Obrambni vestnik. K naši obrambi. Kdor ne brani svoje časti, svojega stanu, svojega službenega prava in svojih interesov — vsega tega ni vreden! — Tudi učiteljstvo je zapisalo obrambo na svoj prapor, saj je le v živahnem boju živahno gibanje in življenje. Stvarno in dostojno zavračamo vse napade. To smo tudi dolžni, ker s tem bistrimo pojme in položaj med seboj in razjasnjujemo javnosti svoje stališče ter ji odpiramo oči. Nema resignacija bi bila dokaz premalega interesa in bi nas pogrezala vedno bolj v mrtvo stanje. Če dosledno in stvarno zavračamo vse napade na stan in interese šole, se nas bodo naši nasprotniki bali in se ne bodo upali trositi toliko laži o nas, kakor se je to dosedaj dogajalo. Kakor smo za stvarno in dostojno strankarstvo, tako smo tudi za stvaren in dostojen boj, ker ne škoduje, temveč le koristi stvari. Paziti je pa pri tem boju, da se ne zaide predaleč — v fanatizem. Poleg tega, nam je paziti tudi na to, da se ne vdamo samo obrambnemu delu, ker — akoprav smatramo stvaren boj in stvarno kritiko že kot odlomek pozitivnega dela — vendar postane lahko predalekosežna obramba tudi negacija pozitivnega dela. — Delo nam je treba deliti! Da se pa omogoči taka delitev dela, nam je treba tudi organizovanega obrambnega dela, ki bo jasno črtal učiteljstvu in javnosti smer in krepko deloval v prid našim stanovskim interesom. To organizovanje je že izvedeno, ker se je v -Zavezi" osnoval obrambni odsek, ki naj čuva mate- rialne in moralne koristi svojih članov ter jim preskrbuje gtnotno in pravno pomoč. Naloga tega odseka v prvi vrsti je, da ima v evidenci vse naše časopisje in opozarja posamezne člane ,,Zaveze" na napad tega ali onega lista, ki si ga dotični član zaradi že itak preogromnih izdatkov ne more naročiti, da se mu dopošlje dopis ter stvar sam pojasni in zavrne napad. Kar se pa tiče napadov na celokupno učiteljstvo, bodo poskrbeli za odgovor člani tega odseka. S tem je pa izveden le del našega obrambnega organizovanega dela, ki pa nam ne bi hasnil mnogo, ako bi zavračali vse napade le v svojem stanovskem glasilu. Iz taktičnih ozirov nam je potreba deliti to delo tako, da se zavračajo napadi, ki se tičejo lokalnih ali provincialnih razmer, tudi v onih listih, ki so nam prijazni, tvorijo protiutež nam nasprotnega lista in_ so v dotičnem krajij najbolj razširjeni. Če se nas blati v delavskem glasilu, smo dolžni, da se v sličnem listu branimo; če se nas blati v kmetiških-ljudskih listih, se moramo braniti v onem listu, ki je med temi sloji kot protiutež najbolj razširjen; če se nas opisuje kot neprijatelje in škodljivce v mladinskih listih, smo dolžni z razkrivanjem laži in se moramo braniti v mladinskih listih; o vsem smo pa dolžni dajati tudi jasen vpogled posameznemu kolegi, da spoznamo drug drugega stališče in težnje, da spoznavamo posamezne slučaje ter se vemo sklicevati na razmere in uporabljati posamezne slučaje tudi ob raznih prilikah v prid našim stanovskim interesom — to pa storimo ob vsakem slučaju v .Obrambnem vestniku" našega stanovskega glasila. Toda tudi splošne socialne razmere lahko izpreminjamo v posameznih krajih potom našega stanovskega glasila in drugih glasil. Učiteljstvo ima tako lepo porazdeljene svoje člane po vsi slovenski zemlji, da imajo lahko v natančnem pregledu vse gibanje v svojem okraju. Če vsakdo vestno pazi na svojo postojanko in javno kritikuje kvarne čine, ki se vrše v posameznih krajih po gotovih faktorjih, bomo tudi mi imeli kmalu naravno organizacijo, kakršno ima klerikalizem, da bomo javnosti dajali jasno sliko širom naše domovine — in upoštevali nas bodo! Naše stanovsko glasilo mora imeti v vsakem kraju svojega stalnega dopisnika, ki bo opozarjal učiteljstvo in javnost na pretečo nevarnost, ki se širi v dotičnem kraju, da se stori od strani učiteljstva in drugih za to poklicanih faktorjev primerne korake. — S tem dvignemo svoje glasilo in svoj stan! V prvi vrsti smo dolžni poročati o gibanjih, ki značijo pretečo nevarnost šolstvu in so v posrednjem stiku z njim, a tudi druge razmere, ki se tičejo narodnosti in splošne koristi, sodijo v naše področje. Pomen časnikarstva bo spoznavalo učiteljstvo šele tedaj, ko mu bo služilo tudi ono kot zanesljivo orožje proti našemu narodnemu in notranjemu sovražniku. A ne samo v obrambi politiških, socialnih in narodnih razmer, temveč tudi v obrambi našega kulturnega stališča in naziranja obstoji naše obrambno delo. Hočejo nas ovirati in zatirati naš vpliv tudi s tem, da pišejo in izdajajo šoli, in našemu stanu neprijazne liste med ljudstvo in mladino. To gibanje smo dolžni paralelizovati s tem, da širimo šoli, učiteljstvu in napredku prijazne liste med ljudstvo in mladino, in je vsake učiteljice in vsakega učitelja interes in moralna dolžnost, da krepi naša podjetja, širi vzgojne in mladinske liste med narodom in jih izkuša udomačiti v zadnji koči. Nikakor nisi storil še svoje dolžnosti, če se sam naročiš na naše liste. Razširjati jih moraš med ljudstvom in mladino, ki so jim listi pravzaprav namenjeni in liste tako tem izdatneje podpreš tudi gmotno. Če bodo tako naši listi razširjeni, jih bomo lahko izboljšali v materialnem in gmotnem oziru ter jim dajali tudi vedno lepšo obliko. Toda ne samo učiteljstva in njega listov, temveč tudi drugih šoli in učiteljstvu prijaznih listov dolžnost bi bila, podpirati učiteljstvo v tem oziru. A tudi naša osebna obramba se mora pospešiti in dolžni smo, da javno zagovarjamo in branimo stanovske interese inprava! — Da se pa to tembolj pospeši, je treba krepko zbuditi tudi stanovsko zavest pri lastnih kolegih, da nadziramo sebe in lastne napake tudi javno kritikujemo; s tem pokažemo svojo poštenost tudi napram sebi. — Nedostatke lahko popravimo, da ostanemo vedno krepki. Kontrolirati je potreba, je li stori vsak tovariš svojo stanovsko dolžnost glede našega stanovskega in pedagoškega tiska. To bi bil kratek očrt naše obrambe v meterialnem in moralnem oziru. Vendar bi ostajala ta obramba le idealna stran našega dela, ko bi ne skrbelo učiteljstvo, da se tudi gmotno in realno okrepi, v kar mu odpomorejo posamezniki in njega gospodarska organizacija. Pri našem bednem gmotnem stanju je pač žrtvovan vsak novčič, ki ga izda učiteljstvo v prid svoji organi- zaciji. Zavest imamo, da se nam bo vse to obrestovalo. Precejšnji del teh stroškov nam pa lahko odvzemo naša gospodarska podjetja, ker njih čisti dohodki so deloma že sedaj, deloma se bodo sčasoma uporabljali zgolj v korist in svrhe učiteljstva. Tudi to je stvar, ki sodi k našemu obrambnemu delu, in dolžnost nam jeskrbeti, da s podrobnim delom podpiramo svoja podjetja, da jih povsod priporočamo in nabiramo naročnikov, članov, odjemalcev in sotrudnikov. »Kdor podpira nas, tega podpirajmo in priporočajmo tudi mi!" nam bodigeslo! Iz teh in iz drugih virov črpajoč, bomo lahko dajali gmotno in po posredovanju tudi pravno pomoč svojim članom. Morebiti reče kdo, da s temi vrsticami izdajemo svojo taktiko in nam to lahko škoduje. Povemo mu, da to ni res. Ojačimo le svojo moč, da se bo vsak posameznik zavedal svoje dolžnosti in se vedel tudi po tem ravnati. Dovolj smo močni, če je vsak mož na svojem mestu in se ne zanašamo samo drug na drugega. Vsakdo naj predvsem opravi sam, kar se mu zdi potrebno in možno opraviti! Žrtvujmo, saj žrtvuje tudi delavstvo, ki se nahaja v sličnem položaju kakor mi, ki prodaja kapitalistu svoje moči — ono telesne, mi duševne — za pičel denar. Žrtvujmo; ne bo zaman. Drug ob drugem — prodirajmo! * Štajerski deželni šolski svet — sodnik v zakonskih ločitvah. Malo čudno je to, pa je vendar resnično. Štajerski deželni šolski svet loči zakonce hitro kakor kak ameriški sodnik, toda s tem razločkom, da loči ameriški sodnik zakonce, ki nečejo več skupaj živeti, deželni šolski svet štajerski pa loči zakonce, ki se ne marajo ločiti. Tako je nedavno ločil zakon učitelja Pavla Lorbeka s tem, da ga je poslal iz celjskega okraja v brežiški, v Prevorje, ki je nekje doli ob hrvaški meji. V Prevorju ima učitelj eno samo luknjo za stanovanje, o čemer je pač poučen tudi deželni šolski svet, saj ga je tudi občina Prevorje sama opozorila na to ter prosila, da se namesti učitelja-samca. Deželni šolski svet se na to ni oziral, marveč je menda ravno zato poslal v Prevorje oženjenega učitelja, dasi je bila njegova soproga v zadnjih mesecih nosečnosti. Učitelj Lorbek se je zaradi takega nečloveškega postopanja razburil tako, da je zbolel in umrl. * Belapeč na Gorenjskem — prodana! Deželni šolski svet kranjski je tako-le sestavljen: predseduje Schwarz, prisedniki so Kaltenegger kot poročevalec, Junowicz, Hubad, Levec, Belar, Černivec, dr. Tavčar kot zastopnik Ljubljane ter klerikalci Keržič, Lesar, Šusteršič, Lampe, Jaklič, Jarc. V zadevah ljudskih šol z nemškim učnim jezikom glasujeta Belar in Levec, glede slovenskih pa Hubad in Levec. Klerikalci tvorijo sedaj vselej ravno polovico deželnega šolskega sveta. — Kadar je treba kakega naprednega učitelja disciplinirati, glasuje Kaltenegger ali dirimira Schwarz vedno za klerikalce. Tako n. pr. je proti premestitvi Žirovnika iz Št. Vida v Borovnico glasovalo ravno toliko prisednikov kakor za premestitev, Schvvarz je glasoval drugače kakor oba nadzornika in odločil za discipliniranje Žirovnika. V belopeškem slučaju je bilo z ozirom na kvalifikacijo prosilcev ter na ternopredlog okrajnega šolskega sveta stališče Slovencev jako lahko. Šolniki so morali glasovati za slovenskega prosilca, in če bi S. L. S. storila svojo dolžnost, bi bil seveda imenovan. Klerikalci pa so sedeli poleg in se vzdržali glasovanja. Na Dunaju sklepajo o lex Axmann, v Ljubljani se podoben zakon kakor pesek v oči predlaga, pri glasovanjih pa so načela in obljube pozabljene. Kvalifikacija Potokarjeva je boljša nego ona dosedanjega šulferajnskega učitelja Kraulanda. Potokar govori in piše nemški perfektno in je že svoj čas z izvrstnim uspehom učiteljeval na nemški šoli v Dragi. Kakšen krik je bil svoj čas zaradi imenovanja Belarjevega. Takrat so klerikalci rekli, da pomnože zastopnike deželnega odbora zato, da se bo odtehtalo glasovalno pravico Belarja, da ne bo mogel v narodnem oziru škodovati! Zdaj pa odloča Belarjev glas, odposlanci deželnega odbora pa — molče! * Gojenje denunciantstva. Kjerkoli dobi klerikalizem kaj stika z dijaštvom, povsod se klerikalni vpliv najprej pokaže v različnih denunciacijah. Klerikalno dijaštvo denuncira sošolce in profesorje. To se godi na način, ki mora napraviti vtisk, da klerikalci kar sistematično goje denunciantstvo. Zdaj zopet poročajo, da dobiva ravnateljstvo in učno osobje ljubljanskega učiteljišča anonimna pisma denunciantskega značaja zoper učiteljiščnike in učiteljiščnice. To bo lep naraščaj, ki se že v mladosti pod klerikalnim vplivom tako vežba v vohunstvu in denunciantstvu.