Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v okrillu JUU, sekciie za dravsko banovino Mogoina manifestacija mladinske pesml »Dneva mladinske glasbe" 2. in 3. junija — Stoti koncert »Trboveljskega slavčka" — Velikodušni dar Nj. Vel. kralja — Nastop 20. mladinskih pevskih zborov iz vse dravske banovine —- Ustanovitev fonda za propagando mladinske glasbe Odprlo se je tisoe mladih grl in iz tisoč mladih src je privrela pesem, kakršne še ni slišala jugoslovanska zemlja. Bila je iskrena, spontana pesem, ki je svojemu brezmejnemu hrepenenju iz ust mladine dala dovolj jasen ddkaz, da je edina, ki ji ni meja, ki je edina dovolj bogata za vse in vsakogar iposebej, da mu da, kar mu ne more dati nihče danes, ko potrebujemo vsi vere vase. vere v zgodovkio in bodoenost naše države. 2. in 3. junij bo večen mejnik v zgodovini naše glasbe. Pa bodimo iskreni; ne samo naše glasbe, tudi naše narodne prebujenosti, naše nacionalne vzgoje, zakaj ni ga močnejšega elementa od pesmi, ki bi razgalil v človeških dušah jasneje one poti, ki prav vse vodijo k najelementarnejši zavesti, da smo sinovi samo širše zemlje, ki nam je bila edina zmožna dati to. kar imamo, naj si bo pridobljeno z žulji in pelinom — naše je, s trpljenjem prepojeno, pa z glorijolo slave in uspeha ovenčano. V znamenju velikega dogodka »dnevov mladinske glasbe« je rastlo zanimanje in pričakovanje ne samo ljubljanske javnosti, marveč vsega slovenskega ljudstva, ki mu je bila pesem v zibelko položena. Mrzlično so se pripravljali posamezni zbori širom vse banovine. Požrtvovalni vodje — učitelji so v krogu svoje pevske družinice vadili in si prizadevali ustvariti eim več. Z velikim razumevanjem je sledilo preprosto ljudstvo, čeprav z nemalo žrtvijo, da dostojno proslavi praznik svoje pesmi. Mrzlično so delovali organizaitorji učiteljske sekcije, da bi dobil ta veliki dogodek poleg svoje notranje dovršenosti tudi primerno odgovarjajočo zunanjo obliko. Vse je prevzela ena samo zavest, da misel kakršnekoli žrtve tu ni umestna, marveč da je treba za tako mogočno manifestacijo žrtvovati vse, kar se le da. Vse je kakor poplava zasegla ena sama želja, dakazati sebi in vscmu svetu, da je v nas še dovolj bogastva, ki ga je treba dvigmiti iz pozabljenosti, da je v nas dovolj pristne umetniške sile in s tem vere v lepo narodno in državno bodočnost. Vse pripravljeno! Nastop! V najzgodnejše sobotno jutro so se zbujali naši mladi »Slavčki« na vseh koncih in krajih v znamenju naše pesmi. Hiteli so vlaki tam od Konjic z Žičani, od Rogatca z Žetalci, s Prekmurja z Lendavci in iz Celja in iz lepe Savinjske doline s Šmarčani. Nekaj dinarjev v žep, če jih je seveda bilo, pa ko.s kruha na pot, kakor je to naša usoda. Utrujeni od dolge poti so zastrmeli ti otroci nad belo Ljubljano. Ljubljana! Saj jih je bila velika večina, ki še nikdar ni videla Ljubljane. zdaj pa prihaja s svojo pesmijo v metropolo svojih otroških sanj. Z začudenimi in velikimi očmi so se razgubili s svojimi spremljevalci po IjubIjanskih ulicah. Kdo bi mogel opisati vse tisto, kar se je porajalo v teh mladih dušah! Kdo bi mogel popisaiti vso veliko hvaležnost, ki so jo nosili s seboj — našo pesem, za danes, jutri in vse dni? »Trboveljski slavčki«, katerih pesem je čula že vsa srednja Evropa in kaiiera se je stotič oglasila v Ljubljani, v soboto 2. junija zvečer, so s svojim nastopom v Unionski dvorani otvorili velika in pomembna dneva. Občinstvo je napolnilo dvorano, balkone &o zasedli Žičani, Žetalci, Lendavčani in Šmarčani. Po prihodu zastopnika Njegovega Veličanstva kralja, polkovnika Živanoviča, ki je v najvišjem imemi izročil kraljevo podporo Din 5000.—, so »Slavčki« odpeli državno himno in za njo krasno uspeli koncert. Dirigent tov. Avgust Šuligoj, pionir naše mladinske pesmi, je s stotim nastopom »Trboveljskega slavčka« pokazal uspehe, kakršni še niso bili doseženi na polju naše mladinske glasbe. S svojim globokim razumevanjem otroške duše, njene pesmi in izraza, je zajel 'kakor ogromen val poslušalce, ki y svojem brezmejnem navdušenju niso šteclili s priznanjem. Matetič-Ronjkova pesem »Narekovane za ocem« je vžgala v dušo občinstvo toliko resnično občutenega trpljenja maše^a najbolj bednega rudarskega življa, kakor ga ni še nobena pesem. Da je bila zlati ključ za najbolj zakrknjena srca, ne more zanikati nihče. Prav isto je bilo z Mokranjčevim »Bolnim čedom«. Tako, koit so zapeli ti dve pesmi Trboveljski slavčki, bi jih ne mogel zapeti noben z^bor in toliko umetniške dovršenosli, kolikor jo je položil v omenjeni pesmi tov. Šuligoj, more dati samo človek, ki je sam občutil vso bedo in tr.pljenje. Stoti nastop »Trboveljskih slavčkov« ni bil samo dokaz visokega umetniškega stremljenja mladine, marveč je bil tudi dokaz, da nova slovenska plavljena s podeželskimi otroki. V velikih skupinah so se pomikali po ljubljanskih ulicah proti Unionu. Čas za skupni nastop se je bližal. Na odru unionske dvorane, povečanem im razširjenem, kolikor se je najveC dalo, na balkonu in galerijah, se je zbralo do 1200 mladih pevcev. Dvorana se je napolnila in iz tisočev grl je zapela pesem, kakršne še niso čule stene naše največje koncertne dvorane. Poslušalci so obstrmeli. Obstrmeli so kritiki. — Odkod ta pesem? Odkod ta sila, ki razganja mrtve stene, hiti po ulicah, čez polja, gozde in trav.nike ter med potjo trosi iz svojih, življenja polnih rok? Zaplesale so »snežin>:e«, oglasila se je »svatovska«; ^tako enotno, tako brezhibno, kakor da bi od samega veselja nad življenjem zašel med žitna polja pomladni veter, da bo klas poln, teža'k in bogat. Saj tucii bo; in čas zoritve ni daleč. Nihče ni pričakoval, da bodo vsi došli mladinSki zbori kazali pri skupnem nastopu toliko zrelosti nihče ni pričakoval, da bo skupni nastop užgal kakor plamenica in posvetil v katakombe in pokazal na vrhe; pravemu in resničnemu življen.ju v vse drugačni obraz, kakor pa nas straši in mori že leta in leta. Iz tega skupnega nastopa, iz te organične celote, pa so pozneje nastopili posamezni deli, pa vendar celota zase. Zvonki, ubrani in izglajeni glasovi so kar za povrstjo prevzemali občinstvo, ki ni štedilo s priznanjem. Manipulacija z odrom in nastopajočimi zbori ,ni bila lahka, pa se je vemdar pokazalo, da so bili organizatorji na mestu. Po določenem redu je birezhibno in brez prestanka nastopal ztior za z'borom. Mladinski zbor Sokola z Jesenic s pevovodjem Razinjerjem Ladom, Št. Vid nad Ljubljano z Jovanom Maksom, mladinski zbor jeseniške osnovne šole z Rabičem Lojzetom. Dolnja Lendava, sprejeta z burnim aplavzom, z Ljubičem Mirkom, Zctale s Tomažičem Božom, Litija s Pirnikom razšli. Objekti njihovega zanimanja so bili predvsem muzej, velesejem, grad in nebotičnik. Večji del so se vsi odpeljali z večernimi vlaki. Samo večerni štajerski vlak je odpeljal 15 voz nadebudnih mladih pevcev. Po vsem tem ogromnem delu pa je bilo treba postaviti še temelj za veliko stavbo, ki naj se zgradi v bodočnosti. Treba je bilo najti poti, po kateri naj se vse to zbujeno življenje pripelje do čim večjih uspehov. V nedeljo .popoldne se je vršil skupni sestanek v.seh pevovodij in ljubljanskih alasbenikov. Na tem sesitanku, ki ga je vodil predsednik sekcije in učit. pev. zbora, tov. Dimnik, se je položil temeljni kamen mladinski pevski zvezi. V uvodnem govoru je poudaril predsednik ogromen pomen prireditve ta'ko v kulturnem kakor tudi nacionalnem pogledu. V imejiiU sekcije in vsega učiteljstva se je zahvalil požrtvovalnim in idealnim pevovodjem za njihovo vztrajno delo in jim čestital k uspehu. Za njim so podali zelo laskava poročila o prirediitvi vodilni naši glas'beniki. Za enkrat naj bo samo povedano, saj podrobno poročilo o tem sestanku bo še itak sledilo, da se je ves čisti preostanek ki ga je imel »Trboveljski slavček« poklonil fondu za mladinsko glasbo. Tudi to je bila v zgodovini naše glasbene umetnosti svojstvena poteza: Mladina si je s svojim delom začrtala svojo pot. Če pregledamo v celoti to ogromno delo in nepričakovan uspeh, ga moramo priznaiti našemu učiteljstvu. Priznati moramo, da je tej mladini, ki je izročena večji del vodstvu mladih dirigentov. k.i jih je sama požrtvovalnost, zajamčeno 'telesno in duševno zdravje ter jasna jn srečna bodočnost. To priznanje ni zsolj laskavo, to priziianje se ni rodilo hote in namenoma, to priznanje je izsilil uspeh, pred katerim smo osupnili. Naši umet" osti in z njo v zvezi narodovi bodočnosti so se pokazala nova pota. Ne s stcreotipnimi in jugoslovanska generadja tista, ki je sprejela oporoko svojih očetov, prodira v nove dni na celi črti. Ljudje so navdušeni zapuščali dvorano. Še nečesa ne smemo prezreti. Po koncertu so se razdeljevali otroci nekaterih zborov po privatnih stanovanjih. Povedati je treba, da so ob tej priliki pokazale ljubljanske družine toliko socialnega čuta, da je zmanjkalo atrok. Vsak bi irad sprejel enega ali dva, pa jih je na žalost zmanjkalo. V tem pogledu ljubljanskim družinam vsa čast! V nedeljo zjutraj so zapeli po ljubljanskih cerkvah nekateri mladinski zbori. Za cerkveno petje je bilo veliko zanimanja. Brežičani, ki so prispeli že na vse zgodaj v LjubIjano, so peli pri Sv. Jožefu Zetalci pri Sv. Petru mladinski zbor iz Medije - Izlak Rri Srcu Jezusovem, šentviški z^bor pa v stolnici. Zbori, kar jih ni prispelo v soboto, so se pripeljali z vlakom in na avtobusih v nedeljo zjutraj med 7. in 9. uro. Ljubljana je bila pre- Maksom, Ziče z Ulago Emilom. dekliški pevski zbor licejske osnovne šole z gospodično Albino Svetkovo, Medija - Izlake s Korošcem Diragom, Šmartno ob Paki z Oskarjem Hudalesom. Ig pri Ljubljani z g. Maro Petrovčičevo. Brežice z Vladom Lemplom, Šmartno pri Litiji z Maksom Kovačičem, Zagorje ob Savi z Ivanom Kopfivo, Komenda z Antonom Trobičem, Gornja Lendava z Ano Zupanovo, Radeče pri Zidan.em mostu s Franjem Čukom in končno mladinsiki zbor meščanske šole iz Novega mesta s Karlom Štrbenkom. Vsi iti pevci, ki so dosegli višino, o kakršni ni nihče slutil, so za svoje požrtvovanje in idealno delo želi toliko priznanja, da naj jim bo dovolj nočna vznodbud? k nadaljnemu udejstvovanju na polju mladinske glasbe. Po skupnem nastopu, ki je trajal nad poltretjo uro in katerega je poslušalo občinstvo do konca kljub veliki vročini in pri katerem je v svojem navdušemju pozabilo celo na običajno kosilo, so se mladinski zbori frazami. ne z meščanskim samolju'bljem, ne z »visokimi ideali«, z iskireno pesmijo, z zdravjem naše vasi in podeželja sploh, ter s krepkim resničnim delom, bomo zadostili visoki nalogi, zadostili nalogam življenja, ki smo ga primorani izživeti v teh težkih dneh naše mlade Jugoslavije. V znamenju uspeha gre, o katerem je kritik napisal: klobuk doli pred to mlado, nadebudno generacijo. Izvršila bo umetniške naloge, kakiršnim mi mismo bili kos. Tistim tihim delavcem, ki dajejo pravo lice stvarem, ki so ka'kor zakopano bogastvo, delavcem - organizatorjem. učiteljem in brezposelnim abiturientom, ki so se v teh dneh pod vodstvom Draga Supančiča žrtvovali svojemu poklicu, pa lahko tem potem izrečemo v imenu vseh nastopivših pevcev, v imenu vse-Sa učiteljstva in vsega občinstva najiskrenejše priznanje in zahvalo. Skupni nastop 3. junija — pogled na koncertni oder. V ospredju pevovodja.