Zagotav|janje lastne varnosti ĺn varnosti bolnika' kĺ mu je bĺta aplicĺľana dĺagnostična doza ľadioÍzotopov Vesna ostrožnik, Vesna Hamzič, Sandľg Grbič' Dražamerič Sałlio, Tomo Veľk Uvod Izotopi so atomskajedľa z enakim številom protonov in različnim številom nevtronov. Nuklearna medicina uporablja radioaktivne snovi (rađiofarmake) za določitev velikosti oblike in pravilnosti delovanja nekaterih organov (srce, ledvica, jetra, ščitnica, mož,gani, pljuča' kosti, ...) in za ugotavljanje narave njihovega tkiva. Uporablja čim manjše količine radioaktivnih snovi z nízko aktivnostjo, ki še omo gočaj o pt lkazati delovanj e oľganov. Radioaktivne snovi višjih aktivnosti se uporablja le zazďravljenje nekaterih bolezni, to pa zahteva posebne varnostne ukrepe in hospotalizacijo bolnikov. odprti viri sevanja so radioaktivne snovi v trdnem, tekočem ali plinastem stanju, ki jih moramo pred uporabo razďeljevati, meľiti, tehtati in izvajati druge manipulacije, pri katerih obstaja nevamost, da del radioaktivne snovi nekontrolirano pride v delovno ali splošno življeĺjsko okolje človeka. ob delu z odprtimi viľi sevanja je torej vedno prisotna nevarnost radioaktivne kontaminacije. Cĺljĺ zdľavstvene nege pľĺ delu z bolnikomo kĺ mu je bila apliciľana dĺagnostična doza radĺoizotopov Poglavitni cilji zdravstvenę nege so: . bolnika fizično in psihično pripraviti na poseg in seznanitzi z osnovnimi informacijami o poteku preiskav ter zagotavljanju lastne varnosti in varnosti ljudi v njegovi bližini; . bolnik naj ima možnost postavljanja vprašanj, izražanja stľahov, misli, dvomov, želja itđ.; . zagotovitev varnosti bolnika, njegovih svojcev, zaposlenih in ljudi v okolici. Vesna ostrožnik, ĺlipl. m. s., Vesna Hgmzič, d'ipL m. s., Sandra Gľbič, dipl. m. s., Dražumerič Samo, dipL ing. radioterapije, Mag. Tomo Verk, inuv. dipl. Jiz. o nkolo ški inštitut Li ub li aną 114 Vodila dobre prakse pľi delu z bolnikomo ki mu je bĺla apliciľana dĺagnostična doza radioĺzotopov Namen zaščite pred sevanjem je, da ob upoľabi ustreznih zaščitnih sredstev in ukĺepov osebje pri delu z viri sevanja prejme čim manjše doze sevanja. Zakonska določila, ki urejajo to področje so Zakon o vaľnosti pred sevanji in pravilniki na podlagi tegazakona. Na onkološkem inštitutu Ljubljana spľemljamo mesečno dozo sevanja z ďozimetri, doza se preveľja na Inštitutu lożefa Stefana. Pľi delu z bolniki je pomembno upoštevati, da se hitrost doze zmanjšuje s kvadľatom razdalje in s časom (npr. Tehnecij šest uľ). Bolnikom, ki bodo imeli aplicirane doze radifaľmaka, je potrebno pred aplikacijo raz|ožítí postopek, namen' cilje preiskave' ravno tako je potrebno prej uľediti administrativno delo. Na radioizotopnem oddelku so zaposleni: zdľavnik, nuklearnomeđicinski tehnolog, medicinska sestra, radiofaľmacevti. Za opravljanje dela na tem oddelku je potrebna ustľezna izobrazba s pridobitvijo ztanj iz vaľstva pred sevanjem' Potľebna je uporaba zaščitnih sredstev: sterilen prostor za pripravo ľadiofaľmakov, osebna zaśčita, ki vključuje: svinčeni plašč, svinčeni ovratnik za vtat, zaščitne rokavice, kape, obrazne maske, svinčeni ščitnik zabrizgalko. Enkrat letno zaposleni opravijo tudi redni zdravstveni pregled. Na tęm oddęlku se uporabljajo dozimetri za spremljanje in merjenje količine prejetega sevanja. Navodila osebju na oddelku osebje, ki dela na oddelkih, kjer ležijo bolniki, ki so prejeli radioizotop, mora biti seznanjeno z ukľepi, omejitvami in delom s takšnimi bolniki. če imamo možnost takega bolnika izoliramo v svojo sobo. Pri bolniku omejimo posege' če niso nujno potľebni. Poskĺbimo, da posege, ki jih moramo izvesti, opľavimo v čim kĺajšem času, da se s tem izognemo izpostavljenosti ľadiofarmakov. Dęlo mora biti vnapľej načrtovano. Bolnika negujemo s čim večje oddaljenosti, saj intenzivnost sevanja pada s kvadratomrazďalje. Bolniku omejimo obiskę, pľedvsem če so to majhni otroci in nosečnicę. 115 Navodila bolniku Bolnik dobi pisna navodila ob naľočilu na preiskave. Pľed aplikacijo se bolnika še enkĺat seznani s posegom. Glede na pľeiskavo takim bolnikom svetujemo: radioizotopslra renografija - povečan vnos tekočine' pri'tistih bolnikih, ki so imeli scintigľafijo skeleta, izogibanje nosęčnicam in majhnim otľokom, omejevanje obiskov. Pri aplikaciji galija bolniki po injiciranju radiofarmaka prejmejo odvajalna sredstva (galij se iz telesa izloča pľeko čľevesja). Scintĺgľafija Radiofarmak bolniku medicinska sestra na nuklęarnem oddelku vbrizga v žilo. Ko je čas za slikanje, se bolnika namesti pod gama kamero. Međ slikanjem se bolniki ne smejo premikati. Kameľa neproizvaja sevanja, temveč samo ZaZfla sevanje izotopov, ki se je nabral v bolnikovem telesu. Bolniki morajo odstraniti vse kovinske predmete, nakit, uro. Ventľikulogľafija To je radioizotopska preiskava srca' s katero se ugotavlja delovanje srčne mišice levega srčnega prekata. Bolnik za to operacijo dobi dve injekciji radiofaľmaka. Ko bolnik dobi ľadiofarmak, se sočasno beleži tudi EKG, da se lahko ustrezno vľednoti doblj ene scintigľafske podatke. Radĺoĺzotopna ľenografija To je preiskava, s katero ugotavljamo delovanje ledvic. Pol ure pľed preiskavo moľajo bolniki popiti vsaj pol litra tekočine, ScintigraÍija telesa z galijem To je pľeprost' neinvaziven način, ki pomaga pri vľednotenju vnetij, okužb in tumorjev. Bolniku radioizotop apliciramo intravenozno. Ker se galij izloča pľek čľevesja, bolniki po aplikaciji prejmejo odvajalna sredstva z navodili za upoľabo. Lĺmfoscintĺgľafija To je medicinska preiskava, ki jo opravimo pred biopsijo varovalne bezgavke. Varovalna bezgavka je prva v skupini bezgavk, ki je pri metastatski bolezni najprej prizaďeta. Namen limfoscintigrafije je odkľiti natančno mesto varovalne bezgavke, da bi jo kirurg lahko odstranil in poslal na histološki pregled. Sama limfoscintigraflja Í16 ne daje podatkov o tem, a|i je bezgavka metastatsko prizadeta ali ne, to pove šele dokončni histološki izvid. Limfoscintigrafijo izvajamo pri bolnikih s tumorjem dojke, vulve in z malignim melanomom. Bolniki po vbrizgavanju radiofarmaka vbodno mesto nežno masirajo. Zaključek Namen zaščite pred sevanjem je, da ob uporabi ustreznih sredstev in ukĺepov osebje pri delu z viri sevanja prejme čim manjše doze sevanja. Pri tem je pomembno, da se zavedamo, da čim kľajši je čas obsevanja, tem mĄša bo prejeta doza sevanja. Vedeti moľamo' da čim večja je oddaljenost od viľa sevanja, tem manjša je njegova intenzivnost. Ne smemo pa pozabiti na uporabo osnovnih načel zaščite pred sevanjem, dobro organizacijo dela, uporabo osebnih zaščitnih sredstev, spoštovanje pravil osebne higiene ter na vzgojo in poučitev osebja o zagotavljanju lastne varnosti in varnosti bolnika, ki mu je bila apliciľana diagnostična doza radioizotopov. Wri . Informacije za bolnike o pľeiskavah v nuklearni medicini; onkološki inštitut Ljubljana, 2003. . Pľiročnik iz onkološke zdravstvene nege in onkologije, onkološki inštitut Ljubljana, 2000. 117