho Taborno življenje se je razvijalo po natančno določenem urniku. Vsak dan je od 5. zjutraj polno dela, učenja, tekem, izpraševanj in Izpitov. Tabor je obiskalo mnogo občinstva in je bil tudi dvakrat inspiciran ter redovan naslednje: Tehnična stran (odlično), skavtska obljuba o iz- polnjevanju božjih in cerkvenih zapovedi (odlična), o izpolnjevanju zakonov do kralja in domovine (odlična), o izpolnjevanju skavtskih zakonov a) resnicoljubnost (prav dobra), b) koristnost (odlična), rešili so voznika iz Šešč z dvema konjema iz narasle, deroče Savinje sigurne smrti c) usmiljenost (odlična), obdarovali so uboge, pogostili vse taboreče petkrat, č) skromni (prav dobro), d) usmiljeni z živalmi (odlično), e) uboglji- vi (dobro), i) so veseli (odlično), g) so varčni (dobro), h) so trezni (odlično), i) so čisti v mislih in dejanjih (odlično). Lepe prostore posestnika Žganka v Šeščah so prepustili celjski skavti mariborskemu stegu. V Savinjski dolini taborijo tudi še Ljubljančani. ŠUŠTERŠIčEVI HARMONIKARJI V SAVINJSKI DOLINI V nedeljo, 28. t. m., bodo Sušteršičevi n,a'H mariborski harmonikarji gostje vseh aasHskih čet občine Sv. Pavel pri Preboldu v Savinjski dolini, kjer bodo ob !5. nastopili v Zadružnem domu. Za koncert je veliko zanimanje, ksr je to prvi koncert te vrste pri Sv. Pavlu pri Preboldu. Pestre narodne noše iz vseh krajev države, odlično igranie na harmonike, dovršeno petje in plesanje narodnih Wesov ter ljubke solo točke t*>do prav Kotovo navdušile vse poslušalce. V netijo zvečer pa bo koncert v Zdraviliškem domu v Dobrni. c Novo mašo bo pel jutri ob pol 10. v opatijski corkvi sv. Danijelu g- Viljem Svetli iz Celju, e Nočno lekarniško službo ima °d 20. 26. t. m. lokaruu „Pri Križu" na Kralja * etra cesli. c »azjjlns glode tihotapstva drv in lesa ^ banovino Hrvatsko, je nabit na uradnih deskah mestnega poglavarstva.:! Oi>ozar-pmo nanj posebno one, ki se bavijo z lesno trgovino. c Novo planinsko pot je zgradila Savinjska podružnica SPD s Škrbine, do vrha Ojstrice. Traso je določil Andrino Kopin-sek, zato se bo pot po njefti imenovala. I ol ure nad Klemenškovo planino se pot odcepi od stare planinsko poti, vodeče iz Logarske doline na Škarje, Nova pot je dobro zavarovana. Te dni je bila markirana in s tem izročena prometu. Nova pot planincem odkriva prekrasen, doslej malo poznan planinski svet in omogoča dostop iz Logarske doline do vrha Ojstrice v treh urah vzpona. Sredi avgusta bo slavnostna otvoritev in blagoslovitev te nove edinstvene planinske pofl. * Loterija Legije koroških borcev v Celju. Segajte pridno p osnečkah I. efekluc loterije celjske krajevne organizacije LKB, da si zagotovite lepe dobitke. Srečke se dobe po 5 din komad. Žrebanje l>o jutri 21 .t. m. popoldne pred Narodnim domom v Celju. c Zdravniško dežurstvo za člane OUZD ima jutri zdravnik dr. Franc Premšak na Cankarjevi cesti. c Prijavite škodo po toči! Mestno poglavarstvo celjsko poziva posestnike iz območja mestne občine, da do 23. t. m. prijavijo škodo po toči ter prinesejo s seboj posestni list, s katerega bo možno dobili podatke poedinih parcel in vrslo kulture. Prijave se sprejemajo na mestnem poglavarstvu v sobi St, 47. c Policija je aretirala v Prešernov! ulici v Celju 31 letnega rudarja Jožefa Vidica, iz Gnž pri Žalcu, ker je kakor smo poročali, v nekem gozdu v Zabukovci prerezal vrat in roke neki posestnikovi hčerki in jo nato posilil. Vidic se je hotel baje sam javiti celjski policiji. Po svojem grdem dejanm v Zabukovci, se je hotel v Grižah obesiti, _ pa so ga še pravočasno rešili;, nakar jc odšel proti Celju, kjer je padel v roke pravice. Pri zaslišanju je pravil, da so obupnemu dejanju, ki ga je storil, krive njegove razdrapane družinske razmere in da je bil, ko je izvršil zločin, duševno popolnoma zmeden. V koliko bo njegov zagovor držal, bo še pokazala preiskava. c Razne nesreče. 48 letnega žagarja Antona Capla iz Lačne gore pri Oplotnici, je udarila žašga pri delu v trebuh. — 57 letni delavec Franc Majer iz Vrha pri št. I^narlu nad Laškim, je pri delu padel in si zlomil nogo. — 14 letnega sina posestnika Franca Martuna iz Vrh pri Teharjih, je zgrabil jermen pri poljedelskem stroju in mu zlomil roko. — 12 letni sin vlakovodje Milož Ojstrež s Ceste na grad v Celju, je padel s strehe in s£ zlomil _ roko. — 19 letna dninarica Štetife Germ iz Sp._ Gorč pri Braslovčah, je padla z voza in si zlomila roko. — 44 letna po sestniea Terezija Ocvirk iz Latkore ras? pri St Pavlu v Sav. dol., je padla z voza in si zlomila nogo. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. c Policijska radia ie bila zopet v četrtek v Celju. Aretiranih je bilo več sumljivih tipov, med njimi tudi takih, ki so b« zasledovani. c Odbor društva Rdečega križa v Cetjn javlja, da se bo pričel bolničarski tečaj v ponedeljek, 22. t. m., ob 19 .uri v Zdravstvenem domu. c Žensko kolo jc bil onajdeno v Gledališki uTid v Celju. Dobi se na policiji. PfUf RAZPUST ZDRUŽENJA KROJAČEV Mestno načelstvo je včeraj popoldne v ■imenu Zbornice TOI razpustilo združenje krojačev, šivilj in modistinj v Ptuju. Že pred meseci, ko se je izvedelo za ukinitev združenja, se je sprožil val upravičenega odpora v krojaških vrstah proti samovoljnemu postopanju Zbornice za TOI. Združenje je takoj vložilo na ministrstvo in banovino pritožbo, v kateri je utemeljilo svoj upravičen In zakonit obstoj. To združenje obstaja že skoraj 60 let in je vseskozi dedovalo uspešno in vzorno. Danes šteje 124 članov. V 80 letih so združenje ustanovili radi resničnih krajevnih potreb. Razumljivo je, da so te do danes po naravnem razvoju silno narasle. Zato pomeni včerajšnji razpust združenja uničenje vseh pridobitev, ki so si jih krojači težko priborili preko te ustanove skozi desetletja. Ni čudno, če je taka odločba brez vsakega zaslišanja obrtništva zbudila ogorčen odpor pri ptujskih krojačih. p Smrtna kosa. V Sesleržah pri Majšper gu je umrl daleč naokrog znani in priljubljeni 66 letni upokojenec Jože Sturm. p Naročajte oglase v poslovalnici „Ve-černika“ na Zrinjsko-Frankopanski cesti (Cučkova hiša). P jyTurja“ je izgubil. Neki nakupovalec pri tvrdki Reinhardt je včeraj na Ljutomerski cesli izgubil 2 pelslotaka. p To in ono. Posestnik Potočnik Franc iz Brasloveev je pri gašenju goreče domačije dobil hude opeklino po glavi in rokan. Cestarju Bohaču Francu i* Mo-škanjc je padla kosa na glavo in mu jo razmesarila. p Karmnbol. Posestnik Rebernak Maks iz Sv. Urbana se je vračal z motociklom iz Grajene domov. Nasproti je pridrvel neki tovorni avlo ,ki ga je jx>drl na tla. S težkimi poškodbami so ga oddali v bolnišnico. Debate okoli cen pšenice Ko je v Vojvodini že začela žetev pše nice, je sklical minister' poljedelstva konferenco, na kateri so sodelovali poleg predstavnikov raznih ministrov, Prizada, Direkcije za zunanjo trgovino, tndi predstavniki Glavne zadružne zveze kmečkih zbornic !n Centrale nabav-ljalnih zadrug drž. uradnikov. Na konferenci sta se pojavili dve stališči: eno ie zastopalo, da bi se cena pšenici zvišala od današnje maksimalne cene na 300 din, a drugo pa, da bi se cena znižala ali pa vsaj ostala ista. Prva kot druga stran navaja sedai v tisku argumente za svoje predloge. Zastopniki »producentov«, pa tudi nekateri nevtralci smatrajo, da je potrebno ceno pšenici zvišati in navajajo sledeče: 1.) produkcijski stroški pridelovanja so se zvišali, posebno, ker je bila ledna slaba, tako da bo en ha zasejan s pšenico dal komaj ca. 6 meterskih centov; 2.) s tem bi se vsaj malo zaprle škarje med cenami poljedelskih produktov in industrijskih produktov, kajti doslej so se še vedno prodajali industrijski produkte po mnogo večjih cenah; 3.) s tem bi se pripravilo kmeta, da proda čimveč pšenice, kar se mu po sedanjih cenah ne izplača in bi se tako omogočilo konzumentom, da pridejo do pšeničnega krulia. Zastopniki konzumentov in z njimi tudi mnogi nevtralci pa navajajo sledeče razloge: 1.) večina prebivalstva pri nas, posebno v pasivnih krajih, mora jesti koruzni kruh, ker je pšenični predrag, dočim se istočasno pšenica prodaja v inozemstvu tudi kot živinska krma; 2.) večina kmetov samih, predvsem revnih, ki morajo kupovati pšenico, bi bilo s povišanjem cene prizadetih i. t. d. Argumentiranje predlogov torej na eni in drugi strani in to ne le 119. konferenci, temveč tudi v tisku. Večina tiska se je opredelila v tej polemiki, in sicer večinoma za drugi predlog. Ker je bilo na konferenci odločeno, da se skliče anketna komisija, ki naj reši to vprašanje, poskušajo sedaj vsi vplivati na to rešitev. Žitni odsek pri Glavni zadružni zvezi je že imel konferenco in izdal resolucijo za zvišanje cen. Res je, da obstoja nesorazmerje med cenami poljedelskih proizvodov in industrijskih, in to na škodo poljedelskih. Posebno veliko je to nesorazmerje pri poljedelskih produktih, ki jih prodaja in kupuje mali in srednji kmet. Ta. mora svoje produkte prodajati raznim prekupčevalcem za bagatelo, od njih pa mora kupovati potrebne mu stvari za mnogo višjo ceno kot je tovarniška, oz. sploh cena na veliko. Bogat kmet že to občuti manj, a najmanj veleposestnik. Zato bi bilo najbolj potrebno, da se omogoči prodaja po onih cenah, ki 50 določene oz. ki se bdo določile malemu in srednjemu kmetu vsaj ono malo proizvodov, ki jih lahko proda. Vsa polemika o cenah pšenice je drugače za našega kmeta brez pomena. Zastopniki povišanja cen pšenice zastopajo v stvari predvsem interese prekupčevalcev, veleposestnikov in bogatih kmetov. Prenehati je treba s favoriziranjem podjetnikov, veleposestnikov, bogatih kmetov in prekupčevalcev, stopiti tem na prste.a pa bo rešeno vprašanje odkupa pšenice v zadovoljstvo tako kmetov kot uradnikov, obrtnikov, nameščencev in delavcev, bodisi da so ti iz pasivnih ali aktivnih krajev. Ce bi se pravilno zastavilo to vprašanje, bi bik> s tem rešeno tudi kričeče nesorazmerje med cenami, za katere se prodaja naša pšenica v inozemstvu in onimi, ki jih mora plačevati naš konzu-meot. Maribor Prvo slovensko društvo 17. julija 1861. jc trinajst mariborskih slovesnkih rodoljubov ustanovilo na stanovanju dr. Ferdinanda Dominjkuša prvo slovensko društvo v Mariboru, ki se jc imenovalo »Slovanska či talil i c a«. Prvi predsednik jc bil dr. Janko S e r n e c, prvi, tajnik Josip Š u m a n in prvi blagajnik dr. Valentin Pavlič. To društvo je bilo od svojega začetka do prevrata osrednja narodna, kulturna in družabna institucija Slovencev v Mariboru, zdaj pa vzdržuje samo »Ljudsko knjižnico« v Narodnem domu. Odborniki »Slovanske čitalnice« so 1. 1898. ustanovili »Posojilnico Narodni dom«, katere delež št. 1 je bil last »Slovanske čitalnice«.; Slovenski abiturienti iz 1. 1905., 1906., 1907. pa so meseca julija 1906. ustanovili prvo slovensko javno knjižnico v Mariboru »Ljudsko knjižnico«. Ta je bila vse do prevrata edina slovenska knjižnica v Mariboru. Eden izmed njenih prvih pionirjev je bil tudi nsjen sedanji predsednik g. Niko Vrabl, upravnik moške kaznilnice v Mariboru. Mariborski Slovenci, predvsem pa dija-štvo, si je moglo le v »Ljudski knjižnici« izposojati slovenske knjige, kajti nobena nemška kjižniea ni imela niti ene slovenske knjige. Organizirala in brezplačno vodila sta jo vse do vojne 1914. leta dr. Leopold Poljanec in dr. Lju- devit Pivko. Med vojno jc prišlo vojaštvo v Narodni dom, ki je domala vse knjige razneslo in raztrgalo. Za knjige v današnjem obsegu, ki jih je okrog 13.000, se ima knjižnica zahvaliti gospodoma dr. Av. Rcismanu in Lojzetu D ol e ž a 1 u. Po vojni je nastopila konkurenca drugih knjižnic. Predvsem so dijaki začeli zahajati v Študijsko knjižnico, kjer imajo ugodnejše prostore. Knjižnica je zašla tudi v gmotne težave. Edini dohodek ji je izposojnina od knjig, manjše podpore (do din 2000.— letno) ji daje Posojilnica Narodni dom, ki ji daje tudi breziplačno prostore. Gradbena dela za radijsko postajo v Mariboru že oddana Radio postaja Maribor se le bliža uresničenju. Pretekli teden je Prosvetna zveza v Ljubljani, ki je najemnica ljubljanske radio postaje, poverila gradbenemu podjetju Gabrijelčič gradbena.dela za re-• lejsko postajo- na Teznem. Podjetje pri- čne takoj z gradnjo poslopij. Upajmo, da bo kmalu sledil tudi antenski steber in temu oddajni aiparati. Pozimi ali pa vsaj spomladi nam bo radijska kukavica le postala bolj slišna in nudila užitek tudi lastnikom slabših radio aparatov. BORBA ZA TEKSTILNE SUROVINE Te dni se mudi na čelu posebne delegacije iz Maribora podžupan g. Franjo Žcbot v Beogradu.. Obiskal je razna ministrstva ter. posredoval za dodelitev ^tekstilnih surovin - slovenski tekstilni industriji. Dclcgaeija je na pristojnih mestih orisala položaj slovenske, zlasti pa mariborske tekstilne industrije. Razen .tega. je podžupan g; Žebot posredoval tudi v prometnem ministrstvu in prosil za podporo za po toči prizadete. kraje. II. DRŽ. REALNA GIMNAZIJA BOBI SVOJE POSLOPJE Pretekli ponedeljek je pričelo ljubljansko gradbeno podjetje Gabrijelčič (ki gradi tudi carinarnico) z zgradbo poslopja, katero bo stalo na njivah med Stritarjevo in Žolgcrjevo ulico južno mag-dalenskega parka. Impozantno dvonadstropno stavbo bo obdajal širok vrt. Glavno poslopje ima vhod iz Žolgarjeve, t. j. stare Dajnkove ulice, ločeno stoječa telovadnica pa iz Stritarjeve ulice. Ako bo vreme ugodno, bo stavba letos že pokrita in če ne bo zmanjka'o kreditov, Im) poslopje jeseni 1941 lahko že predano svojemu namenu. Obupnemu pomanjkanju šolskih prostorov v Mariboru se bo z novo zgradbo zelo odpomoglo. Zemljišče za novo stavbo je odstopila mestna občina mariborska, gradnja sama pa se vrši na stroške dravske banovine. m Danes koncert v mestnem parku. V Erimeri lepega vremena bo nocoj, v so-oto od pol 21. do 22. ure promenadni koncert v mestnem parku. Sodeluje vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Jiraneka. m Nočna lekarniška služba: od 20. do vključno 26 .t. m. lekarna pri Sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01;' lekarna „Pri Mariji pomagaj11, Aleksandrova cesta 1, tel. '21-79. m Zdravniško dežurstvo OL’Zl> ima v nedeljo, 21 .t. m. dr. Lovrec Rudolf, Maribor ,Strossmajerjeva ulica 8. SANATORIJ v Mariboru, Tjnrševa 19. Naj-moderneje urejen za operacije. Enterokli-ner za izpiranje debelega črevesa. Vodja speeialist-kirurg dr. ČERNIČ. m Delavstvo štaba za utrjevanje v Mariboru je poklonilo moški podružnici CMD v Mariboru lepo vsoto 168, dinarjev za obmejno mladino. Živela narodna zavednost! m Pasja mrcina jc v Radvanju napadla eno leto starega sinčka tekstilnega dc-lavca Ivana Herzoga in mu nevarno raz-grizla obraz. Prepeljali so ga v bolnišnico. m Začetkom avgusta bo slovesno izročena prometu nova avtomobilska pohorska cesta. Krasni posnetki te ceste so razstavljeni v izložbi tukajšnjega „Pulnika'\ * Vsak si naj takoj kupi: Jože Glonarje-vo „Slovesko pesmarico'1, platno 16 din, usnje. 21 din. Tiskovna ZAdruga, Maribor, Aleksandrova 13. Telefon 25—15. * Dr. Fran MARINIČ, Koroščeva 26 zopet redno ordinira. * Pavešičj Kamniea. V nedeljo odojki na ražnju in ocvrte piške. Ne trpinčite živali! Prečesto smo ljudje lahko priče na ulicah ostudnim prizorom: voznik pretepa na vse kriplje konja, ker ne more vleči preobloženega voza, bič poka nad mladim teletom, ki plane slučajno iz vrste in še mnogo drugih »privlačnosti«. V surovostih prednjačijo zlasti vozniki in pa kmečki otroci na cestah izven mesta, n. pr. na Kamniški cesti. Žalostno pri tem je zlasti vedenje mimo idočih, ki se ob tako ravnanje niti ne obregnejo niti krivca ne opomnijo. Sicer pa bi morda v tem slučaju dobili sami odgovor v obliki 'kletvic in raznih »kaj te briga«, »izgini«, »hočeš še ti kaj dobiti« in podobno. Toda, mislite,! da ravno izven mesta. Prosim, pojdite malo proti magda-lenskemu parku, ondotnim -hišam pri tovarni, proti Teznu itd., pa se boste_ sami prepričali, da mestni otroci niso nič boljši! Včasih stoje minute in minute mirno pod kakim drevesom, da pridejo do majhnih ptičkov v gnezdu, ko-stara dva odletita. Potem pa se začne mrcvarjenje ubogih pevk, ki samo slabotno čivkajo in se še braniti ne morejo, medtem ko se mučitelji izvrstno zabavajo. Ali pa mečejo v zrak za njimi kamne... Ali ni takšno ravnanje nečloveško? Vsi ti otroci so večji del v šoli slišali o ljubezni do živali, prav tako tudi razni vozniki, ki so menda tudi nekdaj hodili v šolo. Slišali so, vedo, da je to kaznjivo. pokoravajo se pa ne. Pri njih torej lepa beseda nič ne pomaga. Pa začnimo z grdim! Take otroke je treba na mestu kaznovati, ali pa jih ovaditi staršem, ako pa se ti nič ne pobrigajo pa oblastem. Z vozniki je seveda težje. Treba je pač prijeti voznika pri njegovem gospodarju. Te besede bodo itak, kar je že tako v navadi, naletele na gluha ušesa v javnosti. Zato bi se naj zanimalo za to >Dru-štvo za varstvo živali«.. Kv. Kovačev enoletni trg. tečaj s pravico javnosti, Maribor, Tyrševa 14 Vpisovanja za šolsko leto 1910-41 se vrše dnevno .Ta zavod ima odlične uspehe. Junija 1940. je absolviralo od obeh razredov 31 gojencev z odličnim uspehom, in sicer: v. Bacho Pia, Bele Alojzija, Breznik Friderik, Cigoj Danica, Dietingcr Elizabeta, Horvat Marija, Hrastnik Majda, Jemec Vera, Kaiser Marija, Kaschan Herta, Kos Ivan, Kosi Edita, Kraner Ana, Krečič Frančiška, Kristan Draga, Lachaincr Čila, Leskovac Janko, Macherl Marija, Medi Terezija, Mihelič Justina, MUncrič Helena, Nabergoj Slavica, Novak Angela, Orel Marija, Petek Tatjana, Podgornik Viktorija, Prapotnik Jani slava, Puchmann Jelena, Šiftar Stanislava, Trop Ida. Živko Draga. — S prav dobrim uspehom 32: hum! Industrij«!«*! trgovce, obrtnike in pridobitne kroge opozarjamo na našo posebno številko ki bo izila do sedaj v največji nakladi 3. avgusta 1940. m Poslovilni večer. Zdravniško društvo v Mariboru vabi člane, da se udeleže poslovilnega večera v čast svojemu tovanšu, profesorju in dekanu medicinske fakultete univerze v Ljubljani dr. l*rancetu Jlribarju, ki bo v torek 23. t. m., ob 20. uri v kazinski dvorani. Udeležba na poslovilnem večeru naj se prijavi najkasneje do torka zjutraj tovarišu dr. Perilu, bolnica, telefon 20-27. m Premeščena je na lastno prošnjo poštna uradnica Marta Urbič iz Maribora v Beograd. m Iz carinske službe. Za uradniška pripravnika pri mariborski carinarnici st,-) postavljena Stanko Hrovat in Vasilko Ko-covan- m Člani in članlee! Sporočamo, da je preminul član Sokola Maribor-matica br. Pertol Viklor ,katerega pogreb bo daucs ob 17. iz mrtvašnice na Pobrežju. Pozivamo članstvo, da se ga v čim večjem številu udeleži! Zdravo! m Dovoljeno zvišanje cen. Banska uprava je dovolila tvrdki Leopold Gusel v Mariboru, da sme prodajati svinjsko mast «.a debelo po 21.50 din. * Nova tujskoprometna postojanka v Dravski dolini. Gostilna STANGL v Selnici — ob nedeljah priznane specialitete. Prepričajte sc! * GRIČ letovišče, sartiraaa viua^ivto-cesta. , * Podrobna navodila za poskusno delo z Luttorjevo novo pisuvo so izdelana. Nad 200 slik. Podrobna razlaga. Delo stanc 15 din. Naročila sprejema JULIJ D. KONTLER, Studcncl pri Mariboru. Kino * Grajski kino. Samo do vključno nedelje „Bel ami“. Prekrasen film. Nekdanje nočno življenje v Parizu. Olga Čehova, Willy Forst. * Kino Union. Do vključno petka »Upornik Mafadl“, senzacionalni orientalski pustolovci film z John \Vaync-jem v glavni vlogi. * Kino Esplanade. Najlepši francoski film prekrasne vsebine »Povratek ob zori". Poleg filma še posebni modni film: Moda 1941. i • Zvočni kino Pobrežje. 20. in 21. julija velefilm „4 maščevalci". Zorislava, Curk Bernarda, Čebulj Pavel, Dobrajc Leopoldina, Humar Darinka, Kalin Oskar, KIcber Pavlina, Kobal Gizcla, Kogovšek Ljudmila, Koren Milena, Kopriv-: nik Feliks, Kramer Maria, Kozinc Ta-* tjana, Kuhar Erika, Lamut Regina, Lašič Schinko Emil, Strafela Elica, Stcfanskv II., Schinko Emil, Strafela Elica, Stcfansky Spcndl Josipina, Štuhec Vida, Trpin Cvetko, Varl Karolina, Vauhnik Anica, Ve In ur Edita, \Vimmer Krista, Zarnik Vladovila, Žbogar Alfonza. Z dobrim uspehom: Bošnjak Erika, Ce-bolj Josipina, Černe Zlata, Galuf Josip, Grah Helga, Jezernik Ivana, Pregl Fran* čiška, šebot Ida. Turk Ilikla, Vidovič Ana, Visočnik Marija in Vombek Franc. Nobeden učenec ni padel. Mnogo leh Arnojčič Elizabeta, Bomšek Minka, Brumat | absolventov je že našlo službo. Soorf Teniški turnir v Planici Naša v zimskem športu tako glasovita Planica stopa v ospredje tudi v poletnem belem športu. Teniška sekcija S K Ilirija izvede danes in v nedeljo na igrišču poleg doma „Ilirija“ v Planici zanimiv turnir izbranih, kvalitetnih Igralk in igralcev, med njimi jc več najboljših v državi ,tako Branovič in Miličeva iz Beograda, Serncc-Maireova in Smerdu iz Ljubljane. Poleg teh so prijavljeni iz Beograda še Bojovič, Bogdanovič in Markovič, iz Maribora Vo-glarjeva, Albancže in Blanke, iz Ljubljane Parinova, Sivic ,dr. Smerdu ter jumorji Luckmann, Milavec in Perles. _ Turnir se bo odigral v skupinah: single gospodov ,single dam, double gospodov in mised double. Prične sc danes ob 14, uri, glavne igre pa bodo odigrane večinoma v nedeljo dopoldne in popoldne, V zvezi s tem turnirjem je ireba posebej poudariti, da posluje dom .,IHrija', v Planici popolnoma normalno kakor prejšnja poletja in da je naše znano športno In lujskopromelno središče Itateče-Planica — kakor vsa Zgornja savska dolina — ostalo docela neprizadeto od ueprilik današnjih nemirnih časov. Glede bivanja in prehrane ni nikakih izrednih predpisov ali omejitev .Vse drugačne vesti, ki so se razširile zlasti v južnejših krajih državo o teh letoviških krajih, so brez vsake podlage. BTK v Mariboru V torek in sredo popoldne bosta gostovala v Mariboru Milan Branovič in Boris Smerdu kot zastopnika Beograjskega tenis kluba v dvoboju proti ISSlv Mariboru, ki bo zastopan po štirih najboljših igralcih. S tem tekmovanjem bo letošnja pestra teniška sezona gotovo dosegla svoj športni višek. NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL LNP Jutri se bosta odigrali zopet dve tekmi za pokal LNP-a in sicer se srečata v Murski Soboti ISSK. Maribor in SK. Mura, dočini bosta igrala v Kranju SK. Kranj in ligaško moštvo SK. Ljubljane. s Lista pet najboljših profesionalnih teniških igralcev — po ameriškem mnenju — se glasi: 1. Badž, 2. Peri, 3. Voj us, 4. Nislein ,5. Tildcn. s Osnovanje eupa najboljših klubov srbske in hrvatske lige? V beograjskih športnih krogih se je pokrenila akcija za osnovanje ligaškega cupa ,v katerem In sodelovalo S klubov, in sicer 4 najboljši iz obeli lig. V zvezi s to akcijo sc bo vršil v Zagrebu skoro sestanek zainteresiranih klubov. s Svetovn ©prvenstvo v smučanju sc bo vršilo najbrž« v Italiji, kateri Je. FIS poveril organizacijo za 1941. Italijani kljub vojni vršijo velike predpriprave v Kor-lini d’ Ampoco, kjer se bodo vršile le tekme. s Svelovni rrkord v prsnem plavanju na 100 m je dosegel nedavno v New Vorku ameriški plavalec Adolf Kicfec, ki je prekosil svoj prejšnji rekord (1926) od I :01,8 na 1 :01,7. s Varnerdam, ameriški in svetovni rekorder v skoku s palico, jc na neki prireditvi te dni skoči! 4.60 m; prepričan pa je, da bo pri naslednjem nastopu skočil 4.75 m. Plavalne tekme MPK na Mariborskem otoku Bivši državni prvak v plavanju SK Ilirija, Ljubljana, je povabila moštvo izredno delavnega MPK na prijateljski dvoboj, ki sc bo vršil ob priliki liga tekme Ilirija : ZPK dne 24. t. m. v Ljubljani. V svrho sestave reprezentančnega moštva bo MPK v nedeljo, dne 21. julija izvede! na Mariborskem otoku izbirne tekme svojih tekmovalcev s polnim sporedom predvidenega dvoboja z Ilirijo. številni člani MPK se bodo pomerili v sledečih disciplinah plavanja: 100 m prosto; 100 m prsno; 100 m hrbtno; 200 ni prosto; štafeta 3 krat 100 m mešano in štafeta 5 krat 50 m prosto. Poleg tega bodo odlični skakači kluba izvedli serijo skokov, predpisanih za predsloječe prvenstvo Slovenske zveze in države. Kakor znano, jc SPZ svoje prvo prvenstvo predalo v izvedbo mariborskim klubom MPK in Maratonu, ki ga bosta izvedla 10. in 11. avgusta na Mariborskem otoku. Nedeljska prireditev na otoku bo dober trening domačih plavačev, pa tudi funkcio-1 narjev. Ker se ob tej priliki ne bo pobiralo posebne vstopnine, bo lepemu m nadvse zdravemu plavalnemu športu naklonjeno občinstvo nedvomno v velikem številu pohitelo na otok pogledat napredek naših plavačev. Prirodostisna kramljanja Kako dolgo morejo živali stradati Dr. Stanko Bevk / So trdoživa bitja, ki vztrajajo brez hrane 10, celo IS let Ob vprašanju, koliko časa zdržc živali brez hrane, nam pridejo najprej na misel one živali, ki zimo prespijo. Jež, polh, netopirji itd. ves čas med zimskim spanjem, ki »raja cest« po pol leta in več, nič ne jedo in tudi ne pijejo. Napol otrpli, z jako znižanimi življenjskimi funkcijami mirno počivajo v svojih zavetiščih, jako poredkem dihajo in žive ob pričuvni hrani, ki so si jo nabrali jeseni. Prav tako dolgo so brez vsake hrane žabe, pupki, kače in kuščarji, ki v mrazu otrpnejo. V lem'stanju ne kažejo nikakih življenjskih znakov, žive brez kisika (anoksibioza), sončna toplota spomladi pa jih prebudi k novemu življenju. Preko zime otrpnejo tudi mnoge žuželke nekatere v doraslem stanju, druge kot bube, ki tudi v toplem letnem času ne privzemajo hrane. Znano je, da - morejo prav dolgo stradati zlasti one živali, ki še žive od krvi toplokrvnih živali in bolj redko pridejo do hrane, kakor so klep,. posteljna stenica, prava pijavka in druge. Klopi, spravljeni v skatljici, ki so nanje pozabili, so še po treh letih bili živi in prestavljeni pa psa takoj začeli piti kri. So žuželke, ki v doraslem stanju Sploh nič ne jedo, saj imajo pokrnela Usta in torej za privzemanje hrane Šploh nesposobna. Seveda pa le živali, ker se .gibljejo, v tem stadiju razvoja ne morejo dolgo živeti, nekatere žive le nekaj dni, kakor znana enodnevnica. Prav malo jedo tudi metulji in Jzhajajo po večini s hrano, ki jo je §c njihova požrešna gosenica nagro-ioadiia zanje v sebi. Tndi takrat, kadar gredo živali po plemenu, ne uživajo nič hrane ali pa *e bore malo, na razmnožilev potisne glad v ozadje. ^ed ženitvijo navadno izgube vso tol-ki so si jo pred tem časom nabrale v obilni meri. Divjega petelina ?laije njegova ženitev petino telesne ne dosti 'manj srnjaka in jelena, Skoraj vse ribjp vrste' med drstjo nič be jedo in ribiči vedo, da takrat z malimi izjemami ribe ne prijemajo ?a vabo, v kolikor je pač v tem času *ov sploh dovoljen. Lep primer v tem Pogledu je losos, ki ža drstitve zapušča morje in se podaja v reke. Dkrogel in tolst, z rdečkastim mesom prihaja v zgornje toke rek, mršav, z nagubano kožo in sivkastim mesom se vrača v morje. Ves čas pol tela in —-vee, kar je v sladki vodi, ne uživa ničesar. So večji mojstri v stradanju so mnoge nižje *lvcr, Deževnik n. pr. je juko odporen na-prani gladu. Cc. zadnji polovici dveh posameznikov odrežemo in staknemo, v nov individuum. Taka žival ima torej dve zadnjici, pa je brez ust: uživali torej ne more uič. Vendar je tak deževnik živel 11 mesecev; zadostovala mu je za primeroma dolgi čas rezervna hrana v njegovem telesu. Posebno zanimivi so primeri, kjer žival, kadar nima hrane, osuši, često odene z oklepom in čaka na boljše življenjske razmere. Drobni, '/„ mm dolgi medvedek ,ki spada k pajkov-cem in živi v mahu ali med algami, zlasti rad v strešnih žlebovih in sličnih krajih ,ter ima značilno znanstveno ime „macrobiotus“, zdrži do 10 let brez tirane. Če ga potem zmočimo, sc mu vrnejo življenjske sile. Taki odpornosti se je pač privadil zaradi okoliščin, ki v njih živi: strešni žlebovi, staro zidovje in druga njegova bivališča pač ostajajo po mesece dolgo brez moče in hrane zanj. Pogina ga reši navidezna smrt, v kateri čaka vstajenja. Venakih krajih kakor medvedek živi tudi neka vrsta kotačnikov, predrobni črvič z vencem migctalk okoli ustne odprtine. Ta živalca zdrži, če treba, celo 15 let brez hrane, vendar še ni največji umetnik v glado-vanju med črvi. Pšenična ogorčica (tylenclms), ki živi v pšeničnem zrnju, je oživela, ko so posejali 27 let staro pšenico. Neki pozemeljski polži plučarji, ki so jih, zaprte s pokrovccm, uvrstili v zbirko, so se čez 5 let slučajno zmoT čili in oživeli. Jako dolgo žive brez hrane tudi oni zajedalci, ki potrebujejo za svoj raz- voj dveh hraniteljev. Lasnice ali tri-hinc, ki jih človek dobi iz surove svinjine, ostanejo do 30 let žive v njegovih mišicah. Jako dolgo se ohranijo pri življenju in so sposobni za nadaljni razvoj ine-hurnjaki ali ikre trakulj, zlasti v človeku, ako mu ne povzročijo smrti. Nekatere rastline morejo še dalj časa ostali žive brez hrane kakor živali. Zlasti velja to za razne glivice in njihove trose, pa tudi za semena cvetnih rastlin. Kaljivost nekih semen se ohrani mnogo let, vendar sčasoma ugasne tudi ta. Bajka je, da skali pšenica, ki jo najdejo v staroegipčanskih grobovih faraonov, če jo posejemo. Tam je kalček popolnoma izsušen in od-luščen od hranilnega slaničja, zato zrno ne more skaliti. Kako dolgo more človek zdržati brez hrane, ni dognano. Znani gladovni umetnik" Succi je zdržal 30 dni, Mcrlatti menda 50. Indijski fakirji so v gladovanju mojstri. Zdravilnost limon je premalo znana Znanstveno je dokazano, da limonin sok uničuje vse bolezenske klice. Kdor se hoče čimbolj zavarovali pred nalezljivimi boleznimi, naj z vodo vedno pije limonin sok. Prebava se zelo pospeši, če zvečer, preden ležemo, popijemo kozarec limonade. Sok sam se v večjih količinah ne sme uživati drugače kakor razredčen, ker bi preveč dražil želodčno sluznico. Proti glavobolu priporočajo vbrizganje limoninega soka v nos. Pri bljuvanju je dobro vzeti čašo vroče limonade v presledku pol ure. Proti prehladu je vroč limonin sok najboljše zdravilo. Priroda je obdarila limone z izred- no bogato zalogo vitaminov, zalo je zelo priporočljivo, jemati citrone ali v soku ali pa kot primes drugi hrani. Vroče kopeli za noge proti prehladom so kaj učinkovite ,če se jim doda nekaj limoninega soka. Vroča limonada pospešuje znojenje. Neoslajen limonin sok deluje kot razkuževalno sredstvo pri vseh vratnih boleznih. Razjedeno kožo rok zavaruje gospodinja s tem, da jih namaže z limo novim krhljem, tudi krvavenje iz nosa in iz drugih ran ustavi limonin sok. Če se stare rane še celijo, jih je dobro od časa do časa pokapljati s svežim, nerazredčenim sokom citron. Limona jača kri in krepi telo. Tudi zamrzle ude je treba otreti s sokom limone. Palače za umetno klimo v Ameriki m .branciH le nhr. Močne skupine nem-^ »h delavskih stotnij so na poslu, da s °močjo domačinov pospravijo razvaline, žalostne sledove krvavih bitk. Njujorški zdravniki se bavijo z načrtom, zgraditi palačo za klimalično zdravljenje. Tu naj bi tekli zdravilni vrelci vseh slovitih zdravilišč sveta; in klimo vseh con naše premičnice bodo v tem svojevrstnem zračnem sanatoriju umetno proizvajali. Tako bi naj imeli prebivalci velemesta priliko, da sc v nekaj urah navžijejo kopeli in svežega zraka. Za en dolar bodo dobili tu višinski zrak in sonce, drugi spet morski ali jezerski zrak. Klima-tična palača bo imela veliko okroglo dvorano ter bo stala G milijonov dolarjev. Goslje bodo lahko imeli tudi pozimi nadomestek za poletno klimo. Zdaj sc sestavlja konzorcij, ki naj bi podobne klimalične palače postavil v vseh večjih mestih Amerike. Velike steklenice bodo na neviden način dovajale najrazličnejši zrak in višinsko sonce bo skrbelo za dobrine, ki so jih drugače letoviščarji deležni le na rivierah. Pri ameriški iznajdljivosti je verjetno, da bodo lam meščani odrešeni skrbi, kam bi potovali v dopust nih dneh, ko se bodo lahko tudi sredi zime zatekli po okrepčila za telo in duha v razkošne palače umetnega podnebja. Živali so slepe a tudi ostrovidne Mravlje, te izredno pridne žuželke, so prav za prav slepe. Delo opravljajo le po svojih čutilih, ki so . zelo občutljiva. Ne ločijo temnih hodnikov mravljišč od sončnih livad. Raziskovalci so dognali, da imajo poljski pajki po osem oči. Od časa do'časa slečejo ti pajki svoje kože, z njimi pa tudi oči. Pajek vidi komaj 4 cm pred seboj in ko hoče ugrabiti plen, ne ve, ali je to muha ali kaj drugega. Pleje mrežo za žrtve, na katere preži iz oddaljenosti 15 cm. Ko se približa žrtvi na razdaljo 4 cm, se vrže pajek nanjo. So pa tudi dalekovidni pajki, ki opazijo žrtev 30 do 40 cm daleč. Kljub svojim osmim očem vidi pajek slabše od človeka. Najbistrejše oči imajo ujede. Orli in sokoli se ponašajo z vprav čudežnim vidom. Opazijo na pr. miš v oddaljenosti 1000 m. človeški vid je v primeri s sokoljim ali orlovim 10 do 20 krat slabši. Orlovo oko hitro najde ptico, ki se skriva v gnezdu, tudi mlade srnice v zavetju grmov niso varne pred njim. Irska žetev Na severnozahodnem Irskem podnebje ni prikladno za žito. Tla so vlažna in meglena. živinoreja in ribarstvo sta glavni donos prebivalstva. Kadar je lepo, gredo ljudje na zanimivo žetev: v dolgih čolnih veslajo ob obali vzdolž zelenih travnikov na morskem dnu, kjer raste trava v veliki množini. Z dolgimi prekljami rujejo travo iz morskega dna in jo spravljajo na čolne ter vozijo na domove. Ponekod jo mečejo na kupe, kjer segnije za gnojenje polja, drugod pa jo uporabljajo za nastiijo živini. Trava ima mnogo joda, ki se porablja v medicini. Morska trava se posuši in sežge, pepel pa prodajo tovarnam, ki se bavijo s predelovanjem joda. Na isti način pripravljajo travo tudi na obalah Normandije in Norveške. Odkar so pa v čileju začeli pridobivati ve- čolnih na morju like množine joda in solitra, je morska trava izgubila na pomenu, postala je le predmet za polnjenje žimnic in za domačo uporabo. mm ^ k' '! ■' "C«. Bombe, bombe... Dan za dnem jih vlagajo v letala, ki jih potem poneso nad sovražno ozemlje. Vlake s kopalnicami je vpeljala romunska vlada v Transilvaniji, kjer primanjkuje kopališč na prostem. Kačo v termos-steklenici je prinesla z izleta neka mlada Italijanka. Ko je jemala doma iz nahrbtnika reči, se je silno ustrašila, videč kačo, ki je lezla iz steklenice. Brat je plazilko ubil, dekle je pa še dolgo potem trepetalo ob misli, da je nosilo strupenjačo vso pot v nahrbtniku domov. Usoda jezera Ticicaca. že od lanskega decembra dalje opažajo, da se gladina najvišjega jezera na svetu, Ticicace, ki leži v Andih, vedno bolj znižuje. Doslej je usahnilo jezero že za pol metra. Računajo, da bo letos padec gladine še večji. Pojav spravljajo v zvezo s sončnimi pegami, ki so letos zelo velike. Roj čebel v otroškem vozičku. Ko je neka mati hotela v Heidi v Schleswig-Holsteinu posaditi otroka v voziček, ki ga je imela vedno pred napuščem hiše, je opazila v njem roj čebel. Poklicala je čebelarja, ki je čebele ogrebel, nakar je lahko šla z vozičkom na izprehod. Zakaj kokoši kokodakajo? Kokoš zapusti gnezdo, kakor hitro je znesla jajce in prične kokodakati. To ni nič drugega kot navada, ki jo je podedovala kokoš od svojih prednikov še divjih v naravi. Ko ni bila kokoš še domača žival, je zletela, kakor hitro je znesla jajce, iz gnezda, kot delajo to še druge njene sorodnice, ki divje živijo, in je začela vpiti šele, ko je bila že nekoliko proč od gnezda, S tem je hotela zvabiti svoje sovražnike od gnezda proč, da bi si ohranila jajce za naraščaj. Kanada je vse svoje narodno - obrambne sile vpregla za pomoč Veliki Britaniji. Poleg topov, letal in ladij pošilja v Evropo tudi čete. Na sliki vidimo generalnega guvernerja Karla Athlona, ko inspicira novo formirane kanadske stotnije. Zenski kotiček Nasveti za sončenje i.etos sicer nekoliko pozno, toda vendar so sc pričeli ljudje odpravljali k morju. Zelja po soncu in vodi je premagala nemir in nepotrebno zbeganost , ; Vi Največ časa in energije posvetimo za časa bivanja ob morju brezdvom-no ‘sončenju. Nihče se noče vrnili bel. bila bi to prava sramota. Zato se mučimo, pražimo in pečemo na soncu ves božji dan, hoteč tekmovati z vsemi ostalimi, pri lem pa pretiravamo včasih kar do brezumnosti. Uničimo ii s tem vs'aj 3—<5 dni obmorskega življenja. Že tu pri nas bi se opekli, če bi nenadoma izpostavili doslej neson-čeno kožo vročim žarkom; ja kaj se naj potem zgodi kje v Dalmaciji, kjer je sonce neprimerno močnejše! Ce bosi e pričeli § sončenjem lepo počasi in po pravilih, boste imeli mnogo hitreje lepo ožgano poli, kakor če boste začeli takoj s pretiravanjem, tako da se radi opeklin potem par dni ne smete prikazati na sonce. Premetavali se boste v bolečinah po postelji v neprijetni zavesti, da morate plačati za lak trpljenja poln dan morda 50 do 00 din, a ne morete ni It spali in jesti, kaj šele, da bi se kopali. Zato jc najbolje, da si kožo že pred ELITNA KONFEKCIJA v "" MA RIB GR PRINAŠA VEDNO NAJ NOVEJŠE odhodom k morju pod domačim soncem nekoliko utrdimo. Posebno blondinke morajo biti silno previdne, ker je njih koža silno nežna in na videz za sonce nesprejemljiva. Zato blondinke rade pretiravajo in potem na posledicah tega pretiravanja silno trpijo. Treba sc je pač takoj spoprijazniti z zavestjo, da bo prve dni ob morju manj kopanja in sončenja, pa zalo več izprehodov. V vročini ob štedilniku Kakor ob bruhajočem ognjeniku se poemi gospodinja v vročili dneh ob zakurjenem štedilnflcu. Trikrat na dan mora stopiti k vročemu ali celo razbeljenemu štedilniku, dan na dan vrši službo, ki v poletnem času menda presega celo službo kurjača na lokomotivi. Največja kuhanja jo čaka baš opoldne, ko je vročina najhujša in se celo v senci počivajoči ljudje pritožujejo. To gospodinjino poletno trpljenje pa se da precej omiliti, posebno če je tudi družina primerno uvidevna. Ali potrebuje človeško telo poleti prav toliko tople ali celo vroče brane kakor pozimi? Ne, toplote ne rabi, apetit pa v vročini tudi ni tako velik kakor pozimi. Ce kdo v poletju shujša za par kHogramov, je to popolnoma normalen pojav. - Poletno kosilo naj se precej razlikuje od zimskega. Predvsem lahko odpade juha, katero je treba dolgo kuhati, ako hočemo, da bo dobra. Hladna in dobra, vroči pa v vročini skoraj neužitna. Ce-rhu torej juha? Boljša je pred ali po kosilu skodelica kislega mleka ali čaša hladilne pijače. Mesa naj bo čim manje (za to skrbijo sedaj že itak brezmesni dnevi), pripravljeno pa naj bo na najenostavnejši način. Prikuhe in solate naj bodo glavnni del kosila. Sledi naj kompot, sladoled, ki ga kupiš pri sladoledarju, sadje ali pa močnata jed, ki je spečeš več, da zadostuje za 2—3 dni. Za takšno kosilo je treba malo kuriti. Tudi večerja naj bo poleti silno enostavna. Dovolj je, če je 2—3 krat tedensko !topla. Pasji dnevi itak ne trajajo preveč dolgo, nekaj dni pa se človek žč zadovolji s hladnd in lažjo hrapo. Mislimo samo na uboge gospodinje, ki bi v poletni vročini raje ne jedle, kakor da bi samo zase toliko Jrpele. V času vkuhavanja Posebno mladim gospodinjam, ki si’ še niso skusile, kaj se pravi boriti se vso zimo z vprašanjem: kaj bi kuhala? bi svetovala, da izkoristijo čas in razpoložljiva sredstva in vkuhajo kolikor mogoče mnogo sadja in zelenjave. Za vkuhavanje sadja bo torej mladim gospodinjam, dobrodošlih ' par nasvetov: K vkuhavanju se ni treba spravljati z sladkorja, pač pa bo morala kompot dvakrat sterilizirati. Pri sladkorni raztopini z večjo množino .sladkorja zadostuje enkratno steriliziranje. Količina sladkorja za raztopino se pač giblje med 40—70 dkg na 11 vode. Pri 70 dkg se ne preveč kisla vrsta sadja tudi ob enkratnem ste-riliziranju v navadnih, s pergamentom zavezanih, kozarcih lepo drži. Kako skuhamo sladkorno raztopino? V 1.1 vode damo 40—70 dkg sladkorja. Posodo postavimo na rob štedilnika, da se sladkor raztopi, nato pa na ogenj, da Narodna. vloJlica nekim strahom, ampak z razumom. Pri vlaganju sadja je velike važnosti sladkobna raztopina. Koliko sladkorja naj vsebuje za tb ali ono vrsto sadja? V prvi vrsti je to odvisno od kisline sadja, v drugi vrsti od načina steritlziranja, navsezadnje pa je to tudi stvar okusa. Gospodinja, ki ne mara sladkih kompotov, bo dala za raztopino v 11 vode le 40 dkg upliva na ves organizem-Dobro sredstvo za odvajati, bi zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je počasi zavre in se očisti. Nečisto peno, ki se pojavi na vrhu, odstranimo. Ko se raztopina ohladi, jo vlijemo preko sadia. kj smo ga naložili v kozarce. Kaj bi kuhala? Ponedeljek: Opoldne: 1. Prežganka z jajcem. 2. Dušena govedina s čebulo. 3. Žličniki. 4. Solata. Zvečer: Solata stročjega fižola in kruh. čaj. Torek: Opoldne: 1. Telečji paprikaš. 2. Rezanci.. 3. Kruhov narastek. Zvečer: Zdrobov praženec in kompot. Sreda: Opoldne: 1. Možganska juha. 2. Dušen riž z gobami. 3,. Solata.; Zvečer,- Krpice s šunko. Solata, četrtek:' Opoldne: 1. Ponarejena^ goveja juha. 2. Dunajska jetrca. 3. Dušen riž. 4. Solata. Zvečer: Kisle ledvičke in krompir. Petek: Opoldne: 1. Ocvrte sardelice. 2. Mešana solata. 3. Sirov zvitek. Zvečer: Krompirjevka s solato. Sobota: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina. 3. Grahova omaka. 4. Krompir. Zvečer: Makaronovo meso. Solata. Nedelja: Opoldne: 1. Grahova juha. 2. Nadevana telečja prsa. 3. Solata. 4. Ajdova torta. (Glej recept v zadnji sobotni številki.) Zvečer: Mrzla kranjska ali druga klobasa. čaj. Torta. Opombe: Dunajska jetrca se priredijo na isti način kakor dunajski zrezki, le da vzamemo namesto mesa jetra. Razlika je le v tem, da moramo delati to jed sproti, ker dalje časa nasoljena jetra postanejo trda. Krompirjevka. Vzemi številu oseb primerno količino krompirja, ga olupi, operi in zreži na tanke ploščice. Te osoli in pretrest, ria-to jih pa zloži v primerno posodo. Preko polij vode, v kateri si raztepla žlico moke in ščep paprike. Tekočine mora . biti- toliko, da doseže vrh krompirja. Na vrh nadevaj par kosmičev masti. Nato peči.krompir tako_ dolgov pečici, da tekočina izgine, krompir pa dobi na vrhu lepo rumeno skorjo. 4 kuhane, olupljene in na listke zrezane krompirje. Ko krompir v tej omaki prevre, ga postavi kot prikuho na mizo. Cvetlica se zaliva sama . . „ Dostikrat gremo na daljši izlet za nekaj dni ali par tednov v planine ali drugam, doma pa imamo nekaj rož. ki bi ne prenesle več dni brez vode. Tuje osebe pa neradi puščamo v stanovanje. Tu ne pomaga nič drugega, kot da ravpamo sledeče: Vse rastline s trdimi- usnjatimi lisfe, rododendron, azaleje i. dr., znesemo v temnejši kot;: jth dbbro zalijemo in jim tudi v podstavek nalijemo vode. Te nam bodo brez škode zdržale 14 dni do 3 tedne. Težje je z drugimi lončnicami, ki imajo mehko listje in potrebujejo" vedno dovolj vode. Tu pa si pomagamo drugače. Poleg lončka, v katerem je cvetica, podveznemo drug lonec, nanj postavimo večji kozarec z vodo. Vzamemo navadni stenj ali pa zasukamo kako drugo krpico od debelejšega blaga (flanela) in tudi napravimo stenja ki ga v vodi dobro zmočimo, da sc tkanina premoči in zagrebemo prvi konec vsaj za tri prste v zemljo lončnice, drugega pa vtaknemo v kozarec z vodo. Seveda mora! priti stenj v kozarec prav do dna.- Krompir v omaki svežih kumar. Olupi srednje veliko kumaro, jo nakrhljaj ali zreži na listke, deni v skledo, polij z 2 žlicama kisa in nekoliko osoli. Tako pripravljeno kumaro pokrij in postavi za uro . na stran, da zvodeni. Medtem napravi prežganje iz polne žlice masti in žlice moke, in ko se bledo zarumeni, prideni nekoliko drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja in še mešaj, da se rumenkasto zarumeni. Nato kumaro ožini in jo stresi v prežganje, da se duši 10 minut. Zalij kumaro s četrt litra juhe, vode ali mleka in kuhaj še četrt ure. Nato prideni žlico kisle smetane in zreži v to omako 3 do Počitnice na počitnicah Kakor mi, tako se tudi naše prijateljice lončnice rade naužijejo svežega zraka, se odpočijejo in naberejo novih moči za dolgo zimo. To jim omogočimo na ta način, da jih postavimo čez leto na vrt v polsenčen prostor, na balkon ali verando. Predno rastlino prenesemo iz sobe, ji pre-rahljamo zemljo, odpremo s priostrenim klinč kom odtočno Luknjico, da more skozi’ zemljo krožiti zrak in se zabrani gnitje in dušenje korenin ter ima rastlina dober odtok vode. 'Zavedati se mdtamo, da rastlina diha.,in živi tudi s koreninami, ki tudi potrebujejo zraka. Lonec pa moramo tudi od zunaj temeljito osnažiti mahu, plesni in alg, ki čestokrat pre-rasto vso površino. Na vrtu zvrtamo v zemljo _s priostrenim količkom luknjo, ki pa mora biti precej globoka, da je pod loncem, ki ga nato postavimo v zemljo, dovolj prostora za odtok vode in da ne morejo razne živali in deževniki zlesti v lonec. Rastlino po potrebi^malo obrežemo in jo pognojimo z razredčeno gnojnico ali če te nimamo z umetnim gnojilom, saj -ga dobimo za dva dinarja dovolj v vsaki trgovini s semeni. Na liter vode damo noževo konico gnojila. Gnojimo na tri tedne. Na vrtu zalivamo rastline zgodaj zjutraj ali zvečer. Rastline se bodo kmalu opomogle, popravila in okrepila sc bo rast, drugo leto ali pa že v jeseni pa se bodo odele s cvetjem, ki nas bo vedno razveseljevalo. n-n. Soiglusz Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski moji »AAorda-so vojaki pasli konje ter niso imeli s seboj pušk, znabiii pa so bili samo pastirji!« je ugibal Kriša. »Toda ti si jih nesramno sprejel! Sicer b.i nas zajeli; vsak kotiček poznajo...« »Ali pojdeva za našimi?« sem vprašal tovariša. Krisa je požvižgaval. »Za našimi?« Kje bi jih le našla? Vrniva se v mesto! Blago pa bo najino!« je dostavil in se tiho zhsriiejal. Brodila sva ob močvirju vzdolž potoka ter slednjič zavila v gozd. Še pred polnočjo sva bila že v,mestu. »Kdaj kaniš prodati blago?« sem vprašal Kriso. Tihotapec je piskajoče potegnil zrak skozi nos in dejal: »če je treba, prodam sto voz blagal Pripravi mi ga, pa boš videli« »Torej prodaš tudi moje blago?« »Prodam. Toda pomagaj mi ga nesti domov; jutri dobiš denar!« Blizu doma sva se ločila. Tovariš je zadržal mojo dlan v svoji. »Ti, nikar fantom ne povej, da si ti streljal. Poslej pf nc hoteli več s teboj! »Dobro!« / »Zavoljo blaga pa jim reci, da si ga zavrgel v močvirju, razumeš-#* »Zvečer pridem k tebi in ti prinesem denar!« je še dejal Krisa in zavil proti domu. Tako sem torej prvič preiskusil svoj samokres. Naslednji dan je proti opoldnevu prišel k meni Krisa. »Ali si prodal blago?« sem ga vprašal. »Ne... Za vse blago, tvoje in moje, mi ponuja stoosenideset rubljev. Jaz bi ga sicer prodal, toda ne vem, kaj bi ti porekel... Da bi si o meni morda mislil, da...« »Kaj bi si mislil?« »Dd bi ‘si kaj zadržal!« »Vem, da bi tega ne storil. Pojdi in prodaj!« Odšel je. Zvečer pa mi je z nasmehom na obrazu prinesel devetdeset zlatih rubljev. »Veš kaj? Jurlinovo krdelo sc je vrnilo.« »Ali so se vrnili vsi?« »Jurlin se je vrnil z Lordom in Kometom. Elegan s Cuceljčkom. Sonjo pa je pripeljal Vanka Boljševik. No, gotovo sta na meji povaljala vso travo. »Kaj pa Mladenič?« sem se spomnil na Jubina. »Ta se še ni vrnil. Znablti kje blodi..« »In kaj se je zgodilo z blagom?« »Jurlin, Lord in Komet so ga prinesli nazaj, ker jih je spremljal Hirš.« Zavila sva h Ginti. Salon je bil poln tihotapcev. Naša krčma je bila torej rentabilna. Tu so se sklepale kupčije. Tu so se sestajala krdela tihotapcev. Tu so se zabavali vsi oni, ki so imeli kaj pod palcem, a tudi oni, ki so bili suhi kot poper. Tu je igrala harmonika, tu se je prelivala vodka, včasih tudi kri. Ko sva stopila v sobo, ki se je kadila v dimu, sem ob večji mizi opazil vse naše, celo Jurlina, ki sicer redko kdaj zavije h Ginti. Ponudili ,so nama prostor za mizo. »Tako; najprej pijta, potem se poraz-govorimo!« je dejal Lord s posebnim naglasom. Izpila sva dva kozarca vodke. Nato se je Lord obrni! Krisi: »Včeraj si ti pihal na pastirje, kaj? »Jaz? Ne ... In zakaj?« Nato je Lord pogledal mene: »Torej si streljal tl? »Ne.« Jurlin pa je rekel bolj na gias: »Oni so streljali... Kdor koli že med njimi... Vem. Blizu sem stal.« »Pa mar niso streljali na nas?« je zvedavo menil Krisa. »Kdo pa jim jc svetil v obraz? Kaj?« je vprašal Jurlin. Zakaj vprašujete?« sem sc nejevoljno obrnil k Lordu. »Zaradi tega, ker je naše krdelo miroljubno! Naše delo jc čisto ter ne dovoli- mo, da bi kdo nosil s seboj orožje. Ali vsi, ali nobeden; če koga zajamejo z orožjem v roki, vemo vsaj vsi, kakšna usoda nas čaka! Toda Mladenič se ni vrnil... Morda so ga zajeli...« Krisa se je zasmejal. »Ah, to ste zajci! Kaj če bi nas zajeli vse?« »Nič!« je odrezal Jurlin. »Da... Tebi je vseeno! Tebe Žid odkupi, dočitn bi mi obsedeli, kaj?!« »Tudi tebe ni odkupil!« »Toda jaz nisem njegov varovančekk »Nc govori tako!« se je vmešal Komet. »Jurlin je na§ človek in ve, kaj govori!« Krisa je vstal. »On ve, toda zase! Vi pa se spomnite onih pet kučkunovskih fantov, ki so jih lani zajeli kmetje in v močvirju ubili. Kaj? Ali se spomnite? No? Tudi na nas so prežali na istem kraju!« Vsi so molčali. Potem sem vstal jaz in rekel: »Na te tiče sem streljal jaz, da veste!« Vsi so spet molčali. Krisa pa je zmagoslavno pripomnil: »Prav si storil!« Nato jc spregovoril Lord: »To je kaj drugega! Ti vendar nisi vedel, da nihče med nami ne sme vzeti na pot samokresa!« »Vedel sem!« Slednjč je Jurlin dejal: »V bodoče tega ne delaj!« (Dalje.) Sah Šahovski romantik in anarhist Čigorin OB 90-i OBLETNICI ROJSTVA MIHA1LA IVANOVIČA ČIGORINA šahovskega Pred 90. leti sc je rodil v Petrogradu M. tov: j. Čigorin (1850—1908), najznamenitejši rii-! ski mojster in eden izmed velemojstrov svoje dobe. 25 let je njegova markantna oseb nost poživljala mednarodne turnirje in razsipala svoje genialne zamisli.. Bil je pravi zastopnik neizmernega in Evropcem tako nerazumljivega ruskega človeka, poln neukrotljive naravne sile, nebrzdanega dionizičnega temperamenta, pesimist življenja, ki ni zato na svetu, da bi bil srečen, marveč da bi se razdal. Bil je človek, ki zamotava vsako izkustvo, zasmehuje mrzle principe in sledi le svoji neugnani notranji sili, porojeni v podzavestnem in ki živi v demoničnem, dokler ne umrje v kaotičnem. Čigorin je bil šahist —- borec z vso dušo in 7. vsem srcem. Bil je bojevnik iz nujnosti, iz potrebe, zaradi užitka, bil je šahovski mistik. Njegov element je bila kombinacija, njegovo geslo gambit. Bi! je eden izmed onih magov kot so Morphy, Znckertort, Pillsbury, Aljehin, ki se zato človeštvu rode, da ga opominjajo, da niso največje ustvarjalne sile kritični razum, hladna preračunljivost, ozkosrčna previdnost, marveč intuicija, nesmrtni genij, ki ožarja mrzle prostore sistemov. To spoznanje ga pomlajuje in navdušuje k novim podvigom. V tem smislu naj živi čigorinov spomin. ■> - V mednarodno šahovsko areno je čigorin prvič stopil 188!.. na turnirju v Berlinu in je takoj lepo uspel z delitvijo 3. in 4. nagrade z Winawerjem, za zmagovalcem Blackburnom in Zuckertortom. Po neuspehu na Dunaju se je v Londonu leta 1889. spet povzpel do visoke četrte nagrade, ko je prvo osvojil Zuk-kertort in tretjo Blackburnc. L. 1889. je bil gumo zmagal. Njegove sile so začele pešati 1895. v velikem hastingškem turnirju drugi za Pillsburyjem, ko je prehitel Laskerja, Tar-rascha, Steinitza in druge. Takoj nato je za- romantika s šahovskim znanstvenikom; anarhista s sistematikom, kombinatorika s strategom; eden je zmagoval z Evansovim gambitom, drugi s Zucker-tortovo otvoritvijo. Oba pa sta bila šahovska genija in fanatika. Tudi čigorinov spopad z dogmatikom, mladim Tarraschem 1. 1893. mu je prinesel časten uspeh, 9 zmag proti 9 porazom in 4 neodločne partije. 100. Evansov gambit (match v Havani 1892.) Beli: M. I. Čigorin Črni: W. Steinitz 1. e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lc4, Lc5 4. M (pravljica iz starih časov), Lxb4 5. c3, La5 6. 0-0 (tudi takoj d41), d6 7. d4, Lg4 (mnogo boljše je Ld7 ali Lb6) 8. Lb5. ed4 9. cd, Ld7 10. Lb2, Sce7 11. Lxd7+, Dxd7 12.Sa3, Sh6' (Sf6' 13. Sc4, Lb6 14. e5!) 13. Sc4, Lb6 14. a4! c6 15. e5, d5 16. Sd6 + , Ki8 17. La3, Kg8 18. Tbl! Sf5 (dopusti elegantno žrtev, a položaj je težak) 19. Sxf7!, Kxf7 20. e6+, Kxe6 21. Se5!, Dc8 22. Tfel, Kf6 23. Dh5! g6 24. Lxe7, Kxe7 (ne reši: Sxe7 25. Dh4+, g5 26. Sg4 , Kg7 27. Dxg5 itd.) 25. Sxg6 + , Kf6 26. Sxh8, Lxd4 (Dxh8 27. g4) 27. Tb3. Dd7 28. Tf3, Txh8 29. g4, Tg8 30. Dh6+, Tg6 31. Txf5 in črni se je zaradi grožnje Df8-t- vdal. — Tone Preinfalk, Ljubljana. Nacionalni turnir v Celju Po raznih neoficielnih napovedih je bil slednjič izdan oficielni razpis Jugoslov. šah. saveza za XVII. nacionalni amaterski turnir, ki ga v okviru proslave svojega 20-letnega obstoja prireja Celjski šah. klub v Celju od 10. do 26. avgusta 1940. Iz razpisa posnemamo nekatere bistvene pogoje: Pravico prijave imajo vsi verificirani člani sedel v Petrogradu četrto mesto in v Budim- klubov, včlanjenih v JŠS, ki so naši državlja- pešti prvo. Po slabših uspehih je bil šesti y velikem pariškem turnirju 1. 1900, ko je zmagal Lasker pred Pillsburyjem, Maroczyjem, Marshallom, Burnom itd. V Monte -Carlu leta 1901 je bil 3.—-4. in na dunajskem turnirju l. 1903., ko so otvarjali partije samo s kraljevim gambitom, se je izvrstno znašel in sigurno zmagal. Njegove sile so začel pešati vendar sc je še -enkrat povzpel na Vidriejse peto mesto 1. 1.906. v Niimbcrgu, kjjer jc nudi srečno premagal debutanfa našega dr. Vidmarja v zelo dramatični borbi. Čigorinov ugled je. bil tako velik, da je igral s Steinitzeni dva matcha za svetovno prvenstvo, oba na Havani? Prvega I. 1889. je izgubil s 6 : 10 in 2 remija, drugega 1. 1892. ni in čijih klubi ne dolgujejo savezu članarine. Na turnirju sodeluje 16 igralcev, ki jih bo poslovni odbor JŠS izbral izmed prijav-ljencev, poleg njih pa še tri rezerve. Sprejeti igralci bodo o tem pismeno obveščeni, čemur bo priložena tudi dovolilnica za polovično vožnjo. Imena sprejetih igralcev bodo objavljena v »Jutarnjem listu«, »Politiki«, »Ve-černiku« in »Jutru«. Sprejeti igralci, ki bi se iz nenadnih vzrokov turnirja ne mogli udeležiti, ' morajo o tem obvestiti tajništvo saveza najkasneje do 7. avgusta. Igralci si sami plačajo potne stroške, oskrbo in vlogo v znesku din 2.50.—, ki jo je treba najkasneje do 7. avgusta nakazati po položnici Mednarodne banke d. d. Zagreb, štev. 33.433. ge, bo smatral odbor, da se odreka udeležbe ter bo na njegovo mesto pozvana rezerva. Prijave je poslati do vključno do 31. julija na naslov tajnika J. š. saveza g. Mirko Magdič, Zagreb, direkcija drž. železnic. Prijav pa ne pošiljajo poedinci, ampak njihovi klubi. Prijavi je treba priložiti poleg točnega naslova tudi podatke o šah. uspehih prijavljen-ca v zadnjih dveh letih ter priložiti vsaj po dve partiji, odigrani v teku 1939/40. Če predlaga klub več igralcev, mora navesti njih vrstni red. Igralec, ki bo na turnirju dosegel največ točk, dobi naslov nacionalnega mojstra. Nagrade znašajo I. din 1000.—, II. 700, 111.550, (V. 450, V. 400, VI. 350, VII. 300 in VIII.- 250. Žrebanje bo 10. avgusta ob 17. v Celju, ki mu morajo prisostvovati vsi igralci, ker bo nato ob 19.30 pričetek 1. kola. Čas igranja od 19.30 do 23.30, z nadaljevanjem prekinjenih partij naslednji dan ob 10.30 do 12.30. Čaz razmišljanja je 36 potez na prvi dve uri, in 18 potez vsako nadaljnjo uro. Mariborske partije S turnirja za prvenstvo Sah. kluba ,.Vidmar", ki je tik pred zaključkom, prinašamo dve zanimivi partiji, s katerima, sc je Gerželj povzpel v vodstvo. 101. Francoska obramba (10. kolo,-; tg. julija 1910.) Beli: Gerželj Orni: Kuster 1. ei, efi 2. (14, <15. 3. Sc.1, Sf6 4. Lg5, Lc7 5. <>>, Sfci7 (!. h4, aG 7. I)g4, Lxg5 8. hxg5, e5 9. g ti!, h6 10. gxf"f, Kxf7 11. L<13, De/ 12. SI3, Kg8 J3- Sh4, SIS 14. Sxd5!, Cxcl5 15. I)\*c8, cxd4 (6. Sg6, Db4 i 17. Kfl in črni preda. 102. Aljehinov« obramba (12. kolo, 18. julija 1910.) Beli: Gerželj Črni: Kukovec 1. e4, SHi 2. e.», <10 5. f4, dxe5 (i. Sd5 3. c4, Sb6 4. <14, lxc5, Sc6 7. Le3, Lf5 8. Sc3, e« ». Sf3, Sb4 10. Tel, c5! 11. <15!, ex<15 12. cxd5, Sbxd5 13. Lg5, fB t i. evffi, gxf(i 15. Se5!!, I)e7 10. Lb5 | , K, ni*,, nbbene. da lltSO •' 1 -‘-'It * ai » •* K AKTE J K u , . Kakteje so doma v Ameriki, kjer jih je mnogo vrst, od zelo malih in Neznatnih do orjaških, podobnih velikim drevesom ali mogočHim stebrom, ^ktiro brez izjeme vse so obdane s (''Ujem. da se branijo pred rastlinojedci. Vsi' imajp tudi krasne cvetove, faradi nenavadnosti iu teh čveldv so jih Ijftdjb udomačili in razširili po Vsem svetu. V toplejših krajih jih goje Po vrtovih, pri nas pa v lonejh. Kaktejam podobne cvetice pozna tudi Afrika, vendar niso prave kakteje. ZENICA S PISANO IH TO. M. S Zadnjič sem šel skozi park in mislil na sedanje dni, ko je, toliko ljudi, Srečen sem odhajal in na razpotju zopet obstal. Pogledal sem 'ono stezo, ki jc vodila na levo in jo v mislih vprašal: s-Ali bi me ti privedla v krog t&ko lepega življenja, kakor je biio na jasi? Ali bi me privedla do teh rdečili jagod?« Dvignil sem šopek v višino oči in se čut dil njegpvi lepoti. Zdelo se un je, da gledam zaklad rdečili biserov. In morda sem res vzel naravi del- njenega bogat-stva? ’ ■ -r.' Pot na levo je molčaja. Se je morda čudila mojim jagodam? Breze so šumele, liladna sapa je vlekla po gozdu in spomnil sem se, da je. že Večer. Še sem pogledal na jaso, po kateri so se podile ptice, še fsetn pogledal na stezici in potem sem odšel. V rokah pa^so nui dišale jagode. »Kdo vas je ustvarfl, jagčide?« sem vprašal tiho. »Ali bi mogel tudi jaz narediti nekaj takega?« V vetru so se stresle j.ago-[aitnrz mqaso ‘miftpAS \ :ou.j((l.\r\-2. domača žival v pomanjševalni obliki- 3. vprašal n iea, predlog: I. glasbeni izraz, gibanje vode; 5. vzklik, osebni zainUMf; 61 eden izmed planetov Sistema ilašega sončit: 7.‘žensko krstno iitte, predplačilo. KelJtcv /adnje križank?: Vodoravno: L vokal; 2. les; 3. ir, so; 1. Levstik: 5.' as, ko; 0. kil; 7. bokal. — Navpično: 1. ‘Milah.; 2. res; 3. ol, ko; i, Kersnik; 5. as, ta: C. sik: 7. sokol. HrSllev ii|*ankc: pasi. »Večernih:« za mladino Leto 2 Maribor, 21. julija 1940 Štev. 29 uiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiltiiiUiiiiiliiliiuijiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiii NOČ NA RIBNIKU —■ VLADKO KOS Zibljejo, zibljejo čofnic falbvi.' v pesnti drhtijo nocoj. Gori iia‘ nebii so sanjski gradovi, z zlatom pretkani, v zvezde vkovani. Na vodi trepeče njih soj. Breze' sc sklanjajo, vehotner sanjajo, ' kakor odprto suče. Rože dehtijo, v temo šelestijo, > 1 in v vetru odpirajo sc. _ 'X i > « - v#. Kt>A V. i Rad bi ti rekel nekaj nocoj, nekaj skriviibfitrtega, lepega, pa li ne morem — ne vem sam zakaj? >t Mo^da prepolna mi duša je zdaj do roba te divje lepo le. Ne, saj bi jo vzdramil, iz duše pregnal, a jaz som, saj veš, egoist... sissas/ Zločin doktorja Moora? VLADKO KOS... _ Na kolodvbru se je' kakor vihra prikazal komisar in skočil kar preko dveh stopnic v pisarho voznih listkov. Šef: Sil-verrnan je prepaden zijal v Borguela in ni mogel niti odzdraviti. Oni pa mu je pokazal sliko mlade gospodične in vprašal: »Ali' poznaš, takšno potnico, ki se je včeraj zvečer med deveto iti deseto pripeljala in morda oddala listič?« Šef se je popraskal po Sivkastih laseh. Hm težko sc je vsega tega spomniti! Saj je itak v gimnaziji padel dvakrat zaradi slabega spomina, pa naj se zdaj spomni, kar se je pred 12. urami zgodilo! Hm! Končno se mu je vendarle posvetilo, »Da, da! Bila je tu in še ze — lo razburjena!«, je počasi, kakor da bi komaj zdaj spravljal črke skupaj, odgovoril. Komisarja pa že ni bilO več: Brž, ko je namreč dobil potrebne inforntacijc, je odhitel v urad. Za njim so doneli zategli piski vlaka in ropotanje signalov. V uradu. Komisar sedi spet za mizo in piše. Odpro se vrata in v sobo stopi detektiv Arnous: »Drugo truplo/dekleta je ležalo pred stanovanjept novinarja Harryja Nordn ki pride zdaj v spremstvu Willyj(t semkaj. Truplo je bilo odeto v modro obleko in tudi na kolodvoru. *mi je gospod Siiverman potrdil da je imela neka potnica včeraj zvečer modro, prav tako obleko«!, je nadajeval Arnous. Tedaj je nekdo potrkal in vstopil jes lep, postaven mož prikupljive zunanjoi sti, ki pa se'je zdel zdaj malo bled v obraz, »Novinar Harry Nord, zdaj na dopustu!« ga je najavil stari Willy, ki je za njim zaprl vrata. Znan Vam je, mladi mož, ves dogO| dek«, je začel kar naravnost Borguei »Kakšno je bilo vaše razmerje do go-, spodične Lily, hčerke dr. Moora?« Harry je še bolj prebledel. »Rad sem jo videl !< jc š težavo spravil Jz sebe. Willy je po* Stran 10. V M a M-b o-r-u dne 20. »V e č e r n i k Sovjetska filmska industrija pripravlja dva velika filma List »Večernjaja Moskva« je objavil zanimive podatlče o pripravah ža snimanje največ j ega sovjetskega filma »Suvorov«. Sce-nario za ta film je napisal dramski pisatelj Grebrier, režirala pa bosta Vsevolod in Mihaj-lo Doler. V filmu,, ki bo zajel dobo od 1795, do 1800. leta, bo sodelovalo več tisoč statistov in,pravi vojakov v uniformah iz istega ča-sa. Vlogo .Suvorova bo kreiral igralec Čerka-sov. Večji del shimanja bo v okolici Moskve, Ljepingrada in na Kavkazu, ostalo pa v filmskem študiju družbe »Mosfilm«. »SUVOROV« (N »LJERMONTOV« Snimanje tega velikega sovjetskega filma bo končano koncem tega leta. Že sedaj je več reflektantov, ki bi radi odkupili film za Evropo in Ameriko, kjer dobro poznajo ime! slavnega ruskega vojskovodje Suvorova. Kot drugi veliki sovjetski film bo prav go-; tovo veljal film sLjermontov«. Film bo služil za proslavo 100-letnice smrti tega veli-1 kega pesnika, ki je končal prav tako kakor' Puškin v dvoboju. Filma »Suvorov« in >>Ljer-montov« bodo obvezno vrteli za sovjetske otroke. Herojski podvig nekega novinarja Henry M. Stanley je bil reporter New York Heralda, ko je dobil od svojega lista nalogo, da poišče dr. Livingstona, za katerim je izginila vsaka sled v pragozdovih Ekvatorialne Afrike. Tekom let je dobil na svojih potovanjih bogate izkušnje in postal je najplodo-vitejši raziskovalec in najboljši geograf tedanjega časa. Zato je dobil tudi angleško plemstvo. Filmska družba 20-th Century Fox f. Sonja Henie - »poliglot«. Sonja Henie, dražestna »ledena zvezda« družbe Fox, govori dovršeno pet jezikov, in sicer norveški, angleški, francoski, španski in nemški, sedaj se pa uči — ruski. a MVRNA LOV (Fox) MARGARET SULLAVAN (MGM) je sniinala velik film o njegovih herojskih podvigih. Film pokaže vse nevarnosti, ki jih je imel nekdanji novinar na svojih potovanjih in po katerih mu končno uspe najti dr. Livingstona, katerega je svet smatral že za mrtvega. Slavni Spencer Tracy igra vlogo Stanleya, v ostalih vlogah pa sodelujejo Richard Greene, Nancy Kelly in Sir Hardwicke. Washington proti filmu Na predlog nekega senatorja je federalna vlada v Wasbingtonu razpravljala o morebitni zabrani predvajanja velikega socialnega filma »Plodovi mržnje«, ki je izdelan po istoimenskem romanu Johna Steinbecka, katerega v Ameriki najbolj čitajo. Kakor se je kasneje zvedelo, je bila intervencija posledica vplivanja zastopnikov nekih velikih agrarnih bank, ki niso hotele, da bi film pokazal, kako so v času svetovne krize lastniki velikih plantaž izkoriščali siromašne farmarje in jih spremenili v prave sužnje dvajsetega stoletja. Darryl F. Zanuck, šef produkcije 20-th Century Foxa, je dal ameriškemu tisku to-Ie dramatično 'izjavo: »Če še sme obstajati resnica, če smemo biti samemu sebi iskreni, tedaj nam ta film imperativno veleva, da ga ne zavržemo!« Velike polemike in žolčne razprave v časopisju in revijah vse Amerike so tako razburile javnost, da je zahtevala, da posebna komisija odloči, če naj se ta film predvaja ali ne. Resnica je zmagala in vlada je dovolila predvajanje za Ameriko ter za ves svet. Najlepši par Hollywooda Nedavno je bila v Hollywoodu prirejena anketa za izbiro najlepšega para v Hollywoo-du. Seveda sta se te, ankete udeležila tudi Tyrone Povver in Linda Darnell. Z večino glasov sta bila proglašena za najlepši hollv-vvoodski filmski par. Nastopata tudi kot partnerja v Foxovem filmu »Lačna ljubezni«. f. Novi filmi popularnega Cesarja Ronter- ja. Ameriški filmski igralec, eksotični Cesar Romero, je nadaljeval serialno interpretacijo meksikanskega »kabalera« Cisco Kida in končal snimanje filmov »Bandit-kavalir« in »Iviva Cisco Kid«. f. Don Ameche, slavni filmski zvezdnik, je dobil te dni sina, ki ga je krstil za Thomasa Anthony Amecha. JOAN CRAWFORD (MGM) SIDNEY TOLLER (Fox) II Slabe stran ii Aliče Faye Vsak človek ima svojo »slabo stran«. Tako jo ima tudi lepa filmska zvezdnica Aliče Faye. Je to zbiranje gramofonskih plošč. Slavna Aliče ima najlepšo zbirko gramofonskih plošč v Ameriki. Med 2000 ploščami najdete plošče iz vseh krajev sveta, pa tudi iz Jugoslavije. Pravi pa, da ji je najljubša plošča, ki reproducira njen glas, ko je bila na preizkušnji. Na to ploščo je zelo ljubosumna in jo igra samo ob' oblftnici svoje poroke s Tonyjem Martinom, ki jd znan radijski pevec. Kralj filma in kraljica sex appeala Slučaj' je nanesel, da bosta nastopala kot partnerj*a, kralj filma in kraljica sex appeala, Sta to najšarmantnejši in najpopularnejši filmski igralec Tyrone Povver in Dorothy La-mour, žena z največ sex appeala. Igrala bosta glavni vlbgi Foxovega filma, »Ples z vragom« : Najlepše pismo Jane Withers Čeprav dobiva mala komičarka Janc Wit-hers, znana po filmu »Ciganček«,, okoli 2000 do 3000 !• pisem, na ted^n od svpjilr mednarodnih oboževalcev, ji- je najljubše pismo, ki ga je prejela prqd nekaj leti od' predsednika Roosevelta, v katerem ji čestita ha odlični imitaciji nekega narodnega poslanca na agitacijskem potovanju. Pravijo, da je Roosevelt tudi sam kupil kopijo tega filma in kadar je slabe volje, si ga da predvajati v Beli hiši v \Vashingtonu. \.VVvWAVVvV^^•^A/V\AA/*J^'v\-'v‘wVv.\WvV ..\,\AA,\AAAA, .VWWVWvV^ - menljivo zakašlja! in pomežiknil komisarju za Harryjevim hrbtom. Ta pa, ko da ni ničesar videl in slišal... »Ali je pa dr. Moor za to vedel?« Šinil mu je z očmi preko obraza, »še preveč! In nekoč ji je vpričo mene prepovedal hoditi z morilčevim sinom!« je odgovoril Harry z muko. Komisar je postal pozoren. »Saj veste, da je moj oče ubil nekoč v zlatokopa poslanika, doktorjevega strica.« Nastal je molk in samo peresa so škripala. »Hvala!« je dejal komisar in mladi mož je odšel. Potem je nastopilo zatišje kakor pred veliko ofenzivo. Samo »Kingswille’s Nevvs« so obveščale mirne meščane in jim napenjale kakor strašen roman živce do skrajnosti. Zdaj je stopila politika v ozadje in ni jih več zanimalo, kaj delajo Stalin in Mussolini in Hitler, pa fa-ther Roosevelt. V popoldanski posebni izdaji so brali čudne vrstice, ki so nanje čudovito vplivale: Zakaj Imamo policijo? Dasi imajo gospodje na policiji neke dokaze o sumljivih ljudeh, venilar se nič ne ganejo in lenuharijo dalje!'Temu se mora že enkral naredili konec, saj gre ix varnost vseh! Mar misli g. komisar, da je Sherlock Holmes, ki že v svojem naslunjaču pogodi zločinca? — — — Nič ni hujega, kakor ljudska množica ,kadar se razvname in- pljuskne na dan. Komisar je divjal proti časnikarjem, ki imajo nosove vedno tam, kjer jih ni treba in je že stokrat preklel Wooda z njegovimi trapastimi novicami v „Kingswille’s Newsu“_. Ko se jp'sonce počasi zniževalo za obronke gora ih je nebo zažarelo v čudoviti vijoličasti barvi, ko je pro-f met pp'ulicah počasi in tiho pojemal ter se je vetrič poigraval z drevesi v osmi aveniji, kicr je stalo poslopje policije, je vstopil skoži vrata drugi detektiv, sir Arnold. Komisar ga je vpra-šyjoČe pogledal in si obrisal potno Čeip. „Prvo truplo je mlada uradnica y upravi „Kings\villc’s Nevvsa' in jo je včeraj večer nekdo poklical po telefonu iz zahodnega dela mesta. Poleni se je zelo razveselila in je takoj odšla. Zadnje čase so jo videli mnogo z novinarjem Harrvjem Kordom1. Zdaj je počasi mrak zakril mesto in nešlevilne luči so zaplanUelc. V uradu je brlela električna. Pravkar je prišel i/. laboratorija mali možiček iz W;i-simiglona in dejal mrzlo: ;,Hcureka! — Našel seml“ Kakor Archimcd. Ko-miasrju sc je razjasnil obraz. „Pojdite z menoj i Vzemite morda koga zraven!'1 In mali možiček se je na petah obrnil in odšel. Kmalu za njim sta prišla Borgucl in Willy. llitro so v temi ulice začeli pot proti laboratoriju, ki se jc, kakor nekaj skrivnostnega bočil iz teme, ’ Vse tiho, kakor izumrlo.. Po mrzlem tlaku laboratorija so odmevali votlo koraki treh policajev, in njihove sencc so padale preko mramornatih zidov. Cez nekaj časa so obstali pred neko omaro iz mahagonija, veliko za človeka. Mali možiček je pritisnil na ključavnico, da se je zavrtela in so se odprla vratca v omari. Pred njimi jc zazijala majhna votlina s hladnim, vlažnim vzdušjem. Možiček je prižgal Svetilko in jili vodil po hodniku naprej, medtem pa je polglasno razlagal: „Kjer je truplo, tam mora biti tudi glava. Doktor Moor pa se, kakor znano, bavi s podobnimi stvarmi. No, pa sem pričel stikati po tem dičnem laboratoriju in našel tole. Pri^ tern ini jc pomagala teorija, da je včasih kaj tamkaj, kjer tega nihče ne pričakuje!1* Tako govoreč slo prišli spet do nekih vrat, ki pa so se na stikalo sama odprla. Tedaj se je pred njimi pojavila precej velika dvorana z vsemi mogočimi • in nemogočimi t instrumenti, toda gospode je bolj zanimal okostnjak v ozadju. Kakor po nekem varovalnem nagonu so sc vsi hkrati ustavili. Možiček pa jo prižgal luč, in tedaj je ugasnila druga, da je oslal samo kot razsvetljen. Pogled je bil strašen in zrak kot v mrtvašnici... Za hip jim je obstala noga, toda potem so stopili naprej, premagujoč priroden slrah pred okrvavljenimi lobanjami, ki so se. vrstile na mizi poleg okostnjaka. Iz iohunj so gledale široke, - osleklenele oči in usta so bila od neke divje muke spačena. Mali možiček pa je pristopil k skeletu in snel lobanjo. ^Nadaljevanje prihodnjič.) Fantek in osa -'A ( DRAVOSLAVA Osa, pik-pik, k fantu frči, rada bi pičila, pa se boji. Fantek, pok-po k, šibo ima, osa odkuri jo, kar se le da. Fantek, pek-pek, k mami hiti: „Mama, si videla, ose več nil“ NAJBOLJ NEZNAN SVET Najmanj preiskane so pokrajine pragozdov ob Amazoni v Braziliji, še manj svetu znani pa so notranji delj velikega otoka Nove Gvineje. V notranjosti otoka so .tropični’ pragozdovi in dalje nad 5000 metrov visoke gore. Tja še nikoli nž Stopila noga belega človeka. Nova Gvineja krije po splošni sodbi tudi še nemane vrste živali in rastlin. SSsSlS UGANKA V rakvi ležijo, niso mrliči, ker pri tej priči, lahko vzplamtijo. Preko rosnih trav PAVEL, PETRAN Preko rosnih Irav ptičic gre žav-žav v jutra prvi svit, čez polje razlit. Jaz pa grem na pot, jaz pa grem od tod, Bog sam vedi kam, čisto, čislo sam. A mi nič ni mar, saj sem sam vladar upov in skrbi, padcev in poti. \ In še zraven mlad, mlad in sanj bogat, da zavriskal bi, _ kar na vse stram,.. sssas Rdče jagode SLAVKO ZAJKO KONEC Tako sem mislil vse dokler ni nekajj zašumelo v moji bližini. Naglo sem sko-< čil na noge in previdno gledal v grmovje. Vzel sem palico in razgrnil praprot.; Oh, kako sem takrat odskočil. Dva dol-1 ga kuščarja zelenca sta skočila iz trave; in se pognala v nasprotno smer. Tudi' sam sem odstopil nekaj korakov. »Tu že ne ostanem več; med to golaznijo že ne,« sem sklenil. Zapel sem si srajco in sklenil oditi. Stopil sem nekaj korakov po jasi, nisem namreč več vedel, kje je tista pot, ki me je privedla v to gnezdo, in pred nizkim štorom sredi praproti sem presenečen obstal. Nič več ni bilo v meni strahu, nič več mi niso drhtele noge. čudno prijetni občutki so obšli mojo dušo, v veseli radosti je bilo moje srce. Skupino rdečih, popolnoma dozorelih in lepo debelih jagod sem opazil pri tem štoru. Pretanki pgclji so nosili težak sad, ki se je kar bleščal v svoji sočnosti, široki jagodnjakovj, jisti so že pordečili in dajali sadovonj krasno ozadje. Nikdar še nisem gledal nobenega sadu v tako razkošni rasti, kakor tedaj tq jagode. Že seih stegnil roko, ko je zašumelo v nioji bližini in se je bližnja praprot nevarno zagugala. ... »Kuščarji!« seiii pomisel, spustil sem jagodo in’ hliskovito odskočit. Toda ko sem bolje pogledal, sem si opomogel in se sam sebi nasmejal. Zelena kobilica se je poganjala po visoki praprpti... Sklonil sem se zopet k'jagodam, k lepim rdečjm jagodam, še enkrat sem pogledal vso skupino, jagode so pa zadrhtele v lahnem vetru, kakor, da bi se bale moje roke, krute roke. Toda jagode so dišale, roka sc jc stegnila proti njim in jih natrgala cel šopek. Povezal sem ga 7. nitko in odšel. več mese-padlo na kakor drugi rav-> z junaki zraka Zanimivosti Bretonski narod živi že štirinajst stoletij v Franciji Zadnji ostanki keltskih ribičev na obali Atlantika, o katerih se le redko kaj sliši Bretonci so v francoski državi tvorili manjšino, ki jc znašala okoli tri odstotke celotnega prebivalstva, torej znaša njih število okoli 1,200.000. Prebivajo na skrajnem delu severozahodne Francije na polotoku Bretagne. So ostanek nekdanjih Keltov. Preselili so se v sedanjo domovino pred 14. stoletji in obdržali svoj jezik in zgodovino. So odločni ljudje, ki v ljubezni do rodne zemlje v mno-gočem spominjajo na Irce. Ponosni so na svojo staro keltsko zgodovino in na droidske spomenike. 'Bretonci so znani ribiči. Težko in naporno življenje na morju jim je dalo pečat vztrajnosti in odpornosti. Tudi v tem so podobni Ircem. So najboljši francoski mornarji. Pred sto leti so izdali ciklus svojih junaških pesmi, ki nosi naslov »Berzaz Breiz«. Literatura se pri njih lepo razvija. Bretonci so v francoski državi gotovo ena najbolj nezadovoljnih skupin. Že precej časa se je pri njih pojavljalo avtonomistično gibanje, ki je seveda naletelo na največji odpor pri francoskih oblasteh, saj je bilo Francozom silno težko odstopiti od svojega zaokroženega geografskega pojma francoskega teritorija, ki je bilo še po vrhu tako tesno združeno z njihovim življenjem. Bretonska zemlja je po svojem položaju na važni življenjski točki francoskega teritorija. Bretonska nacionalno-socialistična stranka se je postavila na čelo avtonomističnega gibanja. Leta 1932., ko je bilo odkritje spomenika aneksije Bretagne Franciji, je prišlo do atentata, ki so ga 'pripravili Bretonci, da bi tako manifestirali svojo narodno samobitnost. Avtonomistično gibanje je bilo kmalu zatrto in vrsta vplivnejših Bretoncev je prišla pred sodišče. Dva voditelja avtonomistov, ki sta bila tudi načelnika bretonske nacionalno-socialistične stranke, Francois ‘Debau-vais in Oliver Modre!, sta bila obsojena na smrt in ustreljena. Gibanje bretonskih avtonomistov je imelo že prej velike simpatije pri Nemcih, na katere so se Bretonci v marsičem ozirali. Ko so nemške čete okupirale bretonski polotok, se je pojavila vest, da so Bretonci oklicali svojo republiko. Vest ni bila potrjena, pri končnem mirovnem sklepanju 'bo pa nastopilo tudi vprašanje bretonskega ozemlja. drugim dejal, da sovjetska Rusija v nemški nadoblasti nad Evropo ne vidi nobene nevarnosti za svoj obstoj. PLAČE SOVJETSKIH ČASTNIKOV Pred tedni izišla knjiga Vuka Drago-viča, SSSR, navaja po virih naslednje plače sovjetskih častnikov v ribljih, ka ferih kurz znaša 9 din: Cin komandir vodja . . Poveljnik čete . . « komandant bataljona . komandant polka . . Poveljnik divizije Poveljnik korpusa . . 1.19.34 1.1939 . 260 625 v 285 750 . 335 850 . 400 1200 . 475 1600 . 550 2000 Nemški tednik bolgarske vlade, pol-službeni organ bo začel izhajati. Dosedanji polslužbeni tednik „Parolc Bul-garc.“, ki je izhajal v francoščini, bo Počasi Prenehal izhajali. Zdaj so ga skrčili od 8 na 4 strani. Nemci so odlikovali norveške ribiče k srebrnimi medaljami, ker so pomagali pri reševanju nemških brodolomcev. Vojne ladje so tudi električne centrale. ”saka moderna bojna ladja mora nam-(eč imeti električni pogon za stroje, za delo pri lopovih, torpedih in za razsvet Ijavo. Nova tovarna streliva se je ustanovila v Sopotu v Bolgariji. Ce bi se Atlantik znižal za 600 m, bi bila Severna Amerika preko Grenjanda m •slanda po kopnini zvezana 2. Evropo. Diplomat obogatel na račun morfinistov Dunajska policija ima opravka z velikim sleparjem in tihotapcem morfija, bivšim peruanskim diplomatom Juanom Bakulo, ki so ga na zahtevo aretirali v Luganu v Švici ih prepeljali v Nemčijo. Mož je s pomočjo diplomatskih listin pretihotapil v Evropo na tone morfija ter zaslužil pri tem težke milijone. V Parizu jc imel v Tcodoru Lionu, vodji neke gostilne na Monlmartu, glavnega so trud;) ika. Od tod jc šel morfij ter druga uspavalna sredstva v vse prestolnice Evro- pe, kjer je bila razpredena tajna tihotapska mreža. Liona in tovariše je pariška policija kmalu razkrila. Zaprli so jih in obsodili na več iel težke ječe ter prepeljali že 1938. v prekomprske kaznilnice. Diplomat Bakula jc še pravočasno odnesel pete v Švico, kjer jc živel z bogatimi vfogami v bankah, dokler ga niso izsledili. Zdaj bo odsedel kazen v Nemčiji, nakar ga bodo poslali v ostale evropske države, kjer ga bodo zašili za tihotapske posle in izmozgavanje lahkovernih ljudi. V velikih letalskih bitkah, ki se vodijo med Nemci in Angleži že cev, je obeh straneh mnogo pilotov v ujetništvo. Eni najo z zelo obzirno, ker se zavedajo njih velikih vrednosti za domovino. Na sliki Je skupina nemških ujetnikov - letalcev pred neko zgradbo v Londonu. Odkritje brodolomcev v starem hra Ko 1P Tir'L'o nmAH:xi.A 1.. ,• , .... Ko je neka ameriška ladja plula po Tihem oceanu, je nastal nenadoma vihar. Brod se je jel potapljati, posadka je utonila, le dva mornarja, Ferguson in Merit, sta sc srečno rešila na osamel otok. Iščoč hrane, sta mornarja naletela na orjaški, star hrast, ki jc bil že ves prevotlen. V votlini debla sla opazila več zabojev. Pri- vlekla sla zaboje na dan, jih odprla in našla v njih suho zlalo v palicah v vrednosti pel milijonov dolarji Srečna mornarja sta bila kmali tem rešena. Dospela sta v USA, kj dognali, da je zlalo skril v h zloglasni ameriški gusar Marching klad so že dolgo iskali, a za Po ameriških zakonih pripada z; onemu, ki ga najde. Tako sta mašna mornarja po udarcu usode stala v nesreči čez noč bogala 1 jonarja. — Nikoli sc ne kregam z ujlml. Odprem enostavno konservo In jim pokažem, kaj bo lahko z ntfml, če ne bodo ubogljive... S čim se vse bavijo ljudje v zasluži V Rochestru, državi Ncw York jc mož, Elliot Maynard ,ki sc bavi z go-, cnjem metuljev. Ima 250 domačih in 150 eksotičnih lahkokrilcev in človek jih lahko naroči pri njem poljubno, bodisi v bubah ali pa že odrasle. Drugi lak čudak je W. C. Pesch, ki zbira in goji majske hrošče. V zgodnji pomladi sc vozi na deželo in nabira svoje „gojencc“. V enem sa-mcm dnevu jc pripeljal že 50.000 hroščev na dom. Picrrc Grantairc v Franciji ima z ko 10.000 živih pajkov. Eddie Brc way iz Sainl Louisa pa služi kru lem, da sc stalno vozi z motorjem cestah. V prikolici ima vse potre' orodje, in kjer naleti na avtomol sle, ki imajo defekte, jim na licu 1 sta nudi pomoč. Tvrdka Wedding F bassy pa se peča z vabljenjem svat nabavo rvseh potrebščin za ženilo vanje. Treba sc je lc obrnili nai in za določeno odškodnino opr JOSIP STALIN ie angleškemu poslaniku Crippsu med Lepotica z dolarjev umrla v revščini „liberty“. Tako jc šla slika srečne iepoticc v mladih dneh skozi milijone in milijone rok, postala jc najpopularnejša žena Amerike. Toda, kakor izgine sam denar v nenasitna žrela raznih kanalov, tako je tudi nekdaj slavna lcpolica po čudnih poteh usode ostala na stara leta pozabljena. Umrla je zapuščena in je lc slučajno naključje odkrilo njeno srečnejšo preteklost iz mladih dni. < , Ameriški listi so objavili vest o smrti neke stare dame, ki jc umrla v Baltimoru v največji revščini. Pri pregledu njenih dokumentov so ugotovili, da je bila pokojnica Ana Irvingova, nekdaj zelo oboževana ameriška lepotica, ki je s svojo prekrasno postavo, začarala moške in bila slikarjem ter kiparjem najdražji model. Svoj čas so njeno podobo vtisnili v ameriške srebrne kovance, ki so bili znani pod imenom Holandska deca se je kmalu spoprijateljila z nemškimi vojaki. kar je s tem svečanim korakom v življenju v zvezi. Ugledna ulica Nov Yorka ima urad, kjer nudijo vsakomur govore o vsem, kar kdo potrebuje za nastop pred ljudmi. Trgovec, zdravnik, ekonom in dr., vsak se lahko za primerno vsoto oskrbi s primernimi sestavki, ki jih terja poklic. Posebno zanimivi so pa .,finančni kontrolorji11 filmskih zvezdnikov, ki skrbe, da srečniki, ne zapravijo preveč in še gibljejo v mejah zmernosti. Tako jim napravijo nekak preračun, ostalo vsoto pa nalagajo v denarne zavode za slabše čaše. Poklic, ki bi bil še mnogim, manj petičnim' zemljanom potreben. > Če se prepirajo politiki Slavni angleški državnik J. Chamberlain (1836-^1911) jc imel nekoč v parlamentu velik govor. Navzoči so ga z veliko pozornostjo poslušali. Ko jc končal, je- nadarjenega govornika vprašal nekdo izmed prijateljev: — Holel bi vedeti, kaj bi dejal tvoj, zdaj žc pokojni nasprotnik o današnjem govoru? Chamberlain jc odgovoril: — Ko bom prišel v nebesa, ga bom vprašal, kaj meni o tem? — Da, toda, če jc ta tvoj prijatelj v peklu? — V lem primeru ga boš lahko vprašal pa ti, se je naglo odrezal Chamberlain. MAJHEN ŽEP Neka filmska igralka začetnica jc nastopila s haljo, ki je imela tako majhne žepe, da je vanje komaj vtaknila palec. Režiser jo je začuden vprašal, čemu tako majhni žepi. Dokle se ie odrezalo: — Vanje bom spravila svojo vlogo in plačo... Premišljevanja o čudežnih dogodkih .. (tak naslov je imel iz časopisa izrezan članek, ki mi ga je ondan dal prebrati prijatelj, češ, kaj pravim k temu. Ko sem se s težavo prerinil skozi goščavo čudno zveriženega sloga in zamotanih misli, sem dejal: »Imam vtis, da je član-kar hotel dopovedati svojim bravcem, naj v čudeže verujejo, sam pa v tej veri ni čisto trden. Saj če kdo o kaki stvari veliko modruje, je to že znamenje, da se lovi za dvomi . . .« »Ne to«, je dejal moj vprašavec, »želel sem slišati, kako misliš ti o čudežih? Ali veruješ vanje?« Previdno (časnikar ni nikoli dovolj previden) sem se izognil odgovoru in sem zaobrnil stvar, rekoč: »Če si že sprožil tako -vprašanje, potem rajši ti povej prvo svoje mnenje. Morda soglašava. Torej, prijatelj, jaz vprašam tebe: ali veruješ v čudeže?« Mirno in zelo resnobno je odgovoril: »Verujem. Absolutno! In ne le, da v čudeže verujem, jaz jih tudi vidim in občutim, vsak hip in vsepovsod. Vse moje življenje je eno samo gledanje čudežev.« Zamislil se je malo, nato je nadaljeval: »Že vse stvarstvo je en sam čudež, sleherna biika, sleherni hrošče k, sleherni zvezdni utrinek . . .« »in sleherno človeško srce«, sem pripomnil, zavzet od njegovega govora. »Da«, je potrdil, »sleherno človeško srce, dobro in slabo. V vsem in v povsod je božja roka, čudežna . . . Poznaš Kettejev sonete na Boga? V vseh čitan-kih višjih Šol bi morali biti, bolj bi mlade duhove prepričali kot pa Vse učene razbitjem nobenih nadnaravnih čudežev, popolnoma mi zadostujejo naravni čudeži. mOiemu razumu pojmljivi ali nepojmljivi, to ie vseeno. Dovolj je, da jih gledam in spoznavam. Vse naše življenje je en sam čudež . . . Reci — se je razvnel — ali ni naš svet dan na dan poln čudežnih dogodkov? Ali ni usoda sveta, človeštva, narodov, slehernika nas čudežna? Vzemi samo primer: prinesi nekdo brezmejno gorje nad človeštvo, brodi po morju krvi in solza, razdejanje na razdejanje zaznamenuje njegovo pot, a vse njegovo početje očitno spremlja božji blagoslov . . . Vprašam te: mar ni to čudež? Ali ni bil Džingiskan čudež?« »Seveda je bil«, pravim na to. »In tudi Nostradamus s svojimi prerokbami je bil čudež. Kar zadeva tvoie razlage, te zdaj že tudi razumem, ampak jaz preprosto veren človek imam na vse to samo eno razlago: vse je božja volja. In čudna in. čudežna so pota božja. Zato ti dam tudi v tem prav, da je svet pqln dogodkov, ki so kakor čudeži, ki se jim človek ne more dovolj načuditi. Res je pa tudi, da smo jih že tako vajeni,. da se sploh nobenih stvari več ne čudimo. Koliko smo, postavim, samo pri nas doma v teh zadnjih letih doživeli čudnih, prečudnih, zares naravnost ču-dežni|i reči! Vzemi samo našo domačo politiko, ne prideš ven iz čudenja, če jo le malo premišljuješ. Kaj je vse šlo čez naše hrbte, kake tipe smo gledali na javni pozornici,, kake pustolovščine doživljali, kaj vse so si volivci in davkoplačevalci morali pustiti dopasti . . A pustimo to! Samo to rečem, da če je kaj čudež, potem je gotovo ta neizmerna pohlevnost, dobrodušnost in potrpežljivost našega ljudstva čudež vseh Čudežev.« »No, vidim«, je z zadovoljstvom ugotovil prijatelj, »da sva zastran čudežev in čudežnih dogodkov precej enih misli. In če to zapišeš, se bo morda našel še kak somišljenik.« »Bo!« sem dejal s polnim prepričanjem in šel to zapisat. ©jo. ZAKLJUČEK 80LSKEGA LETA NA CHRI-ŠTOFOVEM ZAVODU Zaključni izpiti na Christofoveni učnem zavodu z enoletnim trgovskim tečajem v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom ravnatelja od 20. junija do 2. julija. Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti (predizo-brazba mala matura oz. zavržni izpit) je letos dovršilo: Z odličnim uspehom 30 učen-cev-enk, s prav dobrim uspehom 74 ucen-cev-enk, z dobrim uspehom 36 učencev-enk. Za tri mesece je bilo odklonjnih 13 učencev-enk. Posebni enoletni trgovski tečaj pa je dovršilo: Z odličnim uspehom 10 učencev-enk, s prav dobrim uspehom 38 učencev-enk, z dobrim uspehom 30 učencev-enk, z zadostnim uspehom 2 učenca-enki. Za tri mesece je bilo odklonjenih 4 učencev-enk, za celo leto pa 2 učenca-ki. — Kakor običajno vsako leto se je ob koncu šol. leta vršila strojepisna in stenografska tekma. Pri strojepisni tekmi so dosegle prva tri mesta absolventke: Kozina Angela iz Trbovelj, Bozovičar Ana iz škofje Loke, De-Zordo Olga iz Medvod. — Pri stenografski tekmi, diktat do 220 zlogov v minuti, so dosegli-e prva tri mesta absol-venti-tke: De-Zordo Olga iz Medvod, Križanec Ljuba iz Gornje Radgone, Zupanc Ferdo iz Celja. — Po končanih izpitih je ravna-lejstvo svojim absolventom-injam priredilo zanimivo razstavo modernega pisarniškega pohištva, računskih strojev in najrazličnejših pisarniških potrebščin. S to razstavo so učenci še izpopolnili svoje strokovno znanje. — Zaključek šol. leta je bil 4. julija. a Mestni (rošarinski urad v L nadstropju kresije v Lingarjevi ul. št. 1 v ponedeljek in torek 22. in 23 .1. m. zaradi sna-ženja proistorov ne l>o posloval za stranke. Kultura Smrt luja Safranka-Kavica USPELO PLANINSKO RAJANJE NA BOCU Podružnica SPD Rogaška Slatina-Polj-čane je priredila v nedeljo na Boču tradicionalno planinsko rajanje, ki se ga je udeležilo več sto planincev in planink iz raznih krajev. Dopoldan je bila v cerkvici Sv. Miklavža maša, nato pa zabava, ki je trajala do poznega večera. Igrala je železničarska godba »Drava« iz Maribora zelo dobro. V splošnem je treba priznati, da je to veliko planinsko slavje poteklo zelo dobro. Upajmo, da bo podružnica SPD enako rajanje še priredila in se bo prihodnjič tudi bolj založila s jestvinami in pijačo. DALMACIJA PRIDELA 800.000 hi VINA V Dalmaciji je okoli 45.000 ha vinogradov, ki dajejo letno nad 800.000 hi vina. Od te količine ga domačini porabijo 100.000 hi, 700.000 lil dalmatinskega vina pa je za prodajo in izvoz. Maja smo izvozili 13.000 hi »dalmatinca« v Nemčijo. V četrtek je umd v Zagrebu po daljšem boleharvju doma in v tujini z>na-ni hrvatski komponist Lujo Žafrane k - K a v i e, ravnatelj Zagrebškega zbora. Pokojnik je bil enako izvrsten glasbenik in komponist, kakor gospodarski organizator, zato je bil tudi dolgih 18 let ravnatelj velesejmskega podjetja. Rodil se je v Zagrebu 1 1882, študiral kadetsko šoJo ter postal do 1. 1920. kot aktiven častnik generalštabni podpolkovnik. Ves čas se je mnogo ukvarjal z glasbo in napisal dolgo vrsto del, simfoniji »Soča« in »Srem«, muzikalno dramo »Hasanaginica«, bailet »Figurice«, opero »Medvedgradska kraljica«, dalje balet »Sanje«, nekaj ciklov pesmi, suito »Guslar« za orkester in violinso'j0' več komornih skladb in nazadnje »‘Stm-lonijske variacije«, »Trio za klavir klarinet in cello« in »Godalni.kvartr'^ Njegova simfonična pesnitev »Soča, je (prvič igrana na Dunaju. NjegOVC skladbe pa so se Igrale in se , ge jgrajo po vsej Jugoslaviji in tudi ;v tuj},nj. Razen tega je deloval kot gl asbeTli kritik. Tako je hrvatska in iu'gosk>vanska glasba izgubila s Safrankcrm_Kavičem nadarje-nega in pk>dovite^a umetnika, katerega spomin bo trajne^ ^fanjen v njegovih delih. Kmetsko gibanje r,a Hrvatskem k metskega gibanja pri Srbih na skern; Utisi ob priliki nastopa or-ranili kmetov; Položaj povpreč-vatske vasi; Vtisi z neke revije ke kulture. Ta knjiga velja sajno i .in jo je dobiti pri avtorju: Zagreb ,§tnl predal 175, ček. rač. 31.748, • tudi v knjigarni Tiskovne zadru-'laribor, Aleksandrova cesta 13. nih jam gredo še vedno samo Sloveniji iz leta v leto težki milijoni — po vodi. Končno se je zganila javna mprava, od-ločivši se pred leti za bolj učinkovito pospešitev ureditve gnojišč in gnojničnih jam z navodili in podporami. Spočetka z večjimi sredstvi, da pokaže zglede in dokaže uspehe, pozneje z manjšimi jaV' nimi sredstvi, prepuščajoč zadevo bolj in bolj samopomoči naprednega kmetovalca, ki ima naposled sam največjo korist od tega. , V Suhadolčevi knjigi je pregledno zbrano najvažnejše, kar je treba vedeti o hlevskem gnoju in gnojnici ter o ureditvi gnojišč in gnojničnih jam. To je prvo in najbolj popolno navo dilo z nazornimi slikami za to svrjvo pri nas. Neke nedostatke v knjig;, ki so jih opazili tlKjj 2e drugi, n. pr. glede izo-stalih navodil, kako ohraniti.— da se na kratko izrazimo — dragoceni, drugače ^a nestalni dušik v domačem gnojilu in i kako pomnožiti fosfor, M ga je v gnojnici razmeroma mnogo premalo, bo lahko odpraviti v novi izdaji. Po drugi strani je hvalevredna opozoritev, da je treba stene gnojiščne in gnojniene jame, ko je omet popolnoma suh, dvakrat namazati z internolom, »da jih ne razjede-jo razne kisline«. Nekdaj te potrebe niso prav poznali ne upoštevali. Zato so imeli mnogo neuspehov in škode v hlevih ter pri gnojiščih, koder so rabili cement za gradivo brez vsekako potrebnega kon-serviranja zadevnih ploskev. Baš na to smo hoteli tudi mi iz lastnih izkustev posebej opozofiti. Pravilno urejeno gnojišče z gnojnično jamo je napredni kmečki hiši zlata zakladnica, močna gospodarska trdnjava, bogata hranilnica, ki nikoli ne odreče. Kdor tega ne razume, jfi zapravljivec tudi tedaj in Še večji, če skuša to popraviti ali nadomestiti z rabo umetnih ali industrijskih gnojil. — Kjiji- VREMENSKE NEPRILIKE UNIČUJEJO SLOVENJEGORISKEMU KMETU SADNO LETINO Lepo je kazalo sadje v srednjih Slovenskih goricah. Toda na žalost je preteklo noč razsajal silovit vihar, ki je lomil in trgal nezrelo sadje, pogebno jabolke, ki jih je bilo videti vse polno na tleh po sadonosnikih. Le nekaterim majhnim dolinicam je veter še prizanesel. Skoda je velika, še to, kar bi imel ubogi kmet od svojih žuljavih rok, mu uniči muhasto vreme letošnjega leta. Bojan dre— PRVI REKTOR ZAGREBŠKE AKADEMIJE Te dni je dobila zagrebška Akademija likovnih umetnosti svojega prvega rektorja v osebi kiparja Ivana Meštroviča. Prvi profesorji te visoke šole bodo Joža Kljakovic, Ivo Kerdič, Vladimir Becič, Ljubo Babič, Tomislav Križman, Pran Kršinič, Drago Ibler, Marin Tartaglia, Omer Mujadjič in Krsto Hegedušič. Sodeloval bo ttšdl kipar Antun Auguštinčič. go priporočamo. A. Ž- CENE PREMOGA IZ PREMOGOVNIKOV TPD Kralj, banska uprava je 13. t. m. odobrila Trboveljski premogokopni družbi v Ljubljani, da sme prodajati premog, in sicer za tono: lz glavnih rudnikov Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Rajhenburg; kosovec po 295 din, kockovec po 270 din, orehovec po 230 din, grahovec po 185 din, zdrob po 145 din, prali po 100 din.. Iz rudnika Laško: kosovec po 320 din, kockovec po 300 dih, orehovec po 270 din, grahovec po 190 din, zdrob po 150 din, prah po 105 din. Iz rudnika Kočevje: kosovec po 200 din, kockovec po 180 din, orehovec po 160 din, grahovec po 135 din, zdrob po 115 din. Vse franko vagon rudniška postaja in brez prometnega davka. Iste cene veljajo v trgovini na debelo za preprodajo detajlistom oz. za oddajo na debelo. Na prednje cene velja obvezni margo za preprodajalce, in sicer: pri dobavi iz glavnih rudnikov: pri letnem odjemu od 100 ton 40 din po toni kosovca, 35 din po toni kockovca; pri letnem odjemu od 500 ton 45 din po toni kosovca, 40 din po toni kockovca, in pri letnem odjemu preko 1000 ton 50 din po toni kosovca, 45 din po toni kockovca; za dobave iz rudnika Kočev-e: tie glede na letni odjem 30 din po toni kosovca in 30 din po toni kockovba; za dobave iz rudnika Laško: za odjem preko 100 ton letno 40 din po toni kosovca, 35 din po toni kockovca; za odjem preko 500 ton letno 45 din po toni kosovca, 40 din po toni kockovca; za odjem preko 1000 ton letno 50 din po toni kosovca, 45 din po toni kockovca. ■istno gospodarsko izdanjo >vski gnoj In gnojnica. UredUev šč In gnojničnih jam. Priredil inž. Suhadolc, tajnik Kmetijske niee. Izdala in založila Kmetijska ‘nica za Slovenijo. Ljubljana 1940. ni 61. Slik 35. Cena 8 dinarjev, asti v poslednjem polstotetju, recimo Kmetova ISevl dobi« — glasilo naše itijske družbe »Kmetovalec« kot naj-ejši slovenski kmetijski list Izhaja treč že 57. leto — so tudi naši go-darjl mnogo pisali o važnem pred u. Stotine krajših in da/ljših razprav ie več javnih predavanj v dolgih de ; u ... __________ etjrh, pa tako mailo uspeha je Mio! | rekord* "primicijske slavnosti bodo v /oljo neustreznih gnojišč in gnojnič-1vasi na treh mestih obenem! ŠE EN NEMŠKI METEOROLOŠKI BALON Nedavno smo poročali, da so našli na Pragerskem nemški meteorološki balon; sedaj nam pa poročajo lz Vuzenice, da se je tudi tam spustil še en nemški meteorološki balon. Našli so ga delavci ma riborskega veletrgovca z vinom Karla Pugla na posestvu pri Sv. Primožu na Pohorju. Tudi na tem balonu so pritrjen aparati za ugotavljanje vremenskih prilik in navodila. Oblaisti bodo balon vrnile meteorološki postaji v Llndbergu v Nem čiji. NOVIH MAS ]c letos v Prekmurju rekordno število.; Samo v beltinski župniji bo imelo slav-noslnc nove maše 8 novomašnikov. „No-vine“ pravijo, da je ta župnija 8lc"c vila duhovnikov na prvem mestu. Dala je namreč 27 duhovnikov: 8 svetnih, 4 frančiškani, 13 salezijancev, 1 minorit in l premonstratence. Vas Lipovci iz ske župnije bo imela v uedeljo še poseben *• • ! -11-1— -1 — » f U aHa xr tCJ o Grajski kino v Sol>oli predvaja od nedelje do torka velefilm ,.Koncert na Tirolskem". o Mezde slavbinsklli delavcev po kolektivni pogodbi, katero si je priborilo slovensko delavstvo ob zadnjem velikem mezdnem gibanju, Znašajo za Soboto in okolico na uro najmanj: »a zidarje po 3 letih od izučitve 5.25 din, do .1 leta po izučitvi 450 din, za pomožne delavce stare nad 18 let po 3.50 din. Od 30. avgusta 1940 se tarifa zviša pri vseh razredih in ka-tegorijah zu 0.2o din na uro, o Delovni tabor akademlfark, članic ,Doma visokofielk“ v Ljubljani, se vrši v prekmurski vasi Lipovci. Vas je ena izmed tipičnih ravninskih vasi ter ima posebno karakteristično socialno strukturo. Akade-mičarke so nastanjene v prostorih lovske osnovne šole. O taboru samem in njegovih rezultatih bomo še poročali. o Spomenik padlim v svetovni vojni bodo dobili v Črensovcih. Spomenik bo predstavljal steber z napisi padlih in kip angel ja, ki drži v naročju mrtvega vojaka. Kip je že izdelal akademski kipar g. Tine Kos iz Ljubljane, ostali del pa izdeluje kamnoseško podjete g. A. Vodnika v Ljubljani. Celotni stroški bodo znašali 18.000 din. Spomenik 1k> visok 1 metre in bo stal v bližini črensovske župne cerkve. Akcijo za njegovo postavitev vodi Prosvetno društvo v Črensovcih. og asi VLAGANJE SOČIVJA BREZ KUHANJA, [ANESLJIVO konzervira „ VLOŽENE ImiMARCE, GOBE FIŽOL I.T.D. -KANC Aka želite oglaševati, pokrčite telefon: * 25-67 KAM, KJE? &ALO! HALO! Vsi, kateri hočete dobre prleške gibance ter klobase iz kible jesti, - in dober vinček piti( morate vsako nedeljo v novo gostilno na Pobrežju, v »Prleški dom« pTiti. Se pri-g&roča Matilda Zamuda, gostilničarka. 3438-1 RIBIZEL kupuje tvrdka; Bauman Josip. v.cležganjarna,!Št. Ilj pri Mariboru po raj višji dnevni ce-P*. Interesenti’ dobe potrebne {"formacije tudi v gostilni .'■Viison, Maribor, Aleksandrova c. 53. 5177-33 v BREZMESNI DNEVI! j* gostilni ,pri »Lovcu«, Fran-Kopanova 39, dobite vedno marinirano, ocvrte in pečene dravske ribe. 5556-1 Iščem večje število NAVIJALK (ŠPULARIČ) za navijanje prediva iz svežnjev (Strahne) na križne cevke. Tovarna Anton Pin-ter. Tezno._________5616-2 KAVARNA »PROMENADA« v Mariboru, Tomšičev drevo red 20, izredno dobro zgrajena vila, z gospodarskim poslopjem in krasnim vrtom takoj na prodaj. Pojasnila dajo pisarna dr. Zdenka Senko-viča v Mariboru, Prešernova 1. 5617-1 SLUŽBO DOBI Rabim več ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV za prvovrstno izdelavo šivanih in zbitih damskih čevljev Nastop takoj, delo stalna -— Šviger Jože, čevljarstvo. Tr-bovlje. 5493-2 TRGOVSKA POMOČNICA res delavna in poštena, z znanjem nemščine se takoj sprejme. Trgovina Legat, Melje. 5528.2 RESNO DEKLE ki preigra® kuha,1 išče službe za"'f; avgust. Ponudbe na ogl. odd- jVečernika« pod »Poštena«. 5441-3 Vljudno naznanjam, da sem odprl lfuukuaMea v Slovenski ulici št. 20. Nudil bom dnevno sveže fino pecivo, kakor tudi oktisni polbeli in črni kruh. Sprejema se tudi domači kruh v peko. Cenj. odjemalcem se toplo priporočam ANTON GLAS, pekarna. ummim zasfooni solidne in marljive išče re-nomiran denarni zavod. Ponudbe potom ..Propagande" d. d. Zagreb, Jelačičev trg- 5 poštni predal št. 472 pod »Mestni zastopnik". Rabim DEKLO za takoj, plačam 200 din. — Glebov, Krčevina .7, za Kalvarijo. 5446-2 Trgovski pomočnik aranžer se sprejme takoj za modno trgovino, mesto Maribor. Ponudbe na ogi. oddelek lista pod šifro »Zmožen«. 5480-2 čistim tekom enega tedna po inozemskem patentu, kakor tudi vse file klobuke fazoni-ram po zadnji modi od 10 do 28 din. Sc priporoča Babošek Vladko mAq! ' klobučarmo g* Q k, VETRINJSKA 5 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦< %o in srebro, ^iante, jaatavljalne listke 5co nujno za nakup M. Ugerjev sin, Maribor. Gosposka ulica 15 HIŠNIK se sprejme. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Samo 2 osebi«. 5479-2 ! HLAPCA li konjem za vožnjo lesa in kmečka dela. Mesečna plača Din 400— in več, po zmožnosti. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Vesten«. 5501-2 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sp'rejme takoj* Keber Jožko Tržaška 1. 5518-2 Tkalnica v Zagrebu išče mojstra iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii za revolver mašine s šaitom. V obzir pridejo samo sposobne sile z daljšo prakso na teh strojih. Ponudbe na ogl. odd- Usta pod št. »792«. TRGOVSKI POMOČNIK mlad, . vojaščine prost, želi službe v večji trgovini. Naslov v ogl. odd.,»V£,čejmika«-______________- , ; 5492-3 KROJAŠKI POMOČNIK dober delavec, dela tudi dam sko delo išče službe takoj-Naslov v ogl. odd. »Večernika«. " * 5534-3 VAJENCI-(KE) UČENEC s predpisano šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini železnine Alf. Meuz, Maribor. ______________________ 5472-4 VAJENEC z malo maturo se sprejme za elektromehanično obrt. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. _______________________5499-4 VAJENEC s predpisano izobrazbo se išče za modno trgovino. Informacije na stanovanju Slovenska 4, od 13. do 15- ure. 5509-4 VAJENCA sprejme slikarski mojster Ru pert Klojčnik, Tezno, Ptujska cesta 44. 5593-4 Elegantno, sončno TRISOBNO STANOVANJE z vsem modernim komfortom se odda s 1- avgustom. Naslov v ogl. odd, lista. 5051-5 TRISOBNO STANOVANJE' sončno, brez kopalnice se odda 1. avgustg, Cverlin, Gosposka 32. 5465-5 Oddam SONČNO STANOVANJE Nova vas, Zelena ul. 9. • 5551-5 STANOVANJE lepo, sončno, štirisobno, soba za služkinjo kopalnica, vse parketirano v novi hiši se odda 1. septembra. Stritarje-va ni- 29, Gulda. 5546-5 Odda se v novi hiši dve ENOSOBNI STANOVANJI na meji Studence-Pckre, Kra Ija Petra c- 173. Mahorič. ,* 5609-5 Oddam SOBO IN KUHINJO Gozdna 10. Maribor. 5602-5 Stanovanje DVO- IN TRISOBNO kabinet, moderni konifort, ta koj odda v novi štavbf, Sme-. tanova 43. 5598-3 Lepo sončnato TRISOBNO STANOVANJE v novi hiši Slovenska 37 se odda takoj. Povprašati Go-spojna 13. 5456-5 STANOVANJE V RACAH poileg postaje, 3 sobe in kuhinja, ali dve sobi in obrtniški fokai. vrt, električna luč, oddam takoj ali pozneje. — Vprašati v pisarni, Maribor, Aleksandrova cesta 10. 5386-5 madrace otomane kupite poceni pri ..OBNOVA" F. Novak Jurčičeva 6 STANOVANJE oddam v Studencih, Aleksandrova 27. 5510-5 Lepo, sončno DVOSOBNO STANOVANJE z balkonom v I. nadstropju se odda mirni stranki. Studenci, Bolferikova 12- 5508-5 ENOSOBNO STANOVANJE komfortno, se odda s 1. septembrom v novi hiši. Ljubljanska ul. 31. 5488-5 Najbolj zadovoljni Vašo sliko boste pri foto Jana4* Sodna ulica i.|| gelo je prvovrstno, cene Se’ P°.str^h točna. 0|,ke za legitimacije v najkrajšem času. N. PUČko Pošteni, starejši NATAKARICI z din 10-000.— se nudi izredna priložnost kot kompanjon k a na pošten zaslužek. Do pisi pod »Samostojna oseba« ha ogl. odd. »Večernika« v Mariboru. 5483-2 Mlad MIZARSKI POMOČNIK za. mehko delo se takoj sprej me za stalno kot pomožni de lavec- Ponudbe pod »Pomožni delavec« na ogl. odd. »Ve černika«. 5579*2 m SAMOSTOJNA KUHARICA čedne zunanjosti, snažna, sp sprejme za manjšo gostilno Predstaviti Meljska c- 33. 5569-2 POŠTENO DEKLE za gospodinjstvo sprejmem. Oglasiti se od 8. do 10. ure v Krekovi ul. 6. druga vrata, desno- ‘ 5567*2 DR2AVNI in privatni UPOKOJENCI iz Celja in njega okolice ki žele privatnega zaslužka z delom v Ceiiu in njega okolici naj st/oroče svoj naslov na okI. odd. »Večernika« v Ma-I riboru pod »Fiksum ali provizija«. 5621*2 Izučeni ključavničarji v starosti od 18 do 19 let, vestni in pošteni, se sprej-niejo takoj. Spričevala in knji žice predložiti pri predstavi med 9. in 10. uro dnevno pri Kovinski tovarni Pontos centrala, Maribor, Meljska c- 55 Uceiui sprejme trgovina Dtofc Rosika Vetrinjska ul. 26. Kovinska tovarna v Mariboru DVOSOBNO STANOVANJE z vhodom skozi kuhinjo, v bližini Vinarske šole, se odda za 400 din. Pojasnila pri »Društvu hišnih posestnikov« 5514-5 STANOVANJE soba in kuhinja, se odda 1. avgusta. Sp. Eadvanjska cesta 3-a. 5513-5 SLUŽBO IŠČE i sce Mada simpatična NATAKARICA išče namestitve v solidni gostilni. Ponudbe na ogl. odd. lista pcttl »Zanesljiva«. 5523-3 vajence S 1. avgustom prodam ŠTIRISOBNO STANOVANJE ob parku. Vprašati hišnico, Koroščeva 2. 5485-5 SOBO IN KUHINJO z vsemi pritiklinami oddam. Nasipna 49, Pobrežje. 5519-5 STANOVANJE IŠČE Na prometnem krat« v sredini mesta se išče v pritličju ali v prvem nadstropju 3—4-SOBNO STANOVANJE Ponudbe na 'o£T: ' ddd. pod »Obrtnik«. • 5527-0 SAMEC išče strogo separirano, ineb-lirano eno- ali dvosobno stanovanje s kopalnico, Ponud. be na ogl, odd. pod »Tomšičev drevored«- 5520-6 STAREJŠA GOSPA išče lepo opremljeno sobo in kuhinjo event. 2 opremljeni s kuhinjo za 1. september. Po goj: I. nadstropje, sončno in čisto. Ponudbe na ogl- odd. »Večernika« pod »Mirna in točna plačnica«;^ 5539-6 DVOSOBNO STANOVANJE išče državni - upokojence, gre tudi za hišnikk. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Doplača^«.., , 5542-6 IŠČEM VILO ALI TRISOBNO STANOVANJE z vrtom. Ponudbe na ogl. odd. pod »Levi ali desni breg«, 55573-6 dobro vzgojo in ijajtrianje 2 absoiviranima razredoma me ščanske šole. Pismene ponud be na ogl, odd. »Večernika pod šifro »Metalurgija«. SOBO IN KUHINJO takoj oddam- Pobrežje, Zrkovska 33. 5521-5 Kdor hoče imeti odgovor na male oglase naj pošlje din 3.— v znamkah na oglasni oddelek »Večernika«. m Stopnice danes niso več moderne, kdor se jih poslužuje, čas gubi, a čas je, kakor veste vsi, zlato: zato z dvigalom gori odfrči. Kdor čaka rok prekrižanih pred vrati, da odjemalce, kupce pridobi, nikoli si ne bo gradil palače, nikoli sc ne bo znebil Skrbi. Le kdor v »Večerniku« zdaj oglašuje, vremena razjasnjena doživi, pa naj bo Stajerc, ali tudi Kranjec, mlad ali star, ker v tem razločka ni. DVOSOBNO STANOVANJE lepo, se takoj odda. Studenci, Aleksandrova 45. 5511-5 SOBA IN KUHINJA se odda. Tezno, Ptujska c- 60 5484-5 TRI SOBE kuhinja, veranda, suha in čista, se odda za 550 din s 1. avgustom. Koroška 99. 5464-5 SOBO IN KUHINJO oddani. Gregorčičeva ul. 11, Nova vas. 5529-5 UPOKOJENEC 2 osebi, išče sobo, kabinet in kuhinjo- za 1. september- Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Snaga in mir«. 5604-6 Trisobno SONČNO STANOVANJE 1. nadstr., z vsemi pritiklinami, ena soba z posebnim vho dom se odda 1. avgusta mirni stalni stranki. Koroška cesta 102- 5550-5 Sončno TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico in vrtom se odda. Gregorčičeva 12. 5582-5 Steznik ki Vam bo dobro pristajal samo it specialne prvovrstne delavnice Kocmut. Mmllskm c. 3 od 1. avgusta 1940 A Meljska cesta it. 1 H PREHRANA MATURANTKA išče popolno oskrbo s klavirjem v bližini srednjih šol. Ponudbe na ogl. odd. »Večerni-ka« pod »Sončno«. 5469-7 SOSTANOVALCA sprejmem v vso_oskrbo. Koroška c- 50, pritličje desno, vrata 2. 5554-7 STANOVANJE trisobno se odda za 1 avgust 1940. Združenje trgovcev za srez Maribor, Vetrinj ska IH■ 5545-5 V CELO OSKRBO se sprejme gospod ali gospodična. Tudi upokojenec. Pra-protnikova ul. 17. 5560*7 STANOVANJE se odda soba in kuhinja z vrtom. Dr. Verstovškov.! ul. 31 poprej Sposovo selo, Pobrcž* ie- ________________ 5580-5 Lepo DVOSOBNO STANOVANJE sc takoj odda Naslov v ogl. odd, 'Večernika«. 5575-5 Sprejmem na HRANO IN STANOVANJE dva gospoda. 7.a enega je posebna soba. Meljska c. 59-1, vrata 7. 5608-7 Pozor! PODSTREŠNA SOBA in kuhinja se odda. Vprašati pri g. Pušenjaku, Makarieva ul- 17. Studenci. 5565-5 Otvoritev krojaštva, javljam eenj. občinstvu, da sem odprl na novo krojaško delavsko ter se vljudno priporočam za obilen obesk, Izdelava po najnovejših modeli!]. Bučar Franjo, splošno kro-jaštvo. Aleksandrova 56, Pobrežje. Lepo prilegajoče kopalne kostume kopalne kape in čevlje prinaša po ugodnih cenah C. B&defet Gosposka ulica SOBO IŠČE URADNICA v Mariboru išče za 1. Vlil. lepo, sončno, snažno sobo s posebnim chodom, po možnosti s celo oskrbo pri dobri družini. Ponudbe na ogl. odd- »Večernika« pod »Točna plačnica«. 5618-9 SOBO ODDA LEPO OPREMLJENO SOBO s kopalnico, s posebnim vhodom takoj oddam. Kralja Pe-tra trg M-____________5512-8 Odda se OPREMLJENA SOBA s souporabo kopalnice s 1. av gustom. Trubarjeva 11-11. 5531-8 DVE SOBI opremljeni in čisti, iščeta v najem zakonca brez otrok. Ponudbe pod »15. VIII.« na ogl. odd. »Večernika«. 5538-9 LOKAL Potrebujemo 2—3 PISARNIŠKA PROSTORA manjšim skladiščem v Alek sandrovi ali pobočnih ulicah rabljeno pisarniško mizo-Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Takoj ali pozneje«. 5595-10 OPREMLJENA SOBA sc odda gospodu. Koroška c. 41. 5516-8 STAVBENA PARCELA ugodna na prodaj na Ptujski cesti, Dobrava. Oglasiti sc pri Mešiček, Tržaška 46, Maribor. ' 5475-11 LEPO OPREMLJENO SOBO s kopalnico, event. s hrano oddam. Kneza Koclja 2-1, levo._________________5473-8 SOBO oddam pošteni tovarniški delavki po zmerni ceni. Ivanka , Prevolšek. Nova vas, Bolfen-kova 28. 5443-8 STAVBIŠCE sredi Maribora se ugodno proda. Prevzame Se lahko del hipoteke. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 5468-11 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam 2 gospodoma s 1. avgustom-Vprašati Kejžarjeva ulica. 4, Melje. 5554-8 Kupim HIŠO centru Marbora z vrtom. Plačam do 120-000 din takoj. Gamzer. Zg. Kungota 50. • 5418-11 SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda s 1. avg. Razvanje St. 34.______________ 5585-8 Lepa,' sončna, OPREMLJENA SOBA se odda. Pokojninski zavod, Verstovškova 4-1, desno. 5549-8 »REAL1TETA« pošfedovalnica neprimičin (za hiše, vile, parcele, gozdove, posestva itd.) je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54-1, nasproti glavne pošte. — Telet- 44-20. Pdsluje hitro1 in '.solidno. Vse informacije so brezplačne Prepričajte se! 4998-11 OPREMLJENO SOBO Z uporabo kopalnice oddam takoj dvema osebama pri postajališču Tezno- Ptujska cesta 33-1, desno. 5540-8 Odda se mala SONČNA SOBICA prost vhod. Vrazova ul. 6-III, desno*. 5577-8 SOBA S ŠTEDILNIKOM Se odda mesečno za 100 din s 1. avgustom- Ing. Palige, Meljski hrib 18. 5574-8 SOBO S ŠTEDILNIKOM dam takoj v najerti. Taborska ul. 6-a 5562-8 Oddani ŠOBO S POSEBNIM VHODOM v mirnem kraju Melje, Erjavčeva 12. 5597-8 Šf/rcjmem MIRNEGA GOSPODA ha stanovanje- Mesarski prc hod 5-1. 5592-8 Znamenita Prerokovanja Nostradamusa O izidu sedanje vojne in preureditvi Evropo po vojni so izšla v slovenščini. Knji go, ki stane din 10.— dobite V trafikah in pri prodajalcih časopisov ter kolporterjih ali pa pišite na naslov: j. Goleč, Maribor poštni predal št. 32 ter pri jožite v pismu v znamkah din 12-— (10 din za knjigo, 2 din za odpremo in poštni no) nakar boste dobili knjigo z obratno pošto. DOBROlDOčA GOSTILNA naprodaj. V sredi .mesta Maribora se proda lvfša z dobro- idočo gostilno za ceno od din 300.000 v kateri sc dnevno toči velika množino sadjevca in vina zelo ugodno za posestnika, ki prideluje več sad jevca in vina. Resni interesen ti naj pošljejo ponudbe na ogl odd. »Večernika« pod »Do-bra gostilna«. ______5570-11 najem vzamem HIŠO malim posestvom v okolici Maribora s 15. avgustom. Na slov na ogl. odd- »Večernika« 5586-11 Vzamem v najem ali kupim SREDNJI VELIKI MLIN z gospodarskim poslopjem in posestvom- v lepem kraju ob stalni vodi ali na električni pogon. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 5498-11 PARCELA 855 m2, se proda. Vprašati Ipavčeva 8. Špesovo selo. 5526-11 STAVBIŠČA v najlepšem delu mestne Periferije. Pojasnila v gostilni Krempl, Radvanje. 5525-11 LEPA VILA z velikim vrtom v Ptuju na Tratah štev. 14 se dne 31. ju-lija 1940 Sodno dražbeno proda. Najmanjši ponudek je 46.000 din, dediči. 5494-11- ENOSTANOVANJSKA HIŠA liova, z lepim vrtom,' na‘ Pobrežju se s l. avgustom odda v najem. Vprašati: Stražun-ska ul. 5, Pobrežje. 5478-11* STAVBENA PARCELA lepa, ugodno na prodaj. Vpra. šati v gradbeni pisarni Pc-klar, Tomšičeva ulica. 5537-11 Prvovrstne fotografije dobite v foto-studiu Maribor Gosposka ul. 23, telefon 29-07 NOVO HIŠO kupim v magdalenskem pred mestju, 2 do 3 stanovanja, tudi neizgotovljeno. Plačam ta-kj. Goldman Frankopanova ul. 12- 5504-11 PARCELO vali bližini Maribora kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Takojšnje plačilo«. 5535-11 4-STANOVANJSKA HIŠA nova, v Mariboru, desni breg, se ugodno proda. Cena 160.000 din, hipoteka se lahko prevzame 50.000 din. Ponudbe na ogl. odd. pod »Nova hiša«. 5571-11 TRGOVINE, INDUSTRIJE hotele, trafike, restavracije, penzione, gostilne, kavarne, parfumerije, bonboniere, mline, žage, menze, vinarne, vile hiše, posestva, prodajamo in posredujemo nakup točno solidno in uspešno. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Iliča 144. 5522-11 TAKOJ PRODAM V MARIBORU Studenci, Kralja Matjaževa ulica parcele SOI m2 s.stavbenim materialom. Pekre: konec Hostejeve ulice ograjeno parcelo 1091 m2 z novo prestavno leseno hišico. V Ljubljani: Jurčkova pot, trav nik s šupp 5600 m2, Pripravno za vrtnarijo. Šuštaršič. Leopold,' M’aribor, - Vatova' ulica'3 6563-11 ZAGREBŠKO MENZO najprometnejšem trgovskem središču mesta, izvrst no idočo s 150 najboljim abonenti, prodajamo z velikim komfortom, opremo, prosto-i, vrtom, napeljanim telefonom serioznemu kupcu po so lidni ceni: Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, [lica 144. 5523-11 DRUŽINSKA HIŠA ob prometni cesti se proda cena 17.500 din. Vprašati gostilna Sever, Tezno. 5606-11 Proda se , TRAVNIK 2 -orala, takoj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 5584-11 Prodam ENOSTANOVANJSKO HIŠO ob glavni. cesti Limbuš-Stu-denci, št. 96, z 1619 kV. m. vrta in njive; za din 28.000. Naslov v. ogl. odd. »Večernika«. - 5561-11 PARCELA * bčtonskoKletjo.' kVaišna lega v mestu se ugodno proda. Vprašati:. .Dalmatinska 8,. 5605-11 Kupim HIŠO z večjim zemljiščem, kjer bi lahko vodil vrtnarstvo. Predpogoj v bližini mesta. Cena do din 250.000. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod Vrtnarstvo«. 5572-11 ENODRUŽINSKA HIŠA 1300 m2 črta, Maribor levi breg, 10 Minut od Glavnega trga, se proda za 120.000 din. Ponudbe na ogl. odd- »Večernika« pod »Gotovina«. • 5482-11 PARCELO do 900 m2, perfiiferija Maribora, kupim- Ponudbe pod »Parcela 100« na ogl. _ odd. »Večernika«. . 5530-11 KMEČKO POSESTVO X ure od Trbovelj, cca. 50 oralov. Redi se 10 krav, mleko se proda lahko doma- Zra ven dovolj doraščenega gozda. Cena 165.000 din. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod » Dobička n os mu- 550-11 Continental na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ni. 30 Ljubljana. Prešernova ul. 4 4 POSREDOVALNICA IVAN GODINA Maribor, Aleksandrova c 30 proda: HIŠE: trinadstropno, novozgrajeno, (komfort), cena din 1,050.000; dvonadstropno stanovanjsko blizu gl. * kolodvora, 650.000 ; 7-štanovahjsko z lokalom, blizu glavnega kolodvora, 400.000; devetstano-vanjsko, novozidano, 320.000; masivno zgrajeno. enonadstropno, veliki vrt, 230.000; obrestonosno, sedemstano-vanjsko, 175.000; ob Tržaški cesti, 9-stanovanjsko. skladi šče in 3.000 m* zemljišča, let ni donos 32.000, cena 300.000; blizu mesta hišo z gostilno, 2.500 tn2 zemljišča, 165-000 dvostanovanjsko vilo (parket). 145.000; ^-stanovanjsko na Teznem. 80.000; novozi dano, 3 sobe,, kutifnia, vrt 56.000; v tepem trgu v Sloveniji novozidano z mesarijo, vrt, 40.000; 3 sobe, kuhinjo predsobo, gospodarsko P°' slopje, pol orala njive. 42000; novozidano, 2 sobi, kuhinjo, vežo in pol orala njive 40.000; hišo z gostilno, trafiko, 3 orale zemljišča, 65.000; enodružinsko', vrt, . vodnjak 25.000; POSESTVA: blizu Maribora vzorno in dobičkanosno graščinsko pošostvo,- cena din 1,700.000: pol ure od žel. postaje, hišo z gostilno, 3 go spodarska poslopja, 54 oralov zemljišča, njive, travniki, sa donosnik, gozd deloma • za sečnjo, vse gospodarsko oro dje, 5 vozov, letošnji pridelki ter vsa živina za 280-000 boljšo kmetijo v obsegu 25 oralov njiv, travnikov, sado-nosnika in 2 orala vinograda 160.000; zaokroženo, 12 ora lov pri Pesnici, 180.000; pred Jarenino, 14 oralov. 100,000 pri Poljčanah, 19 oralov, dih 120.000; ob gl. cesti blizu Ma ribora, čedno hišo, gospodar sko poslopje. 4- orale njiv. travnika,; sadonosnika in 1 oral gozda, 90-000; blizu cerkve in šole, hišo, gospodarsko poslopje, okroglo 3 orale zemljišča. 28.000 din. 5558-11 ŠIRITE »VEČERNIK«! EKSPORTER POLJEDELJSKIH PRIDELKOV serijozen Slovenec, išče agilnega kompanjona ali finančnika z 200.000 do 500-000 dinarji za e.ksport sadja v inozemstvo. Predvidena je prvo razredna konjunktura in velik prometni kapacitet. Ponudbe sprejema: Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Iliča št. 144. 5524-12 Na/novejše gramofonske plošče v veliki izbiri vedno na razpolago samo po din 35’- HIŠA se proda na 'Sp. Radvanjski cesti št. 3, Nova vas. 5601-11 TRGOVSKI HIŠA gostilno, trafiko, velikim skladiščem, stanovanjem, gospodarskim poslopjem din 120 000. — Dobfčkanosna hiša 7% čisti doprinos 250.000. Več manjših hiš od 22.000 do 77.000. — Gostilna s tujskimi sobami v najem, kegr ljišče- — Malo posestvo blizu Maribora 50.000. — Grad posestvom, lep gozd, vinograd, polja 850.000, delno v obrokih. — Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28, Maribor. 5587-11 PONIKLAN.IE. pokromanje sodeluje. Denar sigurno in dobro naložen. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Dober zaslužek«. 5502-12 DOBROIDOCO TRGOVINO takoj prodami Vprašati Bet-navska 74, Maribor. 5611-13 STROJI Kupim DELILNI STROJ (Teigteilmaschine) v dobrem stanju1 za takojšnjo uporabo. Ponudbe iia pekarno Čelan, Tezno, Ptujska c. 61, Maribor. 5536-14 T" Prodam dober, malo rabljen ŠIVALNI STROJ cena 1400 din. Slomškov trg št. 6- 5583-14 Šivalni stroj »SINGER« za krojače din 1600, in 'dru-jžine din 1300, dobro ohrani e ji 'proda Ussar. Trubarjeva 9-1-5603-14 'Skoro novi PISALNI STROJ (portabel), z dvobarvnim trakom se poceni proda. Naslov ,v ogl. odd. »Večernika«. 5612-1.4 ..._________________________________ L IŠČEM POSOJILO v znesku 10.000—15.000 din ga 1 leto, vknjižba .na prvo mesto, kritje nad 100.00 v nepremičninah. Ponudbe pod »Dobro naloženo« na ogl. oddelek »Večernika«. 5476-12 Iščem KOMPANJONA za pražarno in izdelovanje žitnih kav- Potreben kapital ca. 30.000 din. Ponudbe na Ogl. odd. »Večernika« pod »Sodelovanje«. 5591-12 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in no najvišllh cenah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulica 12 Usoda ZNAMENITI GRAFOLOG F. T. KARM sc je odločil izdelati vam horoskop. Njegova priznan« sposobnost videti prihodnjost v življenju drugih ne glede na razdaljo meji na čudovitost. Grafolog KARMAH Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije itd. Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite otožni in ne jadikujte, vse se o pravem času obrne' na bolje. F. T. KARMAH, ki se sedaj nahaja v Mariboru, sprejema obiske v hotelu »ZAMORC« vsak dan od 9. do 12. ure in od 3. do 7. ure zvečer, Kupel knjige »NAŠ ŽIVOT 1 OKULTNE TAJNE« itnajo pravico na brc?.plač|ie nasvete: N. B. Ostane samo par dni! ona kupuje kopalne obleke najboljših kvalitet:,FORMA' .HEINZELMANN* SELFIX, BENGER kakor tudi hlače za plažo samo pri konfekciji ti greta m a r * b o » grai sk i trg Tudi za močnejše dame velika izbira ŠIVALNI STROJ Singer cilinder se proda Pragersko 55. 5420-14 Ha prodaj je ŠIVALNI STROJ »Singer«. Koroščeva ul- 44. 5524-14 Proda se lep LESTENEC (Luster) s 6 žarnicami. Na ogled Ptujska c. 40, Tezno. 5581-17 Kupim PEC za kurenje .z žadovino, srednjeveško, dobro ohranjeno. Ruška c. 3, Forstnerič- 5496-17 2 OMARI postelja, nočni omarici, umivalnik in moderni radio aparat poceni na prodaj. Slovenska 28, mizarstvo. 5610-17 POHIŠTVO! Zanemarjeno stanovanje vodi do ločitve zakona, zato na ročajte stanovanjsko opremo pri »Efka« mizarstvu, ker pač ni vseeno, kje kupujete pohištvo. Tudi sposoben mizarski pom. se sprejme- — »Efka« Frančiškanska 12. 5600-17 Kupim STARO POHIŠTVO obleke, čevlje, gramofon, štedilnik in druge stvari. Aleksandrova 31, Pobrežje. 5594-17 OMARE postelje, psihe, mize. pletena garnitura, otroški voziček ceneno prodam. Masarykova 24, vogal Tržaške- 5589-17 ŽENSKI KOTIČEK TRAJNI KODRI z najnovejšini aparatom ter garantiranim preparatom samo din 45.—. Salon Kosem, Meljska 63. 5557-18 ŽENITBE - DOPISI SPREJMEM SAMOSTOJNO GOSPODINJO k eni osebi, katera se tudi razume nekaj v trgovini, starost od 40 let naprej, prednost imajo z nekaj premoženjem. katerega lahko vloži kot družabnica v trgovino ter se zasigura na prvo mesto. Pod šifro »Zasigurana eksistenca« na ogl. odd- Večernika«. 5507-19 UPOKOJENEC vojni invatid, želi poročiti do bro gospodinjo, staro do 501. Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Resno«. 5532-19 Posredujemo MOŽITVE IN ŽENITVE Zdravnik, 34 1., kapetan 50 let, v pokoju, doktor-profesor 40 L, poštni višji kontrolor 42 1„ ppolkovnik 63 1., samski v penziji. Velika izbira gospodičen, vdov. ločenk. Prospek te in ponudbe pošiljamo proti nakazilu din 10,— v znamkah. »FIDES«, Zagreb, Vlaš-ka 66. 5490-19 Halo! Prodam DOBER GRAMOFON s ploščami za din 320.—. Jus Ivan, Pobrežje, Ipavčeva 6. ___________________ 5503-20 KONCERTNE CITRE s škatlo in notami prodam za din 200. Mlinska ul. 17, _____________________5547-20 KLAVIRSKO HARMONIKO ugodno prodam. Naslov v ogl odd, »Večernika«. 5590-20 RADIO poceni prodam- Ogledati od 11. do 3. ure. Miklošičeva ul. 2-III. vrata 9. 5588-20 ŽELIM ZNANJA z dobrosrčnim gospodom od 45—60 let, vdovcem, upokojencem. železničarjem. Slika zaželena. Več osebno- Ponud be na ogl. odd. »Večernika« pod »Dobra gospodinja«. 5489-19 GOSPODIČNA starost od 30 let naprej, zmožna slovenske in nemške korespondence za trgovino in pisarno se sprejme za stalno v večjo trgovsko hišo- Po nudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Zaupna oseba«. 5555-19 RADIO APARAT sobni veslaški aparat in obsevalna Iampa »Solux«, vse v najboljšem stanju, na prodaj. Slov. trg. društvo, Jurčičeva ul. 8-1. 5619-20 POUK ENOLETNI TRG. XECAJ KOVAČ s pravico javnosti, Maribor, Tyrševa 14. Vpisovanje dnev no. Najboljša in najcenejša izobrazba za pisarniško služilo. Preskrba službe zastonj. ______________________4954-21 Ant. Rud. Legatov ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ s pravico javnosti Maribor. Vpisovanje in pojasnilo dnev no, šolski program brezplačno, lastni dijaški internat, Vrazova ul. 4- 5596-21 Spomnite se CMD l ZRAČNE SIRENE s komprimirano zmesjo GASILNI APARATI za pogasitev požarjev s specialno kemijsko zmesjo KISIK 99-7% za sklonisča proti napadom iz zraka Izdeluje tovarna »UNION", Zemun, Radnička br. I Telefon 37-066 Otroški ŠPORTNI VOZIČEK poceni prodam. Lorger, Plinarniška ul 13-1- 5477-22 Prodam poceni B5A-500 ccm MOTOR ki se krmili zgoraj. Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 5613-22 ŽIVALI PINC, MLAD čistokrven, se prijatelju živali proda- Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 5552-24 Psa FOKSTERIERJA resastega, mladega kupi Raj ko Turk. Ljubljana. 5497-24 ZIDARSKO PODJETJE Marko Štuhec, poobl. zidarski mojster, Maribor, izvršuje načrte, proračune ter vse vrste stavb. — Informacije Ivanjkovci. 5491-28 STROJEPISNA DELA razmnoževanja, kopije načrtov, prevode najcenejšc pri Kovač-u, Maribor. Tyrševa ul. 14. 4974-28 KAJENJE ŠKODUJE VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOTINOL« neškodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi naj-strastneiše kadilce. Cena velika steklenica din 70.—, mala din 60.—. Po povzetju razpo-šiljav Jugopatent. Ljubljana, Dvorakova 8. Sprejmemo preprodajalce. 13542-1 SLOVANSKO MITOLOGIJO študiram; iščem človeka iste ga zanimanja za skupno de- lo. dopisovanje. Pisat) Ad-Sch\varz, Maribor 1 ležeče. 5467-28 Prodam DVA VELIKA OLEANDRA in motor 200 ccm za din 1200. »Puch«. Pogledati: Ruška c- 3, Forstnerič. 5495-28 NAPRODAJ! kočija, kobila, dvojne gare, mlin (žrmle). kopalna kad. Studenci, Frankopanova 4. ______________________5517-28 IZ CELJA in okolice iščemo več zastopnikov. Nudimo fiksum in pro vizijo. Ponudbe na ogl- odd. »Večernika« v Mariboru pod »Dobro vpeljano domača zavarovalnica«. 5620-28 manufakturnega blaga 20-50% ceneje od znano nizke in stare cene. Zato pohitite vsi v . . . Ne zamudite prilike, dokler zaloga še traja! Češki jmtm ‘M POHIŠTVO-OPREMA SPALNICO iz-trdega lesa prodam. Mlinska 26-11, desno. 5522-17 PISALNA MIZA še kupi. Ponudbe na Černelč, Vetrinjska 11-1. 5544-17 Moderna izdelava fotografij. fotoamafersfia dela v fotoatefja/u Za potovanje kovčke, kopalne torbice, nahrbtnike itd. priporoča Ivan Kravos Maribor, Aleksandrova cesta 13. 5164-18 DOSMRTNO OSKRBO nudim starejši osebi z nekaj kapitala ali posestvom. Ponudbe na ogl- odd. »Večerni-ka« pod »Priljubljen«. 5541-19 GOSPOD v zakonu nezadovoljen, želi intimnega znanja z gospodično ali gospo, katero bi finanč no podpiral. Dopise na ogl. odd. »Večernika« pod »Stroga tajnost«. 5566*19 CREME ZA DAN IN NOC Dobiva se v vseh širokovnih trgovinah! »Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK zelo dobro ohranjen. Lešnik, Jan Kolarjeva 5. 5576-22 Kupim ELEKTRIČNI APARAT za masažo in proti revmatizmu. Aparat je bil razstavljen na vsakoletnem »Mariborskem tednu«. Marija Jauk,’ Limbuš 43. 5432-18 GOSPODINJE! Nabavite si najnovejši, praktični patentiram brisalec za unuvanje in sušenje oken. Cena "z navodilom 40 din pri jugopatent, Ljiibljana Dvorakova '8. Telefon 42^10. Pr. -predplačilu na čekovni račun št, 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. Sprejmemo preprodajalce; 13544-18 ŽENITVE IN MOŽITVE boljših krogov posredujemo vljudno, svestno, strogo diskretno in uspešno. Prvorazredne družinske zveze v meščanskih. posestniških, trgovskih, industrijskih, uradniških oficirskih in ostalih intelektualnih krogih. Odlična izbira. Informacije pošilja s pred plačilom 10 dinarjev v znam kali — diskretno »REZOR«. Zagreb, Pošta 3. 5525-19 GLASBILA Kupim rabljen GRAMOFON Peče Danilo, Dravska ul. 5, Maribor. 5578-20 Zahvala Za vse iskrene izraze sočutja, ki smo jih osebno in pismeno prejeli ob težki izgubi naše predrage mame, sestre in svakinje, gospe Amalije va. Lenardič, roj. Škabar se tem potom najiškreneje zahvaljujemo. V prvi vrsti se zahvaljujemo g. primariju dr. Lutmanu za njegovo izredno požrtvovalnost do blagopokojne in skrb za lajšanje njenih bolečin. Isto zahvalo izrekamo tudi gg. zdravnikom in čc. usmiljenkam za njih dobrosrčno samaritansko delo. Iskreno zahvalo dolgujemo čč. duhovščini, v orvi vrsti č g. Zavadlalu za lepe poslovilne besede, oo. frančiškanom za prijazno protstovoljno soudeležbo in č. g. super. Tomcu. Zahvaljujemo se pevskemu zboru Jadran-Nanos za ginljive žalostmke tvrdk. Beiersdorf za prekrasni venec in vsem darovalcem vencev, šopkov m cvetja, ožjim prijateljicam blagopokojne, ki so ji zlasti v bolezni na izredno požrtvovalen način izkazovale svojo ljubezen, vsem udeležencem pri pogrebu m končno vsem tistim, ki so na katerikoli način izrazih svoje sočutje in naklonjenost do blagopokojne. Bog plačaj vse! Maribor • Trst - Zagreb, dne 20. julija 1940. žalujoči: Justi, hčerka, družina Škabar in ostalo sorodstvo. VOZILA LOVSKI VOZ v zelo dobrem stanju skoraj nov poceni naprodaj. Vprašati gostilna Jelen, Tezno. 5543-22 MOTOR BMW 500 ccm, novi model, dobro ohranjzen, prodam. Vprašati pri g. Višer, Kopališka ulica. 5548-22 Prodam ŽENSKO KOLO znamke »Panter«. Nasipna ul 80, Pobrežje pri Mariboru. 5515-22 Prodam MOTORNO KOLO 250 ccm za din 3000. Erjavčeva ul. 6, Melje. 5533-22 Naznanilo Vf/ucfno nazrtan/am> volim ceni. gostom, da bom dne f. avguita prevzela zopet gostilno. Ob tel priliki sc' priporoiam za bodo Že. Z odurnim spoitovan/em Marija Smlcffiofer. Ruše sama ■zAGBEB. NIKOUČEVAIO narmonike so od vseh najboljše JESENSKI $ DUNAJSKI VELESEJEM 1940 od 1.-8. septembra Navzlic vojni je Dunajski velesejem pomembno povečan — prostorno z novimi zgradbami, vsebinsko pa s pridobitvijo novih skupin razstavljalcev. Posebno bo zastopana nemška industrija avtomobilov. Mednarodni značaj daje Dunajskemu velesejmu močno sodelovanje inozemstva, posebno pa vseh držav jugovzhodne Evrope: Jugoslavije, Madžarske, Romunjske, nadalje Slovaške itd. VIZA ZA POTOVANJE Obiskovalcem Dunajskega velesejma bo izdana brezplačna vstopna viza. Potrebno jc da zastopnik Dunajskega velesejma — ki je pristojen na mesto, kjer interesent stalno živi — predlaga, da se lahko izda viza. Prijave se sprejemajo do 10. avgusta 1940. Poznejše prijave se bodo sprejemale v mejah možnosti in bodo tudi vezane s posebnimi stroški. UGODNOSTI ZA POTOVANJE Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebno sejmsko legitimacijo, glasečo se na njihovo ime, popust za potovanje, in sicer: na nemških državnih železnicah 60%, na jugoslovanskih državnih železnicah pa 50% pri vrnitvi od normalne tarife. NATANČNEJŠA OBVESTILA daieio- Začasni zastopnik Dunajskega velesejma za dravsko banovino in banovino Hrvatsko: Direktor Josip Kulhanek, Zagreb, Iliča 9, telefon 24-307, ter generalni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo: H. Pfannenstill, Beograd, Bosanska 29, tel. 30-881. »V ečerntk« POSOJILNICA NARODNI DON V Mariboru Z. Z o. i. A naistarpiši clnvsn clr i .4 A n n I .....J »/I_ (spolni impotenci) HORMO-S Dobivajo se v 100 pilul din 21' vajte samo prave lufe. Po pošti dis LEKARNA iJRI S no skladišče: F; VIT*, Zagreb, L i nudi oglasi v / u dne 20. VII. 1940. ERVE BLIZU DIN 12.000.000- '■mn ”1} spolni slabosti poizkusite hormonske pilule SEKS vseh lekarnah. 30 pilul din 84. , 300 pilul din 560. — Zahte-in originalne Hormo-Seks pl-razpošilja; KR. DV. SV. AREHU, Maribor. — Glav-Farm. kem. laboratorij „VIS- M1UI Hactoteka: preglednosti točnost, enostavnosti zanesljivosti in cenenosti MARIBOR Gregorčičeva 24 Tel. 25-10 Najnovejši modeli ““ C^niki Iranko otroških vozičkov, dvokoles, in delov, šivalnih strojev, prevoznih tridkljev, pnevmatike pri »TRIBUNA" F. B. L., MARIBOR Aleksandrova cetla 24 ♦ LJUBLJANA. Karlovška c. 4 čajtmeMueve... pri potenju varujejo noge. ievlie in nogavice Zbirajte odpadke Staro železo, baker, medenino, svinec, cink, star papir, cunje. krojaške odrezke. tekstilne odpadke. elaževtno. ovčjo volno, eovejo dlako kupuje vedno no najvišjih cenah Arbeiter, Dravska ni. IS. Te' 26-23. Kopalni Mami najnovejši modeli v stalnih barvah po meri najhitreje. Modrčki, prvovrstni in prilegajoči v velikiki izbiri po ceni pri »JtukO,09 Maribor, san o Glavni trg 24 Tudi dobri vojak SVEJK je uporabljal pri vojakih vseh 12 komadov prepotrebnih predmetov v Foto tourlata Lojzeta Smuča in sicer: 1. zložljiv brivski aparat v etuiju, 2. čopič za britje, 3. brivsko milo, 4. 10 komadov britvic, 5. steki, kolonske vode, 6. kos toaletnega mila, 7. zobno ščetko, 8. zobno pasto, 9. ogledalce, 10. glavnik. U. šivalni pribor’ 12. strelsko zabavno igro, katere dobite za 34 din, po pošti 39 din. ~ Vpošljite na naš ček. račun št. 13.285 39 din nakar Vam takoj odpošljemo navedeno kot paket. Vrednost predmetov kupljenih posamezno je dvojna. Prepričajte se osebno v trgovini, kjer Vam brezobvezno pokažemo kolekcijo. — Priporoča sc Foto Tourist — Lojze Šmuc Ljubljana, Aleksandrova c. 8 in Prešernova 9. Jesenski velesejem v Leipzigu 1940 (o d 35. d o 29. avgusta) Za 60®/o znižana vožnia na nemških državnih železnicah 33% popusta v tranzitnih državah Vsa pojasnila daje „L«ipzlger MOSSOailtt, Leipzig ali v Maribora: Bančna poslovalnica Bezjak. Gosposka ulica 25, telefon šcev. 20-07 v Ljub liani: Ini. G. Tonnies, Tyrševa cesta 33 velesejma se liplaial Stev. 3184/1 Razglas o licitaciji Občina Murska Sobota razpisuje za težaška, zidarska, železobetonska, tesarska in krovsko-ldeparska dela pri gradnji nove osnovne šole v Murski Soboti: I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. avgusta 1940. ob II. url dopoldne v pisarni občinskega urada v Murski Soboti. Pojasnila in ponudben! pripomočki so v vpogled v občinskem uradu, odn. se dobijo proti plačilu na-pravnih stroškov med uradnimi urami istotam ter znašajo za težaška, zidarska in železobetonska dela skupaj din 150.—, za tesarska in krovsko-kleparska dela pa din 50.—. Uradno ugotovljeni proračuni znašajo: Za težaška dela . . , . . . v ...... din 81.894.— Za zidarska dela v surovem stanju......................din 392.473.— Za železobetonska dela din 731.848.— Za tesarska dela . , . . ...................., . din 113.147.— Za krovsko-kleparska dela ...••••••• . din 177.818.— Za surovo stavbo skupaj ..... din 1,497.180.— Ponudbe morajo biti nižje kot uradno ugotovljeni zneski. Natančnejši pogoji za udeležbo pri licitaciji so razvidni iz razglasa v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine. Občina Murska Sobota dne 13. julija 1940. prepriialte te : ——————— w— r—>— 7* ■■ —; ■■■■ 1 — i m« i ■ ■■ * —■---—-—v*1™ ■ ii i bd ita ta urejuje AdDOfcF MBNKAR v Mariboru. Tiska Mariborska Odurna d. —edstavnik ST A N KO DETFX A » Mailboni. - Oglasi pd %iHku -1 ftokopUJ se ne rracajo. - Uredništvo in uQrav«> Maribor, Kopališka olica 6. - Telefon uradfiflftl ifev. 3*-« in «ar«?e Si«f. 2^ M-Patoi 4ekovii] .xačun Štev, ||. m