Stev. dO.
¥ rrstu, v četrt**«
iS. marca 1915.
LetnsK i?«
Izhaja	dan, izvzemsi nedelje in ponedeljka
ob 5 popoldne.
L tcdtislvo: U V. :2 Sv. KrarfiŠka Asiškega št. l. nadstr. — Vf$i erisi na i «e pošiljajo urednKtvi lista. Ntfra-kirana pisma sc ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. 2<,z'-?'c'.\ in f'. ovmi urednik Štefan Godina. lastnik konsorcM 1 . d nosti". — 1i>k tiskarne .Edinosti*, vpisane zadm^e z crrej<r:rr peroftvom v Trstu. i lica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in i prave štev. 11-57.
Farrfrina miša: Za ceio kto.......K 24 ^
ya pol »rt«.................12"—
u tri mesece................
7a nedeljsko iadajo za celo let?........ 5*20
zrn pel leta............. . . . . 2*60
VEČERNA
Posamezne številke se prodajajo p-> G vhurjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Cglarl se računajo na milimetr; v Širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm p-> 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5—
vsaka nadaljna vrsta.............2 —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 10 vinarjev Oglase sprejema in ser a t ni oddelek , Edinost i«. Naročnin* In reklamacije se pošiljajo upravi Ii>ta. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". -- Plaća in toži se v Trstu. Lprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega it 20. — Poštnohranilnlčni račun 5t 811.652.
U obstreljevanju Dardanel premor.
Boli ® Galiciji in Bukovini
BUDIMPEŠTA 17. (Cenz.) Današnje brzojavke z bojišča kažejo, da se je južno od Stanislavovega pričel boj, ki se je ugodno končal za nas. Vreme jc postalo milejše.
Rusi so dvakrat brez uspeha napadali čer no viški most, pri čemer sta bila razstre-Ijena dva ru ka topa. Del moštva je padlo.
Sedaj uporabljajo sanitetne čete v svoji službi zredno veliko psov, ki naj iščejo ra-njen«.e v snegu, da se jim more hiti o podati prva pomoć. Ta naprava se je obnesla prav dobro .
BUDIMPEŠTA 17. (Cenz.) „A Nap- pore«a z Ungvarja: Severno od Užoka so se vršili hndi boji, ki so se končali s porazom sovražnika. Na desni in levi ceste Užok— Ti t k., so ;e vršili zadnje dni neprenehorra sil .i artilerijski boji. Rusi, ki so se dt bro zakopali na okoliških višinah, vznemirjajo na^e postojanke dan in noč. Njihov namen je bi', da bi preprečili naše uspehe na cesti Csisna—Baligrod in zadržali nadaljnje prodiranje naših čet.
Da bi izvedli ta namen, so v ponedeljek opoKine na adli središče naše užoške fronte. Posrečilo se jim je tudi, da so se ustanovili v bli/ini naših postojank, se tamkaj za-kopc i in vzdrža'i nekaj ur v teh pozicijah. Tek< m popoldneva so izvršile naše čete ne-prkakovan nask k iz svojih okopov tn niso sarr.o vrgle sovražn.ka iz njegovih pozicij, temveč so ga tudi na vsej fronti prisil le, da se je umeknil. Zajeti sovražniki so bili odpravljeni v Ungvar. Pripadajn pešpoikom 252, 2b6 in 258 in zatrjujejo, da so prišii od piz myslske obkoljenalne armade pred par dnevi semkaj.
Bcj na morju mi Anglijo In Nemčijo.
FRANKOBROD n. M., 17. (Kor.) .Frankfurter Zeitung" javlja iz Londona : Admirali-teta obvešča, da se je tudi parnik „Flora-zan*, čigar torpediniranje je bilo svoječasno javljeno, potopil.
AMSTERDAM, 17 (Kor.) Iz Hoeck van Holtanda poročajo: Angleški parnik „Leen warden" je il na vožnji iz Londona v Her-lir.gen torpedini an po nekem uemškem pod-mor-kem čoln . Posadko 17 mož je neki pilotski čoln , rivel v Hoeck van HoUand.
Angleška parnika „Avocat- in „Lestris* družbe Y rk Stean Company je neki podvodni č- In zasledoval, je pa v holandških teritorijalni!] vodovjih odnehal od preganjanja.
VALPARAliO, 17. (Kor.) Med tistimi pomorščak* potopljene nemške križarke Dres-den~, ki jih je angleški parnik „Orama" potegnil žive z morja, je 15 ranjenih, med temi dva častnika križarke.
Pomorska bitka v Severnem morju?
ROTTERDAM, 17. (Cenz.) Danes se je tekom vsega dneva ob nizozemski obali čulo močno topovsko streljanje od < evera. Tu i hidroplani so se pojavili m severni obali. Misli se, da se vrši bitka v Severnem morju.
Turčijo proti trosporozumi
Obstreljevanje OcrdcmeL
PARIZ, 17. (Kor.) „Echo de Pariš- poroča iz Aten: Neki angleški iskalec min brodovja, ki operira proti Daruanelam, je naletel na mino, ki jo je hotel potegnuti Iz moija. Mina je eksplodirala in ladja se je pogreznlla. Več mož je bilo ubitih, nekaj pa se jih je potopilo.
Turški topovi so raztrelili oklope In en top križarke „Amethist*. Stena ladje je ob vodni črti prebita od petih granat.
CARIGRAD, 17. (Kor.) Posebni zastopnik WoIffove pisarne brzojavlja in Dardanel včeraj on 7'/g zvečer: V operacijah iranco ko-angleškega brodovja pioli Dardanelam je po popolni brezuspešno-sti obstreljevanja dveh fortov v bližini pri Čanak Kaleh in Kilid Bar nastalo mirovanje. Oči vidno sl na sovražni strani ne vedo sveta nasproti obsežnim obrambnim odredbam zatvore po minah In utrdb na obrežju. Vsak dan preletuje po en angleški hidroplan turške posto-ja ke, a je po obstreljevanju prisiljen, da se takoj spušča doli, tako, da ne more ničesar opazovati. Isto tako so bili dan na dan prirejeni poizkusi, da bi mine potezaii iz morja In obstreljevali metalce svetlobe, brezuspešni in vsikdar so jim streli iz zatvornih baterij napravili konec. V ponedeljek je neka angleška križarka po kratkem boju odplula, ko je bila izdatno zadeta. Od tedaj vlada splošra Šina.
MILA . 7. (Cenz.) Dopisnik lista „Cor-riere deila Sera- se je pogovarjal s poveljnikom v Pireju se nahajajoče francoske la-zaretne ladje .Camde" o operacijah proti Dardanetam. Poveljnik Je izjavil, da operacije potekajo zadovoljivo. Operacij se udeiežuje
14 angleških in 6 francoskih ladij. Večina angleških ladij pripada atlantskemu brodovju, ki se je bojevalo pri Falklandskem otočju. Kar je čudno, so doslej našli malo min. Odstranjevanje min dobro napreduje in je dospelo do 10 kilometrov pred Čanakom. Poveljniki brodovja menijo, da bodo obstreljevanje morali nadaljevati še nekako en mesec. Po razrušitvi čanaške utrdbe ne bo nadaljnih težav. Domnevnih utrdeb na Marmarskih otokih ni. Čete za izkrcanje so pripravljene v Mudroškem zalivu na otoku Lemnu. Za-sedenje Smirne je potrebno, da se tamkaj zaposljuje 13. turški armadni zbor in se pretrgajo turške zveze z Egiptom.
Iteve odredbe utrnili prem ter odpravo
nrk.
DUNAJ, 18. (Kor.) wWiener Zettung« objavlja naredbo finančnega, trgovinskega in poljedelskega ministrstva od 15. marca, s katero se popolnjuje oziroma izpreminja mi nistrska naredba od 9. februarja, zadevajoča prepoved izvoza in prevoza raznih predmetov; potem pa naredbo finančnega trgovinskega in poljedelskega ministrstva cd 16. marca, zadevajočo začasno odpravo carine za več predmetov.
Obsojena tvrdka.
BRUSELJ 17, (Kor). Tukajšnega tvrdka Litin jc bila radi pregreška proti naredbi generalnega guvernerja, tičoči se prepovedi izplačevanje napram Angleški, obsojena v denarno globo 20.000 mark.
Mehikanske homatije.
WASHINGTON, 17. (Kor.) General Al-manza, pristaš Carranze in njegov štab sta bila od vojnega sodišča generala Ville obsojena radi izdaje na smrt in usmrćena.
Podpirajte M9n sv. Drila ia Mehria!
Najnovejše vesti Iz DartaneL
Vojaški strokovnjak „Nene Freie Presse" piše:
Zadnje vesti iz Dardanel zahtevajo prav posebno zanimanje. Tako govore zadnja turška poročila o močnem obstreljevanju zunanjih utrd dne 7. t. m., o obstreljevanju utrdb v ožini dne 10 t m., o poizkusu uničenja min, o izkrcevalnem poizkusu v Saro-škem zalivu, o izkrcanju čet na otoku Lemnu, o obstreljevanju Štirih turških mest ob Črnem morju od strani ruskega vojnega brodovja, o angl eško-francoski pomorski akciji proti Smirni, o francoskem ebspedicajskem armad-nem zboru za orijent in končno o nekem ponočnem boju od srede na četrtek (10. in 11. t. m.)
Poročila o obstreljevanju Dardaneiov v nedeljo dne 3. t m. izvirajo iz neke zakasnele brzojavke zastopnika Wolffovega urada. Angleške vojne ladje „Neisonovega" jn ,A-gamemnovega" tipa, kakor tudi francoske linijske ladje prvega razreda so v nedeljo dne 7. t m. obstreljevale fort MedSidje s krog-Ijami največjega kalibra. Utrdba Hamidije je posegla v boj. Oba torta ležita v srednjih Dardanetih — nt najožjem mestu — ob a-zijskem obrežju. Sovražnk je takoj Izstrelil na utrdbo Itimirttjr 35 gnmat V celoti je bilo oddarih 480 strelov. Uspeh obstreljevanja je bil bafe malenkosten, dočkn so bile Udje baje večkrat zadele. Obstreljevanje Dardaneiov v sredo 10. t m. ni imelo uspeha, ker vsled goste megle ni bilo mogoče konstatirati učinka bombardiranja. Po zadnjih poročflii se je vršilo tudi bombardiranje utrdb ob evropskem obreiju. Proti utrdbi Kiiid Bahr so oddali Angleži 354 težkih krogeij.
Poizkus, da bi uničili zunanje mine, so izvršili Angleži in Francozi w noči dne 11. marca pod seičilo križank in tordednih ru-šilcev. Poprej se Je že vršijo obstreljevanje reflektorskih pozicij. Dsrdftneftske baterije so streljale in potopile tri iskalce min. Na se-dfi Dnrdanefov gre močen tok
iz Martnarskega v Egejsko morje s srednjo hitrostjo 2*78 km na uro. Sedanji severovzhodni vetrovi še ojačujejo silo toku. Pod temi okolščinami je seveda vporabljanje zasidranih min jako težavno. Bolj bi bile na mestu eiektiične opazovalne mine. Najbrže se nahaja v Dardanelski ožini več linij takih min. Podmorski kabli, podvodne telefonske linije, postaje za daj nje znamenj in reflektorske postaje, postaje za lanciranje torpedov, morajo obrambo min kolikor mogoče pospeševati. Razven modernih kontaktnih min, ki pri veliki globečini v Dardanelah (100 m) in potem radi velikega toka niso zadosti zanesljive, ima branitelj na razpolago še plavajoče mine. Kedaj je prišel trenotek, da se iz taktičnih razlogov odstranijo mine in če bo to vsled sedanjih okelščin sploh mogoče, o tem se zamore izraziti le mornariški strokovnjak.
Iz Carigrada se poroča, da Turki obrambne pozicije neprestano ojačujejo z vsemi tehniškimi sredstvi. Pod vodstvom izkušenih inženirjev se vrše noč in dan obsežna dela. Minske verige so še bolj ojačene.
Angleži in Francozi so zopet poskušali, da bi v svrho premaganja Dardanel izkrcali v Sarovškem zalivu čete. Ko je bilo 2.000 mož izkrcanih, so jih Turki napadli in prisilili sovražnika, da se je vrnil na ladje. Ti izkrcevalni poskusi spadajo v program, da bi se prišlo do utrdb za Lrb om. Mobilne turške obrambne sile morajo skušati to pre prečiti z vsemi sredstvi in za vsako ceno. Radi tega so bile že I. 1912/12 postavljene posebne turške skupine ob egejskem in azijskem obrežju ožine. Mali izkrcevalni oddelki se seveda lahko na več mestih na enkrat, n Gali poljskem polutoku in pri zalivu Be-sika. Branitelj mora na vsak način reševati zelo težke naloge.
Izkrcanje čet na otoku Lemnu zaslužuje vsakakor veliko pozornost. Grš<a vlada je baje že dobila obvestilo o izkrcanju čet na otoku Lemnu pod pretvezo, ker smatra Turčija otočje kot svoje oz mije. Iz lege otoka Lemna je takoj jasno razvidno, kak namen ima tamkajšnje izkrcanje francoskih in angleških kolonijalnih čet. Otok je nek ka Malta kot opozorišče za pcm iske in k pne sile, ki naj bi operirale v Egejskem mo;ju. Na otok pošiljajo sovražniki lahko vedno nova ojačenja in vedno nove zaloge mate-lijala brez vsakih težav.
Rusko črnomor-ko vojno bmdovje je dn.1
8.	marca obstrel evalo turška pri-tanišča ob tmomorskem maloazijskem obrežju Kiiimli, Jungaidak, Kozlu in Eregli. Ta pristan šča so oddaljena od Carigrada kakih 200 km, 120 km od Ismida, najbližje Ta pristanišča v Ma m irskem morju. Će je bilo to bombardiranje le navadna demonstracija, ali pa je morda zas!edo\alo kake druge namene, to seveda ni znano, ker ni mogoče spoznati ruskega načrta.
Angleško-francosko vojno brodovje je dne
9.	marca zopet prijelo z akcijo proti Smirni. Ladje so bombardirale več ur Vurlo. Opaziti je bilo tudi iskalce min in letala.
Dalje se g vori o nekem ek^pedicijskem armadnem zboru, ki je bil pod poveljstvom francoskega generala d* Amad* ja sestavljen v severni Afriki. Ta francoski armadni zbor je baje že na potu v orijent in se zdru ži z drugimi kontigenti, ki pridejo u Egipta in ki obstojajo večinoma iz angleških in indijskih čet.
Zastopnik Wolffovega urada brzojavlja iz Dardaneiov, da se je vršil v noči od 10. na 11. marca ponočni boj večjega štila. Ob 11 ponoči se je začel boj, ki je trajal nad eno uro. Ob dveh zjutraj se je boj nadaljeval.
Neko uradno turško pojasnito odločno zavrača podatke francoskih in angleških po ročil o rezultatu bojev v Egejskem morju. To pojasnilo se tiče tako boja na kopnem pri Ah vazu kakor učinkov bombardiranja dardanelskih fortov.
Poročila, ki se tičejo Dardaneiov, so v vsakem oziru zelo bagata. Na vsak način so akcije, o katerih se govori, kakor turške pro-tiodredbe, oziroma nove obrambne priprav ljalne akcije zelo zanimive in zahtevajo splošno pozornost.
Pred 38 letL
Pred seboj imamo precej obsežno knjigo JDmr russtch - Iflrklscbe Krleg", stra-tegiseh und historiseh dar gest elit von Ed. Riiffer«. Knjiga je izšla kmalu po končani rusko-turški vojni v Pragi. V tej knjigi smo našli poglavje, ki naj ga priobčimo v prevodu, da bodo videli naši čitatelj, kolko se je izpremenilo tekom 38 let v naši ljubi Evropi v visoki politiki in njenih posledicah. Marsikaj, kar je bilo tedaj črno, je sedaj belo kot sneg. in kar je bilo tedaj belo, je sedaj črno kot najčrneiše saje. Marsikaj pa je tudi ostalo tako, kakor je bilo tedaj. V knjigi pa čitamo:
»Norddeutsche Allgemeine Zeitung« (poluradno glasilo nemškega zunanjega urada, — prip. ured.), ki se je vedno odlikovalo po svoji temeljiti sodbi, do svo-
jih zanesljivih poročilih in svoji resni, zmerni pisavi, je z ozirom na nesramno lažniva angleško - turška porečila o namišljenih »ruskih grozodejstvih« čutila povod, da jc podala sledečo, z važnimi listinami opremljeno izjavo. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« je pisala doslovno:
»Z uradne turške strani večkrat napravljeni poizkusi, da bi obdolževali rusko aimado najnevejetnejših grozovitosti, že od vsega začetka niso nikjer nahajali tako malo vere, kakor v Nemčiji, kjer se dovolj pozna značaj ruske armade in ruskega naroda, da bi se le količkaj še dvomilo o neverjetnosti turških poročil, kolikor zadevajo rusko armado, seveda ne oziraje se na izgrede posameznikov.
Na drugi strani pa je v Nemčiji tudi dovolj poznan bolgarski ljudski značaj in nikdar se ni tu zanikala verjetnost, da se je bolgarsko prebivalstvo, kakor je pač pripadalo temu ali onemu veroizpoveda-nju in kakor je zmagovala ta ali ona armada, zakrivljalo med seboj najbolj divje izgrede.
Ce sta sovraštvo in maščevanje navajala bolgarsko prebivalstvo v nezaslišana grozodejstva, naj so dosedaj na Bolgarskem vladajoče razmere, če ne že olajševalni. pač pa pojasnjevalni razlog. Ni ga pa pojasnjevalnega razloga za to, če se redne turške čete na najogabnejši način pregrešajo na ranjenih sovražnih vojakih, ki so jim pravkar še stali nasproti kot hrabri nasprotniki. S tem se vsemu civiliziranemu svetu odpira strahovit pogled v kulturni položaj plemena, ki je dosedaj obvladal orijent. Neglede na tako ravnanje svojih lastnih regularnih čet pa se je vendar Turška drznila v zapisniku z zvijačno dobljenimi ali ponarejenimi podpisi obdolževati rusko armado stvari, ki so že opovržene v izjavi, ki smo jo priobčili preu nekaj UnevI hi KI nobi na eefu innlpi^ štabnega častnika. V zadoščenje nam je, da moremo danes priobčiti pismo pri avantgardi generala Gurka se nahajajoče-ga kraljevega pruskega majorja pl. Llg-nitza, v katerem je sam zase govoreči dejanski stan prikazan popolnoma mirno in objektivno.«
Tako »Norddcutsche Allgemeine Zeitung«, ki potem priobčuje iz Kasanlika 22. julija 1877. datirani pismi majorja pl. Lignitza. V prvem pisinu pripoveduje major, kako so Turki sredi pogajanj pod belo zastavo začeli obstreljevati Ruse na Šipki, v drugem pa, kako Rusi potem v zapuščenem turškem taborišču niso našli skoraj nobenih ranjencev več. »Mrtvim so bile deloma, ranjenim pa najbrž vsem odrezane glave. Glave so ležale raztresene po šotorih. Med njimi se je nahajal tudi no?ač ranjencev s »rakom ženevskega Rdečega križa na roki in voiak na no-silnici. Nekaj ranjencev so očividno strahovito mučili. Turške ranjence, kolikor jih je obležalo tamkaj, so Rusi obvezali in okrepčali tik ob onem mestu, kamor so znosili kakih 30 glav ruskih vojakov. V boju udeležene čete so bili očividno izključno nizami (redna turška infanterija), med njimi nekaj Arabcev in nekoliko gar-dnih vojakov. —
pl. Lignitz. major.«
Priobčili smo to poročilo, da pokažemo, kakor smo že rekli, koliko se je izpremenilo v kratkih 38 letih v naši civilizirani in necivilizirani Evropi, obenem pa tudi zato, da pokažemo, kako so že tudi tedaj resni listi skrbeli za to, da so zavračali razne pretirane vesti listov, ki so hoteli iz vojne kovati kapital zase. Končno pa naj bo ta posnetek iz najuglednejšega nemškega lista tudi nekako bodrilo za vse one, ki imajo svoje drage na bojiščih v sedanji svetovni vojni, kajti naj tudi sedaj tupatam morda kak posameznik res pregreši kaj nečloveškega, vendar so pa taki dogodki, kakor jih je še pred .38 leti navajal pruski major pl. Lignitz, v današnji vojni popolnoma izključeni, kajti za sovražne ranjence je poskrbljeno povsod tako, kakor za lastne in tudi ujetniki se nimajo ravno pritoževati preveč. Taka je razlika 38 leti
Rožne politične vesti
Koliko bo stala Francijo vojna? Francoski senator Peretot je izračunal, da bo izdala Franc-ja do konca tega leta za vojne namene 20 milijard frankov. K temu je prišteti še odškodnino za škodo, povzročeno na francoskem zemljišču fn pa rente za in-vali ie in rodbine padlih vojakov na bojišču. V to svrho se postavi v vsakoletni proračun svota ene miljarde kron.
Kako se obuvajo mokri čevlji In čižme. Mnogi vojaki v sedanji vojoi tudi v slučaju, če najdejo kako priliko za kratko spanje in odpočitek. nočejo seru ti čevljev, ker so mokri in se boje, da bi jih v slučaju alarma
Stran H.
,VEČERNA EDINOST44 št. 50.
V Trstu, dne 18. marca 1915
ne m g!i cbu L Ginekolog v Bonnu na Ne*"?kc:nf IsJr? svctiik Fritsch, ki je sodeloval v vejri L 1570/71, pripoveduje sedaj o jiko ct s 'v načinu, kako se more obuti mokre čeri je. V Čevlji naj se vtakne slama, ki r.j se jo zapa'. Ogenj segreje p n.okre će. je, ki jih je mogoče končno obuti z največjo 'ahkoto. Pri tem je baje vsaka nevain st, da bi se osmodili čevlji a!i noga, popolnoma izključena.
Kitajski politiki v Parizu in Londonu. .Rus. Vjedomcstim- javljajo iz Kijeva, da je tam p siralo nekolik 3 ki*aj5kih politikov, ki so na potu v Pariz in London, da Seznanijo vplivne osebe zaveznikov s stališčem Kitaja v sponi z Japonsko.
ADgitška statistika, ki je izšla nedavno, trd', da je bilo cd začetka vojne po sovražni!; kriJariah zaplenjenih ali potopijenih 54 angkšfcili trgovskfli ladij, 11 po minah, a 29 po : odniorskiii čolnih. Razun tega je izgubljenih 47 ribiški'i ladjic. Dalje javlja adra raUeta: Od 10. t. m. so zopet nemš-i podmorski čolni napadli 7 angleških ladij z vsebino 1794 lio 4608 ton. Ovc od teh ladij ste potopljeni. Tri so se izbegnile poiop-ljenju. Pri teh napadiii so bile ubite 3 osebe.
Domu^ vesti.
Velikonočen d?.r našim vojakom. Bliža se Vdfeiaot piamft; ki sioji v znamenja veselja in nade. Nado po menja za nas tudi letošnji prihod tega praznika: dobro utemeljeno nado do popolne osvoboditve monarhije od sovražnik?, nado do miru! Veselja se mora dovoliti pot v najgloblji resnost: veselju na tem, kar so naše vojske z neizrečeno vs'rajnostjo in brezprimemo udanostjo: vzdržale, zopet pridobile in priboril?. Da ponesemo veselja v vrste njih, ki stoje tam zunaj v naSo obrambo in zaščiio: to bodi na^a velikonočna misel. Božična da»ila mada za vojno preskrbovj-nje je stotisočem n ših vojakov pripravilo uro ▼ seija, je poneslo ču'stvo ljub.znipo'ne misli v njihovo srce. Tako bodi tudi o Veliki-noči. Vsakdo bo hotel napraviti našim vojakom kako veselje. Pred vsemi ženske. Pa tudi otroci ne bodo zaostajali. lTrad za vojno preskrbovanje s svojimi podružnicami, svoj i obsežno organizacijo, se svojim velikim aparatom za razpošiljanje je pripravljen z3 sprejemanje velikonočnega daru doma osta ih in za oJpošiijanje vojski. Prosi se v prvi vrsti takih živil, ki se ne pokvarja;o prehitri (čokolada, kak* s, konserve itd.), uiitnin (cigare, cigarete, tobak itd.), potem mila, sveč itd., kakor tudi darov v denarju. Pošii.atve v blagu naj se pošiljajo ali uradu za vojno preskrbovanje, ali kaki njihovih podružnic v provinciji; darovi v de-n rju pa izključno centrali. (Dunaj, IX. Berggasse 16).
O ranjenih, odnosno bolnih vojakov.
\ pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro-
airiprikanr* w hili «^r»rpk»ti: Ftnil Nnvnk
od provijanta, Ivan Roglič od 7. topničar-skega polka, Fran Perne od 7. topničar-skega polka. Ivan Pavlic od 7. topničar-skega polka ter črnovojnik i Matija Kur-nik. Fran Pangos, Fran Kosanček, Anton Prodan, Alojzij Fornesari, Karel Miillcr in Josip Bailarin. Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice črnovojniki Nikolaj Sovik. Ivan Sagmeister, Anton Baum-kirehner. Ivan Nakerst in Fran Reber-nak. — V mestno bolnišnico je bil spreiet črnovojnik Fran Burja, a odpuščeni so bili iz mestne bolnišnice črnovojnik Fran Pamfo^. Matija Kurnik in Anton Prodan ter Peter Bandefj od 97. pešpolka.
Letni občni zbor C. M. podr. za sv.
Magd. pri Trstu. letošnji občni zb«iri, ki se vrše po tradiciji vsi v pred-prmJadanski sezoni, nam kažejo vseskozi isto lice — sila skrčeno število udeležni-kov, a tem večjo resnost v razpravIjeriju posameznih točk dnevnega reda. Naslovno omenjeni občni zbor se je pod istimi znaki vršil 14. t. m. »Pri Tirolcu« ob 4Vv popoludne. Udeležencev: okrog šestde. set. — Mesto predsednika podružnice otvori zborovanje g. posl. Ant. Miklavec, kakor s! lica*clj, ter utemelji svoje današnje predsedstvo z razlogom, da so bili vsi člani dosedanjega podružničnega odbora vpoklicani k vojakom, izvxemši istinito marljivega blagajnika g. Vek. Kodri-ča, ki pa. dasi je navdušen delavec na polju narodne prosvete, sam ni zmogel več ogromnega dela. ker teže poleg najrazličnejših skrbi tudi številna leta na njegovih ramah. Resni časi zahtevajo tudi pri po-d uzr.ki res ih mož, za*o se bo novi odbor moral lotiti precejšnega dela, da to in ono spravi konečno v red, ter provede
lružnico preko kritične dobe do bolj-šiii dni. — Mesto tajnika poroča g. Jos. £orn o delovanju podružnice v minolem letu. Poročilo je kratko, a v glavnem pove vse. Govori o raznih prireditvah podružnice v prid magd. otroitem vrtcu, o raznih skrbeh in korakih dosedanjega odbora za izboljšanje poseta otroškega vrtca, kakor glede nakupa učil, vzdrževanja otroške kuhinje od meseca oktobra sem itd. Poroča, da šteje podružnica 92 plaču-jočih članov. Sklepčno izreka prisrčno zahvalo vsem onim, ki so podpirali poti ružniško delovanje, kakor trgovcem in obrtnikom za razne darove, pev. društvu * Slava a za sodelovanje pri raznih prireditvah, »Tržaški posojilnici in hranilnici« za dar 200 K, časopisju — osobito .Kdinos i* in .Dnevu- — za večkratne objave podružničnih veselic in slednjič vsem onim, ki so tudi z malim darom dokazali veliko ljubezen do naroda. Sklene: »Naša podružnica nam mora biti vodilna in gonilna siia v našem okraju«. Poročilo je sprejeto z zahvalo.
Vrtnarica magd. otr. vrtca gospodična Kovačić poda nato kratek pregled o delovanju vrtca in upravi otroške kuhinje. V vrtec Je bilo lani vpisanih 158 otrok;
dnevni obisk se je sukal med števili 80 do 90. Vrtcc je b;l pred mesecem radi otroških bolezni zaprt, kar je pozneje pri zopetni otvoritvi nekoliko neugodno vplivalo na obisk. Upa, da se ta nedostatek v kratkem uravna. Blagajnik g. V. Kodrič poroča o linancijelni strani podružniškega delovanja. Blagajničko stanje ob sklepu leta 1914. je kljub vsemu zelo povoljno. Kako bo v bodoče, o tein se seveda danes ne more sklepati. V minulem letu pa jc imela podružnica precejšen denarni promet. Vodstvu C. M. dr. v Ljubljani je vposiala 242 K 32 v; razpolaga danes med drugim tudi z rezervnim fondom za otr. kuhinjo, ki znaša 876 K 7 v in ie naložen v „Trg. obrt. zadr." v Trstu. Poročilo je o-dobreno s posebno zahvalo g. Kodriču. Zboro-valec V. Engelman pohvali delovanje podružnice. ki je vsled vojne toli trpela, a vendar žilavo delala. Stavi jo drugim v izgled. Slednjič predlaga novo listo odbora, ki jo zbor brez drugega sprejme.
Izvoljen je bil sledeči odbor: Ant. Miklavec, predsednik. Odborniki: Fran Trošt, Jos. Sorn, Iv. Stekar. Vek. Kodrič, Ferdo Kleinmayer, Jos. Grgič, Jakob Ma-carol, Jos. Pregarc, (iregor Zidar, Ante Krešević. Zastopnika za bodočo glavno skupščino C. M. družbe določi evcntuelno po svoji razsodnosti odbor.
Po sklepčnih bodrilnih besedah gosp. J. Šorna zaključi predsednik dobro uspelo zborovanje.
Pri sledečem prijateljskem razgovoru so daroval podružnici: g. Marija Macarol 1 K. g. Ivan Spinčič 2 K, g. Ivan Pire 1 K, g. Zupane 1 K, g. Iv. Stekar 1 K, g. Krist. Simončič 1 K in isti pozneje 3 K (skupno 4 K), g. Iv. Tavčar 1 K. g. Iv. 2ivic 1 K. — (Skupaj 12 K) *Ange!iček« je tudi pridno krožil.
„Brezvestne* i -:koriščanje" ... Ogrski veleposestniki služijo letos velikanshe vsote Cene poljskih pridelkov so poskočile za sto in še več odstotkov in ravno tako je poskočila cena živ ; i. Zaslužki so res velikanski, a da bi se morda kmetijski delavci ne spomnili, da jim je vojna zelo otežila življenje in da bi morda ne zahtevali kakega pcboljška svoHh siromašnih plač, je veliki župan komitata Somogy izdal razglas, v katerem pravi, da bi bilo brezvestno izkoriščanje in preiti časti in dostojnosti, če bi v sedanjem času kmetijski delavci zahtevali kak po višek svojih zaslužkov, v kraju Szigetvar pa se je razglasilo, da pojdejo na „šub" vsi tisti delavci-nedomačini, ki bi zahtevali povišanje plač.
V
Pragi je bii secaj obsojen na i» mesecev težke ječe posestnik Trosil iz Libina pri Bu-d.ejovicah. Pisal je svojemu svaku, ki se je nahajal na južnem bojišču, in v pismo vpletel politične opazke. Predno je pismo prišlo na svoje mesto, je Trousilov svak padel. VsLd tega se je pismo uradno odprlo in tako jc oblast izvedela za vsebino pisma. Trousil je prišel pred sodišče in je bil obsojen.
Rodbinska tragedija v Trbižu. Bivši kurjač Ivan Juvan, znan alkoholik, se je vrnil v petek pijan domov ter je hotel pretepati žen^. Njegov 171etni sin se je postavil za mater in je skušal spraviti očeta iz sobe. V divji jezi je stari Juvan pograbil za nož ter je s na dvakrat zabodel v stegno. Prerezal mu je žilo dovodnico in fant se je v krvi zgrudil na tla. Obupana mati, meneč, da je pi jani Juvan sini ubil, je pobila nato svojega moža z železnim drogom na tla. Težko ranjenega fanta so oddali v bolnišnico, grdega očeta pa so odpeljali y ječo. Juvan je bil sicer pred leti že nekaj časa v norišnici.
Vojnik v železju. „Slovencu" pišejo z Dunaja: Tako se imenuje najnovejša dunajska znamenitost. To je 3 m visoka soha viteza v srednjeveški opravi, s šlemom in oklepom, držečega gol pozlačen meč v rokah. Vizir je sklenjen, tako, da se o njegovem obrazu sp!oh nič ne vidi. In to je dobro; zakaj vendar nekako čudno bi bilo človeku pri srcu, ko bi zabijal žeblje — četudi le v dozdevno človeško bitje. Kako tor me vprašate. Da, to je ravno senzacionalna in obenem žtnialna misel, ki se je porodiia v dunajskih krogih ter se da tolmačiti le iz dunajske zgodovine.
Da pomaga vdovam in sirotam na bojiščih padlih naših junakov, se je osnoval tu poseben odbor, iz katerega je izšla misel (podal jo je prvi c. in kr. korvetni kapitan Božidar grof Hartig), naj bi se v zgoraj omenjeno svrho zabijali na kak predmet žeblji, od katerih bi vsak stal najmanj 1 krono. Mesto Dunaj ima že nekaj podobnega, namreč takozvani „Štor v železju" (Stock im Elsen) na voglu Grabna in Ste-fanskega trga. Ta trol je iz mecesnovega lesi; vanj so zabijali v srednjem veku ključavničarski pomočniki, ko so dohajali na Dunaj, po en žebelj v spomin. (Sedaj se od bivšega trola nič več ne vidi; zarjaveli žeblji so se spojili v močno celoto). Iz te tradicije se je torej rodila podobua misel o „vojniku v železju" (Der Wehrmann im Eisen). Soha je iz bukovega lesa in črno pobarvana, tako da napravlja od daleč vtis Železa. Postavili so jo v paviljon, podoben majhnemu svetišču z belimi stebrički in stopnicami. Vsa stavba stoji na Švarcenbergovem trgu pred sp< menikom maršala Švarcenberga in napravlja vzlic notranji zgraditvi lep, umetniški vtis.
Dunajčani pa hite v velikih množicah k .črnemu vitezu" ter zabijajo žebliičke vanj; 52.000 jih gre kvečjemu v soho. Nad 10.000 žebljev se je dosedaj v prvem tednu že zabilo. Preje temna sprednja stran vojnika se dan na dan bolj blišči, — posebno noge so zelo priljubljen predmet za zabijanje. Ce pojde tako naprej, bo vojnik do velike noči res Že ves v železju. Zanimivo le gledati to pestro množico pred vojnikom. Tu sem hiti preprost delavec, vojak, hi kmet poleg trgovca in uradnika, tu so pa tudi dame Iz najfinejše dražbe, ki lastnoročno zabijajo
žebljičke v soho, tu so državniki in ministri, visoki vojaški dostojanstveniki in mogočni denarni baroni — vsak od njih si hoče ohraniti spomin na to zgodovinsko dobo. Pri blagajni, kjer se tudi preplačila rada sprejemajo, mora vsakdo na kontrolni kupon zapisati svoje ime. Pristopil sem ter kupil en žebljiček; pred manoj je stal eleganten gospod, ki je ravnokar zapisoval svojo ime: Grof B.... Ćital sem in ga pogledal ; zraven mene je stal ter pridno z menoj zabijal historičen žebelj — državnik, ki je bil še pred kratkim ena najmerodaj-nejših oseb v naši državi. A želežni vitez tudi njemu njemu ni odprl vizirj*.
„Ostmark". Cenzurirana dunajska „Reich-spost* poroča: Zelo razvito društveno življenje obrambnega društva „Ostmark" tudi v času vojne ni bistveno trpelo, kar je zelo razveseljivo. Dohodkov je društvo zadnje leto imelo 93.000 K; medtem so poslale podružnice 22.000 K, darov je bilo 16.000 kron (mesto Dunaj daruje vsako leto 5000 K.) Društvenega blaga se je prodalo za 29 000 K. Društveno premoženje znaša 104.000 K. Ustanovilo se je več novih podružnic in stare podružnice so priglasile 300 novih članov.
Belo pecivo brez žitne moke. V praškem preizkuševališču žitnih izdelkov so na-ptavili belo pecivo, ki ne vsebuje niti ržene niti pšenične moke. Pecivo je kljub temu jako okusno in redilno. Iz česa so napravili pecivo, je še tajno, vendar se poroča, da je surovin, iz katerih izdelujejo to pecivo, v Nemčiji zelo veliko.
Naročila za sedlarsko in jermenarsko
blago za c. in kr. vojsko. C. in kr. vojno ministrstvo namerava naročiti večjo množino jermenarskega in sedlaiskega blaga pri prizadeti! j industrialnih firmah. Naročila oddaja c. kr. ministrstvo za javna dela. Oddati je med drugim naročila za predmete: jermena za hlače, jermena za kavalerijo, taške za bajonete, taške za pijonirske sablje, taške za patrone, jermena za sablje, jermena za kara-binerje, jermena za plašče, različne futerale, taške za pištole in za orodje, uzde, vajeti, preveze, odeje za pod sedlo. Natančen seznam predmetov je na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Trstu. — Predmete je napraviti natanko tako, kakor kuejo vzorci in popisi, ki se dobe pri mon-turnih depotih. Ako hoče ponudnik kaj izpre-meniti pri dobavnem predmetu, mora predložiti vzorec za to. Ponudbe je vložiti do 24. marca 1915 pri c. kr. obrtno pospeševalnem uradu na Dunaju v obliki pisma (K. k. Gewerbebef6rderungsamt. Wien IX., V ponudbah je navesti podatke o načinu izvedbe ponujnega blaga, nadalje o množini, katero hoče ponudnik vsak mesec do konca junija 1915 dobaviti, najnižjo ceno ter kraj, na katerem se bo blago izdelovalo. Naznanili je dalje, kateremu c. in kr. montur-nemu depotu (Brno, GOsting Kaiser - Eber-sdorf) želi ponudnik biago izročiti. V cenah morajo biti zapopadam tudi stroški za voz-nino, omot in dovoz k monturnemu depotu. Če se blago prevzame, ima dobavitelj pravico do ugodnosti vojaške vozninske tarife potom povračila. Plačilo se izvrši potom c. in kr. monturnega depota v gotovini po prevzetju blaga. Pobotnice je koikovati po skfli II. in III. Dooelitev naročila ne more biti odvisna cd eventualnih oprostitev vojaške službe. Ponudbi mora biti priloženo potrdilo trgovske in obrtniške zbornice, oziroma obrtne| ga oblastva, iz katerega je zazvidno, da je ponudnik v resnici v položaju, da sam izdeluje ponuđene predmete. Odstopanje, dobljenih naročil drugim podjetnikom ali firmam ni dovoljeno brez izrecnega pritrdila onega mesta, ki je naročilo oddalo. Predstoječi razpis ne velja za rokodelce in maloobrtne druibe.
:: MAL8 OGLASI
se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tipkane besede se računajo cnkr.it reč. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :
□□ □□
Ivan §€ri@
Trst, Plazza S. €Sk»vafiai 1
, ^ kahiajofcih in iilrtrBtfh potreba
1 Hotni riofolr ubooc' radi vojne prizadete , J31CI1II UCltSIl družine, i&e katerosibodi i službo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti.	20J
Ollftflff Pros' dobrosrčno družino da bi hotela VllUVli vzeti kot svoja otroka (eden 10, drug Uleten). Naslov pove In', odd. Edinosti. 201
eiiiflfbf} kod postreJ-nica za par ur n.i dan ib"e • wIU&Wv ubo<?a ženska. Naslov pove Tns. odd Edinosti.
200
_ "*a š£in od lesa in pfoianin. ik&foe vrent, vebrov in k*d, Fod&kov, lopat, reAet, «5t ia fcsikorrrtnih Srošer, ^erbas«v in metel ter mM^o
s^Tfsjoćiii p?cdieu>v° P^fijpors^ss
svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsak« vrste bodi cd porceJana. zornije emaila, kosit&q'a ali cinka, nad&lje pasamantorje, Meike itd. Za gostilaiftvjai pipo, kroglje. sesalj® in stekleno possdo ta viao.
Krta* 1RIH številko „Edinosti" od 11. lUlUl lilSu maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi.
n
5 *
UP
Si
s a
«91
PRIPOROČLJIVE MORE 1
iSi ■ 1
KS i
RH |
-Ulj
ZDRAVNIK
l«	V£ K Stkkl
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Bonomo 3/H. (nasproti Drelierjeve pivovarne).
Razni.
Ratnffcfft aH v najem se dajo razne gostilne1 riuuJjJ kavarne, mleka ne in drugi obrtn, obrati, h še, viie itd. Pojasnila daje KolarSič, kavarna Cortio cd 9—11. 3—0 telefon št. 823 41
Čistilo za Cenile
Carpison 2. Telefon 13-09. Odlikovana tržaška tovarna.	2114
Dneuniic „Edinost" u Trstu
ie izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal J. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAK1«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena «0 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI K ATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-Jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest ii1 38. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop ChocholouŠek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo
Jakob Perha&ic
Trst, V2a deiie Aeque št. 6
(Nasproti Ca(f£ Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnili italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeati.v, Burgunder, renskih vin, Mcsella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavcc. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprej.
Dmstna-fofošriifscni oieijš
Trst. ulica del Rivo št. 42 (pritličje) Trst
i
Izvršuje vsako foto/^rafično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanasto plošče za vsakovrst. spomenike. POSF8NOST: POVEČANJE ::: VSAKE FOTOGRAFIJE ::: Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah.

Trst, Ul. M RiVO te 42,
rs b a&szne a a a ■ mcaurj a o k a san a ■ cnesna
Toine ure prodala |
najuglednejša in n2|sta- i rejša prod&jaJuica ur v® Trstu, ulica S. Antonio ■ (vogal ulice S. Nkoto) ■
Velika izbera i
verižic, zlatih, srebrnih, | kakor tudi stenskih ur 5 vsake vrste I. t. d.
Ustanovljena 1.1619.
os b■ ererzers■ ■ iri
mmgkzm
HI
PiOMBIRANJE * ZOBOV.
tismmiE zosov
: ERS3L BOLEČINE :
or. J. čermAk 0. TOSCHES
ZOB
KONC SOBNI TBM9UK
TKT
UUCA CASERMA, IS IL nad.
I
IIIMHHMIII
■ JOSIP STRUCKEL g
Trst, vogli al. Nuova-S. Caterina 5
_ Nov prihod volnenega blaga za moške, | — m ženske, zefir, batist in perljiva svila 3
Iza Jopice. — Svilenim In okraski zadnje ■ novosti, velik izbor izgotovtjenega pe- ■ rila in na metre, spodnje srajce moderci. B S Vezenine in drobnarije, preproge, za- «■ trliž po izjemno nizkih cenah.
Fratelll Rauber
14 («x Torrtnla)
Zilota ustrojenih kož
Velika i2bera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
potrebttfn za sedlarje.
D* KORSANO
Specijalist za sifiHstitiie in kotac bolezni
v Trstu, v al. S. Lazzaro it 17, L sssBsmmm (Palaazo Diaaa) m—mam* Zrn earirrijo Sv. Antoaa novega. Sprejema o4 12. do 1: In od • do 7 pop. tenike od 1 do 6 popoldne.
ulica Riborgo štev. 23, vogal u!* Bećeherse
Velika izbera moških in deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kozuhovine. Velika izbera moških
pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Izbera biaga za moške obSeke. Sprejemajo se narcčlBa po meri
Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so :
ki priobSnjejo vsak teden mnogo zanimivih slik z bojišč in o drugih važnih ktualnih domačih in tnjih dogodkih, ter bilo zaninmega čtiva : pesmi, povesti, Jako sanimCv, lep detektivski roman« pončne flanke in Crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in »ploh vseh strok poljudnega znanstva.
.TEDENSKIH SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustiovan tednik, ki je posvečen le zabavi in ponku.
»TEDENSKE SLIKE" bi naj im« la naročena vsaka rodbina, vsaka trostilna, kavarna, briv-nica, vsako društvo itd Zahtevajte „TEDENSKE SL.IKE' povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDNNSKE SLIKE- stanejo četrt leta K 2 50. pni leta K 5 — in celo let • K 10- -. Naročniki dobe kot nagrada velik iln<trovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča. Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige Naročite si „TEDENSKE SLIKE- takoj 1 Novi naročniki dobe še vse letošnje številke.
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko .TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled.	^ Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE*
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10 L
Veliko sicieciiii® Mohuk^
dežnikov, bele in pisane srajce, iziadsk. platna žepnih robce, moških nogo vic itd.
K. Cvenkel Trs« corso 28
Cene zmerne. -- Postrežba toins,
Narodna trgovina. » Narodna trgovina.
Fa
o za | t. d. ■
Ckr^M^v kovač, mehanik fn elektrotehnik - z delavnico ■ iDOgSl nlkeliranje, posrebrnenje, bakranie i. t. d. 1. Trst, Via OmImo Donisetti it. 5. - Telefon 3€. 126, Rom. IV. ;
Popravlja, priprave za toč«rye piva motoije na gas in benain, seaaljke. Šivalne fetroj»M moii>- ■ cikle, bicikle in izvršuje druga dela, ki spadajo v strok « tebanikov, priprave za eh»ktri6no J razsvetljavo, elekt-ične motoije in vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsako delo lektrotebn čno. - Zaloga žarnic« stekel za gas in elektrike in drugih vsakovrstnih predmetov.
■ razsv« I elekti