Ste«. 299 (*»»■■«« » viirjev.) Letnik XLtl. Izhaja vsak dan, tudi ob nedelj alt ta praznlklk, ob 5 zjutraj. UredniShro: Uttca Sv. Franfi3u Asiškega SL 20, L nadstr. — V* 4oftak naj m pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana platna ac im sprejemajo in rokopisi ae ne vračajo. Izdajate!) in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsoretf lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge k omejeni« poroitvora v Trstu, ulica Sv. Frančiflca Atiftega it. 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11 <67. NaroČila« mala: Za cdo leto.......K 31-39 Za pol leta.................15 69 sa tri mesece................ 799 s a nedeljsko Ix4aj9s M pol leta...... 8 vinarjeifc rotinaaa« Številke .Edinosti" se prodajajo po zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v UrokosH ene kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vim Osmrtnic«, zahvale, poslanice, cgla-rf denarnih za- n', . .*. • *.. ...... . . • . mm po SO vha. Og'Ml v tekstu >i*ta do pet vrst........K 20^ vsaka oadaijna vrsta ........ a' MaM oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. oddelek .Edinosti*. Naročnin« i prav I lista. Plačuje se izključno le — Plača in toii se v Trstu. VpnAlifteJ^T^ ""SiS ? "M*" V Sv. Frančiška A««eg« A — Poftnohranilntčni račun H: 841.652. —" p« « vinarje d Oglase tpreiema inaeratni In reklamacije se poSiljaJo upr upravi .Edinosti- — Mm armadno poročile. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 27. (Kot.) Uradno se razglaša: 27. oktobra 1917. Italijansko bojišče. — Pod osebnim vrhovnim vodstvom Njegovega Veličanstva cesarja in kralja proti italijanski glavni sili izvršeni udarec se je gigantski razvil. Naše v boju izkušene zmagoslavne soške čete in z nepremagljivo silo prodirajoče nemške čete so izvojevale velik uspeh. Orožno brs^stvo zaveznikov, utrjeno na neštetih bojiščih ki zapečateno s krvjo naših najboljših, se je zopet obneslo na brezprimeren način. Ob gornji Soči so naše alpske čete — staroslavni pešpolki, cesarski lovci, strelci iz Štajerske in Tirolske — v skalovjih Rombona in Kanina in na Stolu v žilavi vztrajnosti in z dejanjsko silo premagale ozemlje in sovražnika. Jugozapadno Kobarida, so zavzeli pruski Slezijci visoko štrleči Mata-»ur. Tu. kakor tudi zapadno Tolmina, se *rše bori povsod na italijanskih tleh. Na B i-iški planoti se brani sovražnik korak za korakom. V Srditih bojih so bile osvojene postojanke južno Vrha, višina 652 pri \ -licah, za katero so se vršili svoječasno tuko hudi boji fn pa Sv. Gora, v Italiji tako proslavljani sad zmage enajste soške bit-!\e. Sinovi vseh dežel Avstrije in Ogrske >r> tekmovali v napadih. Pri Kanalu in izhodno odtod ste dve naši diviziji sami ujeli 16.000 mož in uplenili 200 topov. Severno Gorice stojimo ob Soči. V odseku Fujtega hriba je ogrska 17. divizija, ki že nad dve leti zmagovito vztraja ob dolnji Soči, iztrgala sovražniku v nenadnem navalu njegovo prvo črto. 3500 Italijanov je bilo ujetih. Skupno število ujetnikov je naravo na 60.000. število uplenjenih topov .• 2 500. Dosedai je bilo sestreljenih 26 so-\ rožnih letal. Vzhodno laalbansko bojišče. .Vč novega. Načelnik gen. štaba. NEMŠKO. BLROLIN. 27. (Kor.) Veliki glavni stan, 27. oktobra 1917. Zapadno bojišče. — Armada Kraljeviča Rnprebta: Francozi In Angleži zastavili včeraj tekom dneva v središču ? I a n drske fronte zopet močne sile, da bi iz-siilii oe'očitev v bitki. Uspeta je ostal naš, zaman so izkrvavele sovražne divizije v pifšem obrambnem pasu. Boj»sče je bilo močno obstreljevano, pred no je prešel so-* ražntk v napad. Za naprej pomlkajočim se ognjenim valom so udarile sovražne na-oa Ine čete. Severno Bi\schoota so prispeli F artcozi do Bultehoeka. Od tamkaj jih je pognal naš sunek nazaj v lijasto polje. Med o;sto Klerkeo—Poelkapelle in progo Rotile rs—Vpern so izvršili Angleži ponovne napade. Po seiniertja valov ečih bojih, ki so bili zapadno Paschendaele posebno Srditi, se je moral sovražmk zadovoljiti z m-kuteriml lijastimi črtami pred Svojo lz-J.rdno postojanko. Poleg glavnega napada, ie bilo zastavljenih več angleških divizij T! «ni naši fronti od Bezelaere do južno G-ieluvelta. Spočetka je prodrl v drevored pri Paezehoeku in v Gheluvek, toda sovražnik je bil z našim krepkim protisun-ko n kmalu zopet pognan v stare črte. Dv ini boji so trajali pozno v noč. Močni je oopustil le začasno. Ćete iz vseh 'e o> države so deležne ugodnega izida hi it.ega dne. — Armada nemškega cesaric • i:*a: V nekaterih odsekih prekopa Oise-je dosegel topovski boj večjo silo. Sovražna pehota je proti večeru zaman poizkušala na več točkah, da bi se ustalila i!u ?evernem bregu prekopa. V kampanji in »b Mozi je na več krajih v zvezi s po-«/' edovalniml boji narastlo tudi topovsko dvo vanje. \ a 'Zhodnemlntnacedon skem 1 ' j < š č u Je položaj nelzpremenjen. italijanska fronta. — Pod osebnim v&";tvom Njegovega apostolskega \ eii a stvj. cesarja in kralja Karla, pripre i jena operacija se razvija s sodelovanjem brvzprimerne napadne sile nemik»h čet. Ki so šle ramo ob rami v boj s svojimi orožnimi brati, v velik uspeh. Druga ita-hja.iska armada je poražena! Ob lepem vremenu so prodirale nemške in avstro-ogrske divizije preko višin in po do'inah, zlomivš! žilavi odpor sovražnika na \ eč krajih, neprestano dalje. Skaloviti greben Stola je za vzela c. kr. 22. strelska divizija. 1641 m visoki, močno utrjeni vrh Mata-jurja je padel že 25. t. m. ob 7 dopoldne — 23 ur po pričetku našega napada pri Tolminu — vsled odlične energije poročnika Schniederia. ki je zavzel močno italijansko mejno oporišče s 4 stotnijami gornje-šle-zitskega pešpolka št. 63. Kar so izvršile čete. Ki orodiraio skozi predgoria Julij- k-h alp proti italijanski ni "oni, v boi'h in s svojimi pohodi, ie vzvišeno nad vsako hvalo. Število ujeta'kov se je zvijalo na 60 000, število upieni'.,i!h topov na ^50. ^ep-e^Te-den vojni materija! iz osvojen*!, postojank Italijanov je tref a še pc3pravitl V o-beh zadnji'; dn .*: :e bilo sestrelienih 26 sovražnih letal. I.i.:;.Luiska soška frerta se maje do Vipavščice. Na kraški planoti se drži sovražnik. Prvi geuer^lnl Bziiimoluesi dL Lulvutartt. Dvanajsta soika bitka. Cesar na fronti Gesar Karel, ki je vodil kot prestolonaslednik zmagovito ofenzivo proti kaliji majnika 1916, se je pri sedanji drugi ofenzivi proti istemu sovražniku, postavil zopet na čelo napadajočih armad. Cesar se je kot armadni vrhovni poveljnik podal v noči na 24. t. m., ko so se pričeli napadi zveznih čet ob gornji Soči, na soško fronto in je sprejel še v vlaku poročila o prvih rezultatih zaukazanih naipadnih operacij. Po prihodu v operacijsko ozemlje se ie podal cesar takoj k podrejenim višjim po-veljn'kom. 2e naslednje jutro je sledil v spremstvu načelnika generalnega štaba svoji napadni armadi. Prioetek topovskega boja je bil določen za drugo uro 24. oktobra. Vsled goste megle in vedno huišega dežja topovska predpriprava še ni mogla biti tako učinkovita, kakor je bilo prvotno nameravano. Kljub temu je prešla pehota ob naipovedani jutranji uri v napad. Z občudovanja vredno drznostjo je bil n. pr. kliub velikim težko-čam neki nemški oddelek odposlan po soški dolini direktno proti Kobaridu. Oddelek je torej obšel Krn z juga, dočim so istočasno priznane avstroogrske gorske čete prodirale v soško dolino zapadno tega gorskega grebena. Italijansko voino poročilo pravi, da naš napad nasprotnika nikakor ni našel nepripravljenega. Komentarx k temu tvori dejstvo, da so v Kobajid vko^ rakajoče nemške čete našle italijanskega divizijonarja skupaj z brigadirjem in vsemi pol kovnimi poveljniki in jih tudi skupaj odvedle. Poldne se je odpeljal cesar k nekaterim višjim poveljstvom, da sprejme zadnia poročila in iz-da nadaljna navodila. Še isti večer je bilo znano, da se je pričela fronta ItaJijanov majati tudi na planoti Banjšice— Sv. Duh. Dne 25. oktobra se ae odpeljal cesar k nemškemu višjemu poveljstvu in v ozemlje pri Tolminu. Ta vožnja je pričala o urner-jenosti in natančnosti priprave operacijskega ozemlja. Doline, ki so imele do-sedaj le majhen pomen, so postale velike prehodne ceste. Dočim so bile čete šele 24 ur v boju, so bili postavljeni tu že poljski lazareti, skladišča za živila in municijo itd. Želja cesarja je bila, da prispe do čisto spredaj bojujočih se čet. kar pa se ni moglo izpolniti, ker so čete in tren zasedli ceste. Dne 26. oktobra je cesar ne samo opazoval razvod bitke, ampak prišel tudi ponovno v dotiko s poJki, ki so odhajali v boj. Mudil se je na dveh opazovališčih: z enega je bilo mogoče zasledovati boje na Banjški planoti, z drugega pa boje na Faj-tem hribu. Italijani so se umikali z Banjške planote In naši so krepko pritiskali za njimi. Ko je prispel sovražnik v sotesko soške doline, so bruhali naši daleč noseči topovi ogenj v velikih masah. Tudi letalska b rodov ja so posegala v boj. V divjem strahu so silili Italijani k prehodnim točkam. Ko je prispela ogrska pehota v sedlo med višine Faitega hriba, ie otvorila -dotedaj pravzaprav le malo zgovorna italijanska artiljerija, res naravnost impozanten zaporni ognj. Toda hrabri Ogri so ob 4 popoldne prekoračili tudi ta železni peke! in postali gospodarji Fajtega hriba. Cesar, ki so ga obdajali načelnik generalnega štaba" baron Arz, vnanji- minister grof Czer-nin, poveljnik armadne skupine gen. polk. Boroević in princ Feliks Parmski, ni obrnil svoiih oči s pozorišča te gigantske borbe. Ponosen vsled činov svoje brambne sile m s hvaležnim priznanjem junaštva zvestih zaveznikov, ki so se prvikrat bojevali na tem bojišču, se je posvetil cesar z dvignjenim zaupanjem svojim nalogam kot voditelj te sijajno zasnovane in uspešne velike bilke. Napočila je noč. Utrujene vsled bremen in težkih pohodov, so počivale čete v nekem gozdu. Avtomobili cesarja in spremstva so ravnokar drveli proti novemu opa-zovališču. Neki infanterist je spoznal vladarja. Veselo iznenađen, je vzkliknil: »Ki-raiy!« In bližnji gozd je nenadoma oživel. Moštvo, ki je ravnokar menažiralo ali postavljalo šotore, je zapustilo delo in obed in odhitelo na cesto. V trenotku jih je bilo na stotine in tisoče ob cesti in na vznožjih in zadoneii so z instrumentov, ki so jih imeli nekateri vojaki, zvoki cesarske himne. Trobentači so trobili generalsko koračnico, vse pa so preglasili vzkliki v boj odhajajočih čet na Najvišjega vojskovodjo. Cesar ie bil globoko ganjen. Veličine in lostojansiva te slike ni zainogla prekositi niti slika, ki je odsevala ta večer iz poročil podvoditeljev: Matajur zavzet, armadni zb'iri v neprespanem prodi; nju proti Čedadu, 60.CMK) ujetih, 510 topov uplenjenih. Cesar je prenoči' ta dan v nekem majhnem kolodvoru na Krasu. N! vedel, da so bile svetilike postaje zasenčene, kakor vedno, ker je W \r območju nr^protnikg in ia r^'Stujt, ki jo »e sovražni' /e to,;krat bombardiral. ZAVZETJE SV. GOr?E. Dl NAJ, 27. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se ja\ Ija: Sv. floro so zavzele zvezne čete z naskokom. S temi je pade! nov inočeik steber nov mejnik na našem zmagovitem prodiranju. Ko je italijanska trobojnica po desetih brezuspešnih soških bitkah zjutraj 25. avgusta zaplopolala na vrhu Sv. Gore, ni hotelo biti v Italiji konca vriskanja in zmagoslavja. Osvojitev tega »ključa« v Trst naj bi zakrila javnemu mnenju Italije vse neuspehe. Po tridnevni ofenzivi je sedaj ta »ključ« zopet v naših rokah m razrušena krona italijanskega osvobojevalnega dela. Pod železnimi udarci zveznih armad se maje italijanska fronta v svojih temeljih. BOLOARSKO. SOFIJA, 28. (Kor.) Oeaeraini štab poroča: Macedomka fronta: Slaboten mo-titni ogenj, ki fe bil vzhodno Černe od časa do časa nekoliko živahnejši. Naši gard-ni oddelki so pregnali dva sovražna bataljona. ki sta hotela prodirati proti vasema Homondos Ia Isal Mahle. — Romunska fronta: Na nekaterih točkah posamezni topovski streli. _ DOGODKI NA MOftVDL BEROLIN, 27. (Kor.) Wolffov urad poroča: Naši pod^vodniki so v angleškem zapornem vodovju potopili zopet 5 parnikov in eno jadrnico. LONDON, 27. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Brazilijanski parnik »Xavao« je bil v bližini španske obali torpediran. Predsednik Brazilije je izjavil, da }e Nemčija s tem Braziliji vsilila voino stanje. Dr. Seidler o vnanji politiki Ia naših stre nljsnjih. DUNAJ. 27. (Kor.) Gosposka zbornica je razpravljala danes o proračunskem provizoriju. Tekom razprave o vnanji politiki je ministrski predsedn ik dr. Seidler z oziram na poročila z }ugozapadnega bojišča izjavil: Naš vojni položaj je kar najusodnejši. Kar je bilo v naših rokah in rokah naših zaveznikov, je bilo obdržano, -preko tega se je cena našega vojaškega razširjenja na marsikaterih m zelo važnih točkah nadebudno povečala. Toda naši cilji so ostati isti, za katere smo šli v boj: obramba naše eksistence proti sovražnemu ogroževanju. varstvo naše svobode in sanioodločevanja. varovanje naše pravice do enakopravne udeležbe pri mirovnem delu v boljši bodočnosti. Naši vojaški uspehi m naša odporna sila nas uprav i čujejo, da smo izgovorili prvi besedo »mir« in pokazali svojo pripravljenost za pogajanja. Od takrat smo vedno vztrajali na stališču mirovne pripravljenosti. Pripravljeni smo, da se vsedemo skupaj z naspromikom k raz-pravni mizi, ako ga navdajajo enaka stremljenja kakor nas, to se pravi, ako nam ne misli pristranski in nasilno vsiliti vojne cilje, ampak ustvariti temelje za mirne, enakopravne države. Žalibog so nasproti iasnim, enostavnim in spravljivim ciljem na naši strani oficijalni cilji nasprotnika precej temni in zmedeni in istočasno navdahnjeni s tendenco nasiistva in razglašeni na tako izzivajoč mačin, da se ne moremo obraniti vtisa, da gre tu manj za ta ali oni pozitivni vojni cilj, ampak le za postavitev zahtev, ki naj mirovni sklep onemogočijo že vnaprej. Ako bi se vztrajalo prt takih tendencah, potem pač njim nasproti naša načelna mirovna pripravljenost seveda ne more zavzeti drugačne oblike, kakor najodločnejše in najkrepkejše vojevanje, s katerim bomo končno nasprotniku dokazali nesmiselnost vsakih nasilnih načrtov in ga prepričali, da zamoremo. ako gre za to, mir tudi izsiliti. Mi smo gotovi, da se nam posreči v zvezi z našimi starimi zavezniki dokazati to na naravnost neovrgljiv načhh (Živahno odobravanje.) Ministrski predsednik je naglašal končno potrebo skupnega delovanja vlade in ljudskega zastopstva m izjavil, da so narodi, kakor se danes sam? bojujejo, tudi sami poklicani, da izvrše mirovno delo. (Živahno odobravanje.) | bivalstvo naveličalo vojne. Osrednje vlasti hočejo doseči dvojno: 1. Razpor med zavezniki in sicer s tem, da so pripravljene privoliti v večje koncesije na korist ka;ki državi z oškodovanjem aspiracij kake druge, ali naravnost z dosego pozitivnih kompenzacij na škodo kakega tretjega zaveznika. 2. Vzbuditi zmešnjavo med narodi, ki streme po miru, da bi bite demokratične zvezne vlade prisiljene sprejeti tudi najhujše pogoje, ker same ne bi mogle spraviti več svojih narodov v boj proti sovražniku. Proti svobodi morja v miru ni nikdo. toda v vojni je to nemogoče. V nekaterih bistvenih točkah Italija ne more popustiti. Italija se ne more odpovedati najvišjim ciljem, radi katerih je šel narod v vojno, namreč osvoboditvi italijanskih bratov in varstvu italijanske neodvisnosti. Italija ne želi niti razkosanja sovražnih držav, niti kakih izprememb v notranjih ustanovah drugih držav. Italija se bojuje za izpopolnitev svojih prirodnih mej, osvoboditev zatiranih bratov in za zasiguranje pogojev v Jadranskem morju. Adrija je za Italijo bistveni vojni namen in se noče pogajati o njej. Italija je pripravljena v polnem obsegu upoštevati politične in gospodarske zahteve Slovanov na drugem jadranskem obrežju. Minister je končal z besedami, da bi pospeševanje mini za vsako ceno le rmečastilo rn riuniralo domovino. Tajnost ^mage obstoja v vztrajanju na fronti in v notranjosti. Vlada potrebuje zaupanja in podpore parlamenta pri svoji težki nalogi. •Nato je sledilo že naznanjeno glasovanje. __ Za obrambo Petrograda. PETRO G RAD, 26. (Kor.) Načel n is tvo petrogra-jskega sovjeta, železničarska zveza, vojaški odbor Finske, vojaški oddelek glavnega cJbora baltiškega brodovja, zveza poštnih in brzojavnih nastavljeucev in -neščanska garda so sestavili poseben odbor za notranjo in vnanjo obrambo Petrograda. Pred duma. PETROORAD. 26. (Kor.) Odsek pred-iume za vnanje stvari je izvolil Skobeleva za predsednika in poslušal nato dveurno naročilo ministra Tereščenka o političnem položaju. Z Dunaja. ITALIJANSKA ZBORNICA. CURIH, 26. (Kor.) Na včerajšnji seji italijanske zbornice se je po generalnem komisarju za prehrano Alfieriju, ki je izjavil, da bo moral narod pretrpeti Se velike žrtve in pomanjkanja, ker ni rezervnih živilskih zalog, oglasil k besedi vnanji minister Sonnino, ki je tekom razpravljanja o splošnerm položaju izražal nado, da bo prbajal ruski narod vedrio bolj do prepričanja. da je varstvo njegove svobode spojeno z obrambo proti vnanTcmu sovražniku. Medsebojni obiski italijanskega kralja in predsednika francoske republike so dosegli popolno soglasje. Nato se je bavil Sonnino s papeževo noto. pri čemer je popolnoma zavzel stališče, Anglije glede vzpostavitve, odškodnine in garancije brez protigarancij Nemči'i. Zadnji govori nemškega državnega kan cel ar: a in avstrirske-ga vnnniega ministra morajo razbliniti vse ilu/iie. ker ne nudijo nobenega praktičnega tem c ija za razpravljanje o pogojih za bodoči mir. Zavezniki so bi'i vedno priprav-jeni, preštudirati vsak resen mirovni predlog naspr.jtnfka. Osrednje vlasti streme po pričetku pogajanj, ne da bi si poprej sestavile ;>. ' o določeno sliko o pripravnih po-italijansk: ^ odpora, ^ojiSi, tcer računajo, da se bo sovražno pre- (Od našega posebflega poročevalca.) Dunaj, 25. oktobra. Letošnja zborovanja delegacij. Proračunski odsek poslanske zbornice se prav pošteno postavlja za ustavne pravice ljudskih zastopnikov in — odgovornost ministrov. Ker ni še delegacij, kjer bi morali odgovarjati skupni ministri, je predlagal posl. Kraft v proračunskem odseku, naj ta povabi zunanjega ministra grofa Czernina, dr. Korošec pa hoče še skupnega finančnega ministra, da bestn poročala prvi o zunanji politiki in mirovni *kciji, drugi pa o razmerah v Bosni in Hercegovini. — Odsek še ni glasoval o te:i dveh predlogih. Teoretiki so mnenja, da proračunski odsek nima pravice zahtevat«. Ia bi pršel kak skupni minister v odsek l>oročat kajti ti ministri so odgovorni edino le delegacijam. Tako pravi tudi grof Czernin. Zato je ta baje že odločno izjav i, da ne pride v odsek, pač pa da je pripravljen, sprejeti zastopnike ali ves odsek pri sebi in tu podati obširnejše izjave o vseh zaželjenih vprašanjih. Ljudski zastopniki resnične ustavnosti pa pravijo, da je proračunski odsek po-slamske zbornice gotovo veliko pripravnej-še mesto za politiške enuncijacije ministra za vnanje stvari nego kaka — pojedina v Budimpešti! Zato naj bi mmister prišel semkaj, ker ni delegacij, kjer bi mogel govoriti narodom te države in vsemu svetu! — Da »i odsek letal za ministrom... to ni dostojno; od ministrstva za vnanje stvari na Ballplatzu do parlamenta ni daleč, vsekakor pa prav tako daleč, kakor od parlamenta do Ballplatza. Zato odsek ne poleti za grofom Czeminom. Spor je neizogiben. Zato vlada splošna radovednost, kako se razvije to vprašanje v proračunskem odseku. Razni činitelji so pridno na delu. da bi kako spravili to sporno zauevo s sveta. Na to merijo tudi odgo-ditveni predlogi v odseku. Toda v petek že se pokaže, kdo bo močnejši: volja ljudskik zastopnikov ali tistih, ki se te volje — boje. Tak odločen nastop proračunskega odseka pa je zopet spravil v razgovor možnost. da bi vendarle sklicali — delegaciji, ki so ju odločujoči krogi že pokopali edino iz tega razloga, ker se boje kritičnega noža Cehov in Jugoslovanov. Ker so pa ze javno razglašali, da delegacii ne bo in — zakaj da jih ne bo. morajo zdaj polagoma zopet pripravljati javnost na možnost, da boste delegaciii vendarle zborovali, in sicer tokrat na Dunaju. Minister za vnanje stvari (tako razglašajo), je že poprašal za mnenje v Budimpešti in tamošnji krogi so baje že milostno dovolili, da se delegaciji moreta sklicati. — Ce bi Madjari ne hoteli, pa ni delegacij; ako bi Ju ne hoteli pri nas, a hoteli Madjari; tedaj bi bili gotovo skli- cani. Gospodaril položaja so bili in so Madjari! Toda sklicanje delegacij, ako se vojaški krogi vendarle odločijo za nje, bo zavisno od nekakih predpogojev, ali vsaj skušali bodo doseči, da se Cehi in Jugoslovani zavežejo: da ne bodo spravljali v razgovor takih kočljivih vprašanj, ki bi razburjala — Madjare, med temi tudi ne državno-pravnega položaja Bosne in Hercegovine In ne državnopravnih deklaracH Čehov in Jugoslovanov. Vojaški krogi pa imaio tudi še svoje posebne želje. — Ker je bre-z-dvorrmo gotovo, da se ne Cehi in ne Jugoslovani ne dado odvrniti od svoje jasno začrtane poti v svoji narodni politiki, kakor tudi ne, .da bi molčali o raznih vojaških rečeh----- ostane sklicanje delegacij še odprto vprašanje. Skoro gotovo pa je,- da se bodo morali merodaini krogi brezpogojno odločiti — za delegaciji, ki bi bili tako sklicani do konca leta. Krščanski socijalci so se že izjavili, da predloga poslancev Krafta in Korošca ne odgovarjata ustavnim določbam, kajti skupni ministri morejo nastopiti edino le v delegacijah. Menijo pa tudi, da bi prav lahko mogli zborovati na Dunaju pred in ^o Božiču vkljub intenzivnejšemu delovanju obeh zbornic in odsekov. — In tako se ^očasi pripravlja pot delegacijam, katerih zborovanje bi bilo zelo zanimivo in tako važno, kakor doslej sploh še nijbilo. Večer pri ministrskem predsedniku. 2e od nekdaj je navada, da ministrski -redsednik vabi ob posebnih prilikah k sebi v Herzengasse zastopnike parlamentarnih strank. Tako se je zgodilo navadno za kakih večjih dogodkov v parlamentu, -»osebno po sprejetju proračuna. Na take sestanke — večere ali večerje — so šli navadno zastopniki strank brez ozira na to, kako so glasovale, za ali proti. Spominjamo se, da so šli k ministrskemu predsedniku celo zastopniki strank, ki so uga-njaie v zbornici — obstrukcijo. Tudi za sinoči ob 9 uri je povabil dr. Seidler k sebi zastopnike parlamentarnih strank na »svoboden razgovor« (zwangs-iose Besprechung). Cesky Svaz (parlamentarna komisija) se je bavil včeraj s tem povabilom v daljši seji in naglašalo se je, Ja niso naznanjeni, predmeti, o katerih naj bi se vršil tak razgovor: tudi da se zdi ta večer bolj družaben, nego pa politiški sestanek; zato da se ga Ceiii ne morejo udeležiti. — Od nekih strani se je baje tudi naglašalo (tako trdć dunajski listi), da je Cesky Svaz neprijetno d i mulo, ko dr. Seidler svoječasno m sprejel nobenega '^eha v svoj kabinet. Tako očitanje se čudno čiiie ob znanem splošno negativnem stališču Cehov nasproti Dunaiu. Poslanci Udržal, Tusar, Stanjek, Šubert, Kloiač. Stransky, Habermann in Hruban so se dr. Seidlerju pismeno zahvalili za povabilo in mu naznanili, da se ne morejo odzvati. Tudi zastopniki Jugoslovanskega kluba se niso udeležili tega sestanka. Razlogov niso razmotrivali ne navajali nikakIH. Tudi če bi šli na ta sestanek, ki je bil običajni »rant«, bi bilo to nekaj docela navadnega v družabnem življenju zasebnikov, ali tudi ix>litikov. NajveČi politiški nasprotniki so lahko osebno prijatelji, ali vsaj drug drugemu prijazni in nobene škode ni, ako kje v kakem kotičku ministrovih salonov sede in kramljajo skupaj o čemurkoli. — T?^ naši niso šJi, ker je pač ves ta današnji miljč r.evabljiv in neprijeten----Opravičila niso poslali nikakega, ker se običajna na vabila na običajni rant ni treba opravičevati, ako se kdo ne odzove. Tozadev-an poročila dunajskih listov niso točna. Dunaj, 26. oktobra. Poslanska zbornica za vzdrževalnino. Vsestranske pritožbe, da se slabo izvršuje zakon o vzdrževalnim rodbinam po-klicancev, je spravil danes odsek v zbornico v ob lik i nujnega vprašanja grofa La-sockega na ministra deželne brambe in notranjih stvari. Vprašanje obsega vse možne slučaje, kako podrejeni organi zakon kršijo vede in nevedć ter delajo krivico in škodo ubogim rodbinam prav tistih državljanov, ki za državo največ žrtvujejo. — Minister Czapp je mnogo priznal in obljubil. da stori vse potrebne korake, da se bo zakon točno izvrševal. ____ JcSsslovnnsKo vprašanje In duvalizem. V nedeljski številki smo priobčili razgovor poslanca dra. Oto-karja Rybara s sotrudnikom lista »Serajevoer Tagblatt«. Ker pa je bil prevod v hrvatskih listih — po katerih smo posneli — pomanjkljiv, nepopoln in mestoma tudi naravnost netočen, z druge strani pa se nam izvajanja našega poslanca zde ravno v sedanjem tre-, notku zelo važna, smo se odločili, da podamo razgovor ,še enkrat po originalu, ki srpo ga prejeli kasneje. Proti jugoslovanski izjavi z dne 30. maja se prigovarja od oficijelne strani in tudi od jugoslovanskih oportunistov najboli tot V Trstu, dne 28. oktobra 1917 da v sedanjih razmerah ni izvedljiva, ker omaja dualistične retnelje države. f»a zahteva po združenju vseh Jugoslovanov v monarhiji naleti na velik odpor. posebno pri Madjarili. na tem Jugoslovanski klub gotovo ni prav ničdvmil; toda. ni se mogel ne hotel zadovoljiti s polovičarsko rešitvijo, ker bi to pomenilo ove-kovečanje zla. ki izhaja iz nerešenega jugoslovanskega vprašanja. Z jugoslovanskega stališča je zahtevano združenje enostavno -postulat narodnostnega nače!a. ki se je zmagovito uveljavilo pr.>t! še vse siaročastitljivejšim stvorbam nego je komaj 50 let stari dualizem, in daje tudi Jugoslovanom pravo, da gredo preko mejnih kolov, ki brez sleherne gospodarske potrebe ali drugačnega noiraniega opravičen:.-! dele jugoslovansko ozemlje v dva dela. ki spadata očitno skupaj v ze-nilijpisnem. jezikovnem in gospodarskem oziru. Le s pravico zmagovalca bi mogli | Madiari zahtevati obstanek sedanjega neznosnega stanja poJitiške. narodne in go-spodarske odvisnosti in razkosanosti jugoslovanskega o/emlja. Toda Madjari si niso usvojili teh krajev, brez ozira na to. da se dandanes taki. na surovi sili sloveči naslovi morajo umakniti vtsai k :kor se tiče vreditve notranjih razmer m< sarhije po pravu samodolocbe narodov, priznanem pač tudi pri" nas. RazJiko-v. "je med gospoJujočimi in tujimi narodi, pri; .-»znavanje nekega državnega narod:: f*nation preziranje in oškodovanje življenjskih interesov kakega srednjeevropskega naroda v korist imperijalističkim stremljenjem kakega domišljavega gospo-d u joče ca naroda pa je nezdružljivo z modernim demokratskimi naziranji. in tvori, kakor dokazujejo sedanji dogodki, trajno nevarnost za evropski mir. Kar zahtevajo Jugoslovani, ni blaznost, ni veleizdaja, ni sanjarija, marveč dobro, ki so ie Madiari zahtevali tudi zase, in sicer z orožjem v r.)' i. ter tudi pridobili po nesrečnem letu Si^er-r>a vzbuja le posmeh in ogorča obenem, ako Madjari Jugoslovanom — ki \ endar zahtevaio le svojo neodvisnost ped že/lom habsburškim — pri vsaki pri-1< 'Sti očitajo veleizdajo ter imajo celo toliko poguma, da uprizarjajo veieizdajni-Ške procese, ko vendar njihova starejša in tu Ji novejša zgodov ina ni nič drugega nego veriga veleizdajniških zarot in očitnih U} rov proti svobodno izvoljeni in prirojeni vkMarski hiši. Ako so Madjari ponosni na tako svojo zgodovino, poiem vzbuja res ogorčenje, ako jugoslov ans-ke težnje po samostojnosti označujejo in preganjajo kakor zločin ah' blaznost. Pa tu Ji tega b; ne smeli pozabiti, da bi oni jako slabo naleteli, ako naj bi se že govorilo o pravu zmagovalca, ko je Avstrija ravno Ogrsko dv.krat osvojila: prvić, ko i j jo po stopet- ii-. č t letnem gcsiiodstvu iz o K^fa iz tur-? rok, in drugič, ko so I. IS4S. cesarske vo/ske po vdušitvi rcvoJucšk, z lusko po-močjo položile Ogrsko cesarju p. cd noge. Ako pa je vkljub vsemu temu i>o nedol-gem času moglo priti do nagodbe med cesarjem in Ogrsko, ki je dala madjarom državljansko neodvisnost, kakor sne niso več imeli feza časov narodnHi kraljev in o kakoršni niti več sanjali niso— saj jih je rr edtb za gospodarje te monarhije — ako se je moglo torej vse to ooseči vktiub revoluciji in podvržbi, potem pač niti Sj razumna sprememba nagodbe iz leta 18o7 ne more biri stvar nemožnosti in posebno ne kaka veleizdaja. Če bi se lugoslov anskemu klubu s stališča. na~ Jnos nega načela moglo kaj očitati, potem bi bilo le to. da so njegove zahteve preskromne, ker ne zahtevajo združenja vseh Jugoslovanov; ali ta zahteva ie izostala prav radi tega. da bi ne segali tjc čtz na internacijonahio polje, marveč da bi om gočili izvršitev brez zunanjega vmešavanja. Tudi ie bilo treba spoštovati pravo samoodločevanja Jugoslovanom, živečim v Srbiji in Črnigor:. Sicer pa danes ne gre več toliko edino le za postulat Jugoslovanov, marveč je dn:ies rešitev jugoslovanskega vprašanja postala državna potreba, ali, pravzaprav, potreba vse monarhije. Naj se ne pozablja nikar, da v jugoslovanskem vprašanju igrate Bos«a In Hercegovina posobno važno vlogo. Fevdalne agrarne razmere v obeh teh deželah so b:'e za ča^a turškega g< srodstva vzrok neprestani': nemirov, ki s.o !. 1S75. dovedli do splošnega u starka rra-fe« in v nadali-rijein poteku do tega. da ste Srbija in Črna-gera posegle vn :s. K gospodarskemu se j«, pridružil še narodnostni moment, ki — čim je bil vzbujen — ni več utiiml. Nadam ol>eh srl ski'.i narodnih držav, da bi si priklopile ti dve ju gosi ov. deželi, je naredil konec berolinski kongres, ki je dal Av-stro-Ogerski mandat, da ju zasede in vre.ii tam agrarne razmere. Nočem preiskovati, ali je bila rešitev UJ. ■ JJH II ' ' — P O P s I ?TEJf_ rdiiie.nr, ki id druge neodvisne vflade; v ostalem pa sta Bosna in Hercegovina ostale povsem tuje telo, ki ni prišlo v nikako organsko zvezo z monarhijo. Da se tu ni mogel razvijati čut pripadnosti k monarhiji, je pač samo po sebi umevno: saj Bosanci še danes niso državljani, marveč le deželni pripadniki. Aneksija ni v državnopravnom oziru prav nič iz-premenila, kajti »razširjenje« (jako čuden izraz!) suverenitete se nanaša le na razmerje do vladarja in do inozemstva. Tudi to. da je ogrski parlament sprejel ta čin na znanje (v Avstriji se niti to še ni izvršilo), se ne more smatrati za ureditev teh odnošajev. Bilo bi tudi vprašanje, katera suvereniteta se ie razširila: avstrijska, ogrska ah" ona zelo dvomljiva skupka?! In tako visita Bosna in Hercegovina v zraku. Ogerska ju zahteva sklicevaje se na neki pravljični »Rana«, Hrvatska ju zahteva v imenu hrvatskega državnega prava, Avstrija pa, kot po Ogrski nepri-poznan zastopnik celotne monarhije (»Avstrijskega cesarstva«, danes ne obstoječega več v tem smislu), ne pripušča take enostranske rešitve. Pri tem ie pač za Bosno najslabše. Njen sabor ic samo navidezen parlament. Ali hočejo še sedaj nadalje tirati tako sramotno stanje, ki mu nedostaje vsake zakonite uredbe državnopravnih razmer? Ali hočejo iti tako na mirovni kongres? Ali se more zahtevali od inozemstva, da prizna ono »pripojenje«, ki niti doma še ni pripoznano in še manje izvršeno? In, ali naj bodo Bosenci edini Evropejci, ki sicer poznajo svojega vladarja, drugače pa ne vedo h kateri državi pripadajo? Ali jih pa hočejo tolažiti morda s tem, da v tem oziru niso popolnoma osamljeni? Jugoslovanska Dalmacija namreč deli v nekem oziru isto usodo. Spadajoč po nda; v cvetu svoje sijajne lepote in je mrzlično koprnela po moči in slavi. Vedela je pa, da po navadni poti ne zadovolji svojega častihlepja. Zateči bi se morala torej h kaznivim ali skandaloznim sredstvom, in cilj njenih ponosnih sanj je bila uloga kraljeve ljubimke. V onem easu, ko se ljubezen ka\ega kralja ne le ni smatrala za madež na po-šienem rodbinskem imenu, tem več-se je izrabljala kot neizčrpen vir časti in izkazovanja naklonjenosti, je bil naslov kraljeve ljubimke cilj vsega ženskega časti-} h! ep? a. Kraljeva lav o ritk a, ljubimka štiriindvaj-'sjtletucga k rat j a to se pravi, mišjega člo- flfl!o(c (cike politike. Pod tem naslovom je objavil pomilošče-ni češki državni poslanec dr. Alojzij Ra-šin v nedeljski številki »Narodnih Listov« naslednji članek: »V češki aktivni politiki ostane trajen mejnik izjava od 30. majnika t. 1. Misli in cilii, izraženi v niej, so bili sicer že od-davnaj last vsega češkega naroda, bodisi da se je zavestno priglašal k njim, bodisi da so dremali na dnu njegove duše. Pomen zjave tiči v tem, da je bil našim narod-nim stremljenjem javno postavljen ta trdni cilj.« Po poudarjanju, da gre češkemu narodu v vsem za samostojnost m da gibanic za samostojnost razkraja stare politične rormacije in vse narodove življenske moči strinja in podreja edini ideji češke države, tako da imej ves narod samo eno voljo, eno samo misel, da je v samostojnosti jdina možnost in poroštvo življenja naroda, pravi dalje: »Vojni cilji niso samo nam, temveč vsemu svetu postavili pred oči naše vprašanje. V resnici ni nič moglo bolje osvetliti našega položaja kot agitacija za Srednjo Evropo. Avstro-Ogrska in Bolgarska naj bi bili pot za imperialistični pohod Nemčije do Perzijskega zaliva preko Carigrada in Bagdada.« (Tu je potem sedem vrst ertala cenzura.) »To je bil ideal, katerega si }e nemški narod postaviJ kot cilj te vojne in kot cilj države, v kateri živimo. Drugega odgovora ni moglo biti, kot smo ga podali mi in Jugoslovani, kot je program narodne spojitve vseh ve| obeli teh dveh narodnih plemen v dve samostojni državi, kateri bi bUi zmožni za trajno brambo in obrambo proti nav alu Nemcev iz rajha in tukajšnjih v ozkem spoju z Madžarji. Ni druge poti in ves narod čuti v globini svoje duše, da je odveč, da bi se iskala druga pot, da bi se morda navidezno odgodili ti načrti. Ako morda g. Naumann preneha jahati po Srednji Evropi, se ustavi javna agitacija za to stvor bo, toda v resnici ni nove misli m posebno ne programa, po katerem bi se hotela popraviti ta trajna krivica, zavreči stara politična tradicija, katera uničuje polftično poslanstvo, ki bi ?e mogla hneti mnogonarodna država v srednji Evropi. Razpad v nemških vrstah ni izraz osebnih sporov in neprijaznosti, tudi ni posledica težkih programnih sporov, temveč je samo posledica taktičnih sporov med nemškimi strankami in sicer o tem, ali naj se vodi previdna politika zakrivanja končnih ciljev, da se zgradi imperijaiizem nemškega naroda. ali pa da naj se še dalje javno dela in agitira zanje. A tudi vse izjave tukajšnje hi skupne vlade so samo zakrivanje pravega mišljenja. Povsod vidimo samo besede, katerih imamo veliko zbirko že iz preteklosti, ali drugače pa ostaja vse pri starem, ne opušča se niti ena utrdba nemško-madžarske nadvlade in ostaja tako na programu skoraj samo ena izprememba v poljskem veka, ki je tem velikodušneje nagrajal zadovoljitev svojega poželjenja, čim žarovi-teje je bilo! To je bilo mesto, kakor si ga je le mogla misliti največja častihlepnost. Tako je mladi vladar nahajal povsod največjo uslužnost in ni, kot že rečeno, naletaval na nedostopnost niti v senci tuiUeri-jskih bukovih nasadov, niti v senčnatih fontainebleauških drevoredih. Toda kakor smo že omenili, se mladi vladar, hiteč od zmage do zmage, ravno zaradi lahkote, s katero je povsod dosegel zadovoljitev svojih želja, ni dal stalno ujeti----in mesto ljubimke je bilo še vedno nezasedeno. Ali je Athenais de Mortemart, še preden je prišla v Fontainebleau, že doletel poraz, ali pa je sedaj prvikrat nastopila tekmo, upajoč, da izide iz nje kot zmagovalka, ne vemo, pač pa se potem, ko je kralj po sedemmesečnem bivanju zapustil Fontaine- vprašanju in samo v smislu vsenemškega programa. Po vojni, v kateri so tekli potoki krvi evropskih narodov, se ne moremo povrniti k stanju pred vojno, v katerem bi se ne izvrševal noben državni osnovni zakon, kjer bi bili ogrski narodnostni zakoni iznova pološčeni in opremljeni s teoretskim uvodom o samoodločbi narodov, kjer bi pa v praksi odločevala zopet nemška birokracija in madžarsko plemstvo. Vojna ne more ohraniti in ojačiti teh gorostasnih fikcij, ki so omajale temelje monarhije in zastirale vsemu izobraženemu svetu pravo stanje. Pred vsem svetom seje s preganjanji, pripravljenimi oktroji, z načrtom Srednje Evrope razkrilo pravo mišljenje, snela krinka. Zaman bi jo bilo sedaj iznova natikati na obraz. Ve se že povsod, kaj je pod njo. Češka politika je z roko v roki z Jugoslovani dobro razvidela vse in mora biti navdana z nezaupanjem v odkritosrčnost preobrata. Njena edina pot more biti trdno vztrajanje na zavzetem stališču, vedno in vedno odkrivanje neodkritosrčnosti, sti-ranje fikcij, zavračanje lepih besedi brez vsebine, kompromisov, o katerih vemo, da se ne bodo držali, in gnilih sprav, po katerih bi prišlo do novih bojev. Velika vojna more imeti samo velike cilje in velike preobrate. A tudi mali narod ima pravico, da se bojuje za popolno, temeljito in trajno zboljšanje pogojev svojega življenja v najpopolnejših oblikah, da se brani in pritožuje, da predlaga svoje zadeve pravičnim sodnikom in vsem, ki so šli v boj za ideale nove politične uredbe sveta. Češka politika nima druge poti kot ravne, vodeče k polni samostojnosti vsega češko-slovaškega naroda, in vse njegovo delo doma in izven doma mora biti usmerjeno na to, da bi prepričalo vsakogar, da je samo na ta način mogoče za bodočnost zavarovati pokoj in mir v tem delu Evrope.« Razne politične vesti. Nemška socijalna demokracija o novi uredbi države. Te dni se je vršilo na Dunaju strankino zborovanje nemške socijalne demokracije Avstrije. Na te^j shodu so se oistro kresala nuienja in manjšina je izrekala resko kritiko nad postopanjem strankinega vodstva. Toda vse le z dobrim namenom ozirom na strankine cilje, tako, da te javne besedne debate nič ne škodujejo sestavu stranke kot take. Nas zanima v visoki meri sprejeta resolucija, ki se nanaša na bodočo usodo avstrijskih narodov. Iz te resolucije posnemljemo: Sredi splošne demokracije sveta in poleg demokratične -zveze svobodnih narodov v Rusiji tudi Avstrija ne inore obstati brez uresničenja samovlađanja ljudstva in pravice samodo!očbe naroiiov. Nemško delavstvo zahteva enotno splošno okrožno ustavo in sicer na podlagi določitve narodnostne meje in v jezikovno mešanih območjih na podlagi narodnega ločenja v lastnih upravnih telesih — okrožno ustavo torej, katere nositelji bodo osvobojeni od ovir jezikovnih sporov in se bodo mogli končno nemoteno posvečati gospodarskemu in socijalnemu delu.. Dalje se izreka resolucija za narodno avtonomijo. Zahteva preosnovo Avstrije v zvezno državo narodnosti, ki edina more zadovoljiti neoporečno pravico samodofočbe vsakega posameznega naroda ter združki vse narode k mirnemu gospodarskemu in kul -iurelnemu skupnemu delu. Kronovine nc morejo nuditi te podlage. Deželni zbori naj se ne obnove, ker so že pred vojno propadli na nesposobnosti, financijelnem slabem gospodarstvu in na izgredih narodnega šovenstva. Deželni zbori niso bili nikdar organi samovladama kakega naroda, ampak vedno le sredstva narodno tujega gospodarstva. Večnarodne in mno-gojezične korporacije tudi za upravo niso sposobne. Deželni zbori s veleposestniškimi in zborničnimi kurrjami, s plutokra-tičnimi volilnimi predpravicami so na sebi nevzdržJjivi in jih proletarijat ne bo nikdar priznaval in prenašal. Naredi potrebujejo državnega združenja v zakonodaji in upravi. Konstituirajo naj se kot člani v narodnostni zvezni državi! Prva dana pot k temu bi bila: vse poslance, izvoljene v volilnih okrajih enega naroda, je po zakonu umestiti kot narodno zastopstvo in je v okrožjih organizirano lastno naselitveno območje naroda poveriti njega posebni upravi. Državno samostojnost zahteva strankin shod pred vsem za Nemce same. zahteva jo pa tudi za vse druge narode. — Skupnodržavno upravo naj vodi zvezna država svobodnih narodov, ki se sami vladajo in ki naj po dogovoru določijo svoje skupne stvari ter jih urede ob razmern' soudeležbi na vlasti. Za ustvarite v* take ustave je pozvan parlament splošne volil- ne pravice. Ako bi sedanji odrekel, pa naj se delo poveri novoizvoljeni zbornici. — Shod protestuje v imenu vsega nemškega delavstva proti sramotno propadlim poizkusom narodnošovinističnih strank, da bi se ustavno delo nadomestilo z državnim prevratom absolutističnih vlad. da bi se katerokoli pravo pritihotapilo po poti krivice in da bi se s tem vnovič traino zastrupilo razmerje med narodi, s katerimi morajo Nemci Avstrije ob vseh okolnostih skupno živeti in skupno gospodariti. — Zbor zavrača predlog, da bi se potom kakega »odcepljenega položaja«, vnovič ustvarili narodi prve, druge in tretje vrste, da bi se ustvarili narodi s predpravicami in podrejeni narodi. Narodna avtonomija, ki jo zahtevamo za nemški narod, mora priti na dobro tudi vsakemu drugemu narodu! Pri novi uredbi odnošajev med narodi ne srne biti dualizem, ki izvršuje nasilje nad tolikimi narodi in daje danes predpravice le še madjarskemu junkersketnu razredu, nfkaka absolutna ovira proti ustavni in pravični uredbi skupnega življenja v istih mejah združenih narodov. Ifameftimje ženskih pomožnih moči pri armadi na bojišču. Uradno se razglaša: Uporaba ženskih pomožnih moei pri madi na bojišču je obrodila tako dobre uspehe, da se nam-erava nadaljevanje te akcije v veliki izmeri. V ta namen je ar-madna uprava določila nove, bistveno 7.boljšane namestitvene pogoje za armado na bojišču, ki bodo tudi ženam i u dekre-fom onih stanov, katerim je bilo doslej manje treba skrbeti za preskrbo, olajšali odločitev, da prosijo za tako namestitev. — Neglede na plačo se jim glede hrane, stanovanja, obleke, zdravniške oskrbe, dopustov in pravice do povrnitve potnih stroškov dovoljujejo one prednosti, ki so v zvezi ravno samo s pripadnostjo komandi na bojišču, da-siravno se, kar K' umevno samo ob sebi, ne uporabljajo na bojišču, .ernveč daleč za fronto, kjer so skoraj ravno tako oddaljene od vojnih nevarnosti, kot v zaledju. K temu se pripominja že sedaj, da bi se oanlo na morebitne ž« da bi se nameščenka uporabljala bolj v ospredju se nahajajočem pasu. Ženske se uporabljajo kot tehnične pomočnice za laboratorije in anbulatorije. kot pisarniške moči, kot bolniško sire/rilce, kot gospodinjske voditeljice, kuharico in drugo kuhinjsko osobje, kot pomo/.i . delavke, krojačice, šivilje, periee. pekov-ke, natakarice ali kot pomožno osobje za ordonančno službo ali navadna domač;; dela. Posebno v sanitetnih zavodih, pisarnah, kinematografih, knjigarnah, vojaški domovih, poštnih uradih itd", v bojnem t zemlju more dobiti mesta še mnogo ;"ensk. . Ctlede denarnih r*"'sto]bin, preskrbe in stanovanja veljajo za" posamezne ku;e-gor je n;i vedrije i'oločbe: a) Pisarniške moči I. razreda, to so kva-.lifici>ane delovne moči kakor popolnoma izvežbane strojepiske, stenografinje, ste-notipistinje i. dr. dobe mesečno 200 K in če zele, oskrbo in stanovanje v enaki izmeri kakor častniki m vojaški uradniki. Kjer so častniške menaže, morejo dobivati hrano iz leteh. Za hrano se odtegne od plače samo 40 K na mesec, za stanovanje nič. Stanovati pa morata, če le mogoče, po dve osebi v eni sobi; b) pisarniške moči II. razreda, to so delovne moči brez dosedanje prakse, aii merodajnega znanja, dobe 160 K mesečno; oskrba in stanovanje enako kakor pisarniške moči 1. razreda; c) tehnične pomočnice za laboratorije in ambulatorije: 160 K mesečno; oskrba in stanovanje kakor pisarniške moči: d) bolniške strežnice po poklicu: 4 K na dan m brezplačna hrana in stanovanje; e) pomožne bolniške strežnice: 2 K iui dan in brezplačna hrana in stanovanje; v slučaju posebne porabnosti se zviša dnev-nina na 3 K ; f) gospodinjske voditeljice: 100 do 120 K mesečno, hrana in stanovanje; g) kuharice in drugo kuhlnisko osobje: v kraju običajno plačo in erarieno hrano; stanovanje na zahtevo v obliki kakor moštvo ; h) vse druge vrste pomožnih delavk: v kraju običajno plačo z erarično hrano ali brez nje; stanovanje -na zahtevo v obliki kakor moštvo. Kjer dovoljujejo razmere, se ustanove za ženske pomožne moči, ki ne dobivajo erarične hrane, posebne kantine v lastni režiji in po lastni ceni, v katerih bodo dobivale proti plačilu v gotovini dobro in ceno hrano po lastni želji in okusu. Razen tega uživajo vse vrste pri armadi na bojišču zaposlene ženske pomožne moči naslednje ugodnosti: Pravico do erarične obleke in obutve. bleau, ni vrnila v Pariz, temveč se je nastanila v nekaj milj od Chartresa oddaljenem gradu, ki je bil last njene rodbine. — Ali namerava moja sestra oditi v samostan? — se je vpraševal de Vivonne začudeno, kedar se je spr.irmil samote, v kateri je Athenais trdovratno vztrajala. Po preteku šestih mesecev je dobil vojvoda pisemce od svoje sestre-samotarke, v katerem ga je prosila, da naj pride kolikor. mogoče hitro k njej, da pa naj nikomur ne pove nič o tem potovanju. Štiri dni pozneje je bil že pri sestri, katero je našel bledo in potrto. — Ali si bolna, sestra? — jo" je vprašal osuplo. . . _Da. od jeze! — je odgovorila jezno. Athenais jc predobro poznala ohlapno bratovo moralo, da bi bila napram njemu iskala dolge ovinke. — Ljubim kralja, — jc dejala. _Saj ga ljubimo vsi, — je odgovoril de Vivonne spoštljivo, meneč, da ie bolje, ak<» se dela neumnega. Pogled, s katerim ga je nato ošinHa sestra, pa ga je poučil, da mu napram njej ni treba igrati komedije, in pokvarjen, kakor je bil, je govoril odslej popohioma odkrito. — Ali pa sluti kralj tvojo ljubezen? — je vprašal. — Podaia sem mu dokaz, da ne more dvomiti o njej. — Tako, tako! — je menil de Vivonne, ki je dobro opazil vedenje svoje sestre v Fontainebleauju. — In dan nato me je že pozabil, — je nadaljevala Athenais z glasom, ki se jc ob spominu na doživljeno sramoto tresel od zadrževane jeze. IDalje.) V Trstu, dne 28. oktobra 1917. »HDIVOST« itcv. 299. Stran TTT. V slučaju bolezni jim gre za dobo dveh mesecev brezplačna oskrba v vojaškem zdravstvenem zavodu; tudi je dovoljena uporaba zobozdravniških in zobotehničnih ambulatorijev proti veljavnim tarifom. Vsakih 6 mesecev dobe pisarniške moči. bolnis-.c strežnice, tetinične pomočnice in gospodinjske voditeljice 14 dni dopusta (vožn<;; tja in nazaj se ne vračuna v dopust); v slučaju potrebe se dovoii zdrav-sa se more vsaka prosilka v slučaju | ruzne moke za otroke, ki so jo bili odje-cVt mov ali pomislekov ustno informirati, malci že nakupili obenem s kondenziranim so se ustanovile iz vešče valnice: mlekom (na rumene izkaznice). a) pri c. in kr. vojaškem poveljništvu v Gradcu, Schonaugasse 17, II. nadstropje, uradne ure od 9 zjutraj do 1 popoldne; b) pri c. in kr. etapnem ^nestnein poveljništvu v Mariboru; c) pri c. in kr. etapnem mestnem poveljništvu v Celju; d) pri c. in kr. zbiralni postaji v Ljubljani. Sp. Šiška, slovenska šola. rini i zaan ih treh mestih se morejo dobi- poizvea 3be tekom vsega uradnega vin s i i (v Lastniki izkaznic za naravno mleko imajo pravico samo do 1 zavoja redilne moke proti preščipljenju št. V. izkaz, in sicer morejo to redilno moko dobiti v oni prodajalni, v kateri nakupuje domače gospodarstvo, kateremu pripada imejitelj izkaznice za naravno mleko. * * * IZKAZNICE ZA PETROLEJ. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci (tako oni, ki nakupujejo v prodajalnah aprov. komisije, kot oni, ki si nabavljajo živila aprov. komisije v skladiščih raznih zadrug ali pri jestvinčarjh) izkaznice št. 3 za petrolej ter morejo nanje od pondeljka, 29. ok.t., do vštete sobote, 3. nov., v že objavljenih trgovinah za pc-1 trolej. dobiti po 12 litra petroleja na izkaz-naj se posliejo na eno gori na- j njco po 4g vin jjter. — Na eno in dve veščevalnic po pošti ali pa ose- Qsebi po V2. 1, na tri, štiri in pet oseb po ije za pisarniške službe morajo1j | jn na šest in več oseb po \V2 1 petro-lastnoro" in pri ime >tojrost, ver isa. Te izveščevalniče dajejo na vprašanja Jrobna pojasnila, sprejemajo prošnje za -eiem in posebne želje prosilk ter v da-1 slučaju preskrbe potrebne potne listi-1 .. Tudi so tu na vpogled seznami prostih ; CSt. * I Prošme Proš no m morajo vsebo- j ]cja na teden, rojstne podatke, do- j Stranke se opozarjajo v svojem lastnem interesu, da pogledaio. če so vse izkaznice znanje jezikov ali sirota: po komu), natan-i 7a petrolej opremljene s pečatom proda- ste- ti. icane aprov. komisne, zadružnega skladišča ali jestvinčarja, k?r bodo izkaznice >e ze-i »rosi ii naj sc predloži: | brez pečata neveljavne. 3 ozir. izpričevalo i. ki se po vpogle- (kraj. cesta, ulica, hišna ;de naj se tudi, kak |raj Prosi ičeva mosti ^i izvid o splošni teicsni rosiik 'evaii pismeno ali ustno prositi za jem v eni v gori imvedenih izvešče-i^^. - z številkami in c. \sekakor je treba v prošnji natan-)7 navedbo cen in sicer na vidnem mestu 10 po politični oblasti. Vse dru-morajo z gori navedenimi Prodaialcer. petroleja. Ker se ne drže vsi prodajalci petroleja j predpisov, ki jih je glcdv prodaje petroleja objavil 11. t. m. nameelniliveni svetnik, se opozarjajo ti prodajalci na to, da morajo glasom omenjenih pi-ed^isov imeti produ-g*._ISalne odprte tekom predpisanih nr ter raz- vesti delo, za katero želi biti pro- ------------- . x .. . - . i (to je zunaj m ne znotraj lokala). Proda- cUk-i nastavljena Pr^oročati je seveda. > smcjo ^m petrolej samo proti da se vsaka prosilka obrne na t«*o «vc- onim izkazI1jcain. ki so odkazane njim na ščcvahuco, ki je njenemu bivališču najbli- nn nVraiih _ Oh ž; a. Pismen< vane. prošnje morajo biti koleko- £*?rovfe3€il$ke stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 29. okt. do 3. nov. t. 1., (4". razdeljevanje), se bodo mogla (proti preščipljenju Štev. 40. izkaznice za drugi I podlagi porazdelitve po okrajih. — Ob koncu vsakega tedra morajo prodajalci petroleja prejete izkaznice izročiti kontrolnemu uradu v ulic: S. Nicolo št. 12. — Nadaline količine petroleja morejo proda-»alci dobivati samo proti potrdilu, ki ga vsakokrat izstavi urad za kontrolo izkaznic. — Prodajalci, ki prekršijo te določbe, se v smislu naredbe c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 11. decembra 1916, drž. živ ila) dobiti nasjednia ^ I zak. št. 411, kaznujejo z denarno globo do rredmeti aprov.zacuske komisije m sicer 1 ^ ^ a]. pa z ?anorom 5estih mese. ! cev ter izgube vrhutega tudi pravico do na eiu >ebo TESTENINA. line MARMELADA. po K 176 kg.! prodajanja petroleja. JAJCA. 1 te 10) jajce na osebo in teden vin. eno. SIR. p0 k 4*_kg. Občinstvo more izvedeti v vsaki prodajalni aprov. komisije, kateri prodajalni pt-22 j troleja je odkazan dotični k>kal. po f, g (6 d za ritanj imovite j izkaznico za živil več se ga bt sira po K 10'— kg. Cena' e Cz rudeče prečrtano po K 4 — kg. — Nai-1 dobiti 42 dkg. Predal« kuriva. Ogje. 10 kg na izkaznico. Sv. Vid : Rdeče izkaznice št 1602—1703 (obrobna št. 1) št. 1^07—1703 (obrobna Št. 01 iun -„n j 2) in Št. 187—251 (obrobna št. 3) dne 29. , 11 u I-- k' in' Vrr. P« Ivanu Levičar, u!. Montort 6 (cena 10 dkg suhega zelišča po K 10— kg; za j ^ k ^ * mani imovite sloje (z rdeče prečrtano iz-! SUro mevo: RdeČ€ feka2nice št. !97Q 2042 (obrobna št. 2) dne 29. 10. pri G. Perotto ul. ForntIli 1 ; št 2043—22CO (o-brc na št. 2) dne 29. 10. pri G. Turcovich, ul Mura 12 (cena 58 vin. kg). ki izkazi za ž'vila) po K 5'— kg. SLANINA. .uklli 6 (šest) odrezkov oficijelne! :e za maščobe, veljavnih za čas od 2V. okt. do 3. nov. dobe od>einalci izkaz-. Rojan . Rdeče i2klrnk:e §tev 251—360) ter morejo nanje uo (obro5na št 2) dne 29. 10. pri G. Peitler 5) dne 3. 11. pi O Zerjal ul. Settefontar.e 250 (cena 38 vin. kg). Nova mitnica : Modre Izkaznice St. 1-690 (obrobna št. 5) dne 30. 10. pri F. Nemenz ul. Acque 10 (cena 38 vin. kg), št. 691-767 (obrobna št. 5) in št. 1—161 (obrobna 5t. t) dne 31. 10 pri I. Taučer ul. Zaccheria 3 (cena 38 \in. kg). Rojan : Modre izkaznice št. 675—679 (o-brobna št. 1) in št. 1—187 (obrobna št. 2) dne 1. 11. pri A. Lozej ul. Boroevič 63 (cena 38 vin. kg). Sv. Jakob: Modre izkaznice št. 685-903 (obrobna št. 3) dne 1. 11. pri G. Kaipel ul. S. i iusto 16 (cena 38 vin. kg). Novo mesto: Modre izkaznice št. 519— 740 (obrobna Št. 3) dne 2. 11. pri A. Stock ul. Scquero nuovo 15 (cena 38 vin. kg). Sv. M. M. zgornja: Modre izkaznice št. 338- 397 (obrobna št. 1) in št. 1-123 (obrobna št. 2) dne 2. 11. pri G. Franck ul. Bivio 8 (cena 38 vin. kg). Vrdela: Modre izkaznice šr. 41—225 (o-brobna št. 2) dne 3. II. pri G. Miceu ul. S. Cillino 2 (cena 38 vin. kg;. Premog (fossllle) 20 kg na izkaznico Sv. Jakob: Modre izkaznice št 904-1096 (obrobna št. 3) in št 1—43 (obrobna št. 4) dne 29. 10. pri F. Pene ul. Pancinotti (cena 18 vin. kg). Sv. Vid : Modre izkaznice št. 162—313 (obrobna št. 4) dne 29. 10. pri M. Giurco ul. S. Tekla 4 (cena 18 vin. kg). Novo mesto: Modre izkaznice št. 741 — 751 (obrobna št 3) št. 1 — 112 (obrobna št 4) dne 29. 10. pri E. Kucovich, ul. S. Ana-stasio 9 (cena 18 vin. kg). Nova mitnica: Modre izkaznice St. 162-315 (obrobna št. 6) dne 29. 10. pri G. Am-brosich ul. del Toro 14 (cena 18 vin. kg.) Stara mitnica: Modre izkaznice št 803-1010 (obrobna št. 4) dne 29. 10. pri G. K rova t in ul. Media 42 (cena 18 vin. kg.) Kjadin: Modre izkaznice št 188—241 (obrobna št. 2) in št. 1—174 (obrobna št. o) dne 29. 10. pri D. Pevera ul. Revoltella 9 (cena 18 vin. kg). Rocol: Modre izkaznice št. 24—157 (o-brobna št 3) dne 29. 10. pri G. Schil an In Valle 730 (cena 18 vin. kg). Zm,ozen. priden in energičen poslovodjo zo boramo od poklica vešč slovenskega In nemškega jezika se takoj sprejme. Ponudbe s sliko na kavarno »SLONc v Ljubljani. Pogaču vesti. Soiska refekcija. — Apel na premožnejše družine. Šolske rerekcije je sedaj deležnih 16.786 učencev vseh šol v -našem mestu. Zaprosilo pa je še več tisoč učencev, da bi bili sprejeti v šolsko refekcijo. Za\ pa se vzpričo razpoložljive količine živil zasedaj na noben nač'm ne more prekoračili omenjeno število. Da bi se j>a vkljub temu vsaj najbolj potrebni učenci inogii sprejeti v retekcijo v okvirju sedanjega števila, se vabijo boljše situirane družine, ki lažje same * preživljajo svoje otroke kot pa revine družine, da vzamejo svoje otroke iz šolske refekcije, da bi se na njihovo mesto moglo sprejeti ravno tolikšno število otrok res jx>trebnih družin, ki so že zabeleženi in samo čakajo na sprejem. — Odbor za šolsko refekcijo apelira na Čustvo socijalne solidarnosti m na pravičnost dotičnih družin, da slede temu vabilu ter se v to svrho zglase v evidenčnem uradu za šolsko refekcijo v -ulici dei Gelsi št. 15, II. nad., vrata 21. Živnostenska banka Češko Buctfevička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: HALI OGLASI::] Dan vseh Svetih in Vernih duš. Od 31. oktobra do 2. novembra Dan vojaiklii srolrov. SOMEŠČANI I Spomnite se padlih na bojiSCu pokopanih janakov t vsaki, tadl najmanj«! dar. Je bvalcCao •Prejet. »Hauptg«9cfciftstelle" Dunaj k XI. Cafrtsinsgassc N. Telet, tt.116 J — PoAtno TknJUcni-konto 1B7J70 Hermansilcf Trocca TUT» iDcii Bsmera mchlo 8 fana veliko zalogo mrtvaških predmetov Vend Iz porcelane In biserov, vezani z medeno Žico, iz umethlh cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih plošCah za grobne spomenike itd. Itd. NainllJ« konkurmlM MLIN s hišo In lemliiKtm ae proda v Strun Janu. Cena po dogovoru. Pojasnila dale ANTON FIRM, So. Marka Steo. 62 pri Kopni. Emllla Uregato Trsi Campo S. Olacomo S Priporoča cenjen, občinstvu svojo. trgovino f\m\M in iolsklh petrettflH Prodala razglednic In Igrač vseh mt* MWi sc M neStvenlki v slov. Mdl mm 11 Trst - Vlo Stadion 10-Trst Odprt od 8'* zA naprej Vstopnina K Z Ustanovljeno 1. 1883. Ustanovljeno 1. 1893. Vzajemno podporno druitoo o Uubllani registrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vratajo se posojila v 7V„ 15 ali 22 V, letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kaagrssnl trg «tki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilna vloga in Jih obrestuje po 41/«0/. Društveno lastno premoženje znaSa koncem leta 1915 519.34840 K. — De,ežnik®v,j"e koncem leta 1915 1924 s 15615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.8o0 K Vsaka ženska naj Hita oelezanimivo navodilo moderna gojitev prs lzkuien nasvet pri oslabelosti ii pomanjkanju krepkosti. Pišite z polnim zaupanjem na IDO KRAUS, Mm Ml) Mism l m 19 nit I Hm stan« nič! Amerikansko duble-zlato v zlatarnici in urarnKI A. Jerman, Trst, ul. Bafflera vecehla 19 Velika zaloga dolgih in ovratnih verižic, zapestnic, prstanov, uhanov, obeskov za slike, medaljone i. t. d. Vse stvari so po zmernih cenah, izdelane v najboljših tovarnah. — Srebro in zlato kupujem in menjam. Pošilja se po povzetju. Ceniki se ne razpošiljajo^. VELIKA SKLADIŠČA Ohler & i OMP. NASL. TRST, CORSO JTEV. m ni • pa A sa nta- Vellka Isbtra vsakovrstnega blaga za Jesensko f n zimsko sezono gospodične in otroka. Proda Vač i pota v« t mL Salitaaio itav. 51 m lastnici isto. Nasproti opjegucer. 1553 dobro rp®«i t ▼ al Nalnovejil modeli za odrasle. Vojaške opreme. Koiuhovine. Kuhinjske potrebščine. Knjige (lVldk-TsianL°e,R ian 4 (cena 58 ^ M- c! slanine Kjad^: Rdeće izkaznice št. 331-440 po (obrobna št. 1 dre 29. 10. pri D. Perera, ul. P. Revoltella 9 (cena 58 vin. kg). Rja\l premog (brlquettes) 10 kg na izkaznico. Sv. Vid: Modre Lkaznlce St. 636—830 (obrobna št. 3) dne 29. 10. pri A. Bruna I ul. Economo 2; št. 831—851 (obrobna št. 3) in št. 2-161 (obrobna št. 4) dne 29. co„ in sicer nico (št. 20) 7a slani vštete sobote, 10. nov., dajalnah dobiti po 120 p na osebo, oz/rorna izkazi K 18'— kg. Lastniki rudeče precrtanih izkaznic z^t živila (izkaznic za manj imovite sloje) dobe tudi rudeče prečrtane izkaznice št. 20. ter bodo mogli dobi\-ati nanje slanino po K b'— ki; (12 dktf 72 vin.). Izkaznice št. 19. y-a slanino vefiajo do vštete sobote. 3. nov. t. 1. DO1'*'*! MI >T fZK4ZMCE ZA MAŠČOBE. 38 , 10. pri A. Verbais, ul. Cereria 2 (cena vin. kg). Stara mitnica: Modre izkaznice štev. rabljem kupim aa HI. razred ljudske lole. Nami o v j3ve Ins. odd. Ed. 1555 SMsko-ltiUnskl do«sr Pouadbe: Goatilaa .Ali* Vittoria-, Trat mL Sor-g«ote 1 ad 5 do 7 pop 1554 se dve hišiai t bližini ljudskega rrta _______ Prva ima 4 stanovanja in vrt, druga '2 itiiDovanji tar prodajalno pripravno za vsako •Hrt. Naatav po v« Ins. odd. Eilnoafei. 1552 Prodajo lfiiRf4MI rojaasko vino aa toii dnevna v Hotelu lzvrsinu Balkan. Vojaški trg. Tino aa da tndi na dom po smernih cenah. 1526 OrflllVlMi kmatavalaem naznanjam, da VEinQT^In imam na prodaj tndi letos vabko množino aadik kale in raiuia Mak. — Anta Alj'noviĆ, bv. Ivan alica Brmndežija it. (3< 92 rimi IM in Mil Slav. občin- SRf'lnall Ufijt \dVliK/i atvalngosp. trgovcem j-riparočam slamnata čavlja in slamnate I) dne 30. 10. p; i :pouteV ^^ sa oaabe, Č imsjo : /- ourczai, /,aziidii!cnu\điiiiui I • p Kmva'in »ii u0h;o i^o ** ioni "iorui : opravilo v sobah, dobro došla Nu vsak poskusi. dobe proti izročitvi odrezkov jS^JL? UZa^» ^ i—.—T% e izkaznice« veljavnih ia cas ( ' Dobrozna urarna in zlatarna g Alojzij Povh! Št. J fioraialo pri I^nblj t7v>d mu 9. okt. do 4. nov. t. 1., dopolnilno nico s štev. 41. ter inoreio nanjo do : sobote. 10. nov. t. 1., v običajnih ja! tah dobiti po 3 dk? slanine. ,e imd ntn. m M»? po DOMAČE NABIRALNIKE) HRANILNE PUSICE.) Postno hrsnUnični račun 16.004. TELEFON st 952 Ima varnostno celico (safe deposita) *a shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, pcpolnoma S proti ulomu in požaru, urejeno po n a jao rej že^ načinu je oddaja strankam v najem pO na|lt»itt» «®nah. tar STANJS VLOG NAD tO MILIJONOV KRON. Irctoe m: oi J Ii 12 h H 3 i« 5 p«. Ir^i? tssk fclinflt ti rriiil mh strti |f» 29t. V Trsta, dne 28. oktobra 1917. Daktobra do 2. novembra dan za vojaške grobove in poszivlje tržaško prebivalstvo da po svojih najboljših močeh podpira to akcijo, ali tako, da dejanski pomaga okrasiti vojaške grobove na tržaškem ozemlju in se zato prijavijo tukajšnjemu odboru za varstvo vojaških grobov, ali pa da daruje denarne zneske v ta namen. Okoličan kam in okoličanom, ki hranilo narodno nošo. Te praznike nameruje znani naš slikar profesor Saša Šantel priti v Trst. da po naravi posname okoličana in o'voličanko v pristni narodni noši, in sicer mladenko, mladeniča, ženo in moškega v zimski in letni ih ii, Za izgubo časa s; potem dolični lahko tudi zaračuna kakšno ma4enkost. Kdor torej hrani še narodno nošo, je naprošen, da javi uredništvu svoj naslov. Lnteligente v okolici prosimo za posredovanje. Finančni uradniki pri namestniku. Vsled ponovno predložene prošnje od strani finančnih uradnikov pri gospodu višem finančnemu svetniku Pederzoiliju kot voditi« u tukajšnjega finančnega ravnateljstva, di hi vplival na to, da bi se njihov gospo-jurski položaj glede aprovizactje zboljšal, je :menovani gospod predstojnike oddelkov sezval na pogovor, da se more naina-tančneje poučiti o raznrerali poedinih uradnikov. Na tem razgovoru je bilo skie-: eno. da se i*xl vodstvom revidenta Ka-planeia odpošlje deputacija k njeg. eksce-enci gospodu namestniku, dru. baronu hV.s-Skene, katerega naj zaprosi podpore vlaJe za uradništvo, nahajajoče se v tako te/ nnem materijeinem poiožaju. To od-/sianstvo. sestoječe iz zastopnikov vseh K.iRgorij finančnih uradnikov, se je predvčerajšnjim predstavilo gospodu namest-n vj. V daljšem razgovoru se je namestnik t »bno informiral o gospodarskih raz-• T.iii vsakega poedrnca, pri čemur je >vano kazal svoje toplo zanimanje i ;>Uožaj tržaškega uradništva. Ce že :n -a pod učinkQvanjem vojne srednji stan in mod tem specijelno tisti, ki so na=\e-;ini na stajne olače — po^ sod občutno trpe pa je položaj uradništva v T-stu posebna neugoden, ker se tu k splošnim ž»v-Ijen^kim težavam pridružujejo še povsem izredne posledice položaja mesta v naj-o-m ^^>jnem oNnočju. katerih plivanja ; ;>rda še niso izpoznaii izven Trsta v o ii meri. Zato je namestnik že v mino-iern letu stavil pri centralni vladi predloge v olajšanje materijeh.ega položaja tržaškega uradništva, ki se sicer — žal — niso inogii še izvršiti v polnem obsegu, ki pa so vendar vsaj začasno prinesli neko objsanje. Nadalnje olajšanje pomenjajo v zv »niim 'asu po vladi dovoljene splošne dmg-njske doklade, in podpore, ki jih je uradništvo gotovo najh vale žive je sprejelo. Vendar mora namestnik pripoznati, da te — pa naj same na sebi delujejo Še tako blagodejno — ne zadostujejo, da bi spričo posebno težkih razmer v Trstu popolnoma odptvnogle. Trajnega zboljšanja položaja državnih uradnikov je pričakovati pred vsein od organizatoričnih odredb v olajšanje življenja uradništva. Tozadevno bi prihajala najprej v vpostev ustvaritev sk upne poslovalnice za oddajanje živil, ki bi se mogla po uzoru v drugih mestih pripraviti čim prej in ki jej namestnik more že sedaj obljubiti najizdatnojo podporo. Nadaljnji korak na tej poti bi bila ustanovile v posebne uradniške kuhinje. Ali to odredbo bi se moralo poprej dobro razmisliti v organizatorionem pogledu in bi jo trebalo primerno pripraviti, da se zagotovi zazeljeni vspeh. Namestnik je potem z besedami posebnega priznavanja omenjal delovanja državnih uradnikov v Trstu in v Primorju, ki ob najtežjih razmerah požrtvovalno vrše svoje težke naloge m ki jih zagmavfja svoje najtonleje simpatije in poine podpore vsikdar. Revident Kaplanek je v imenu uradništva izrazil njegovi ekscelenci hvaležnost na neprestani skrbi za uradnike in je naglašaJ pri tem posebno, da so uradniki z zaupanjem udani svojemu dobrotniku in da jih bodo opetovana vspe-šna prizadevanja za blaginjo uradnikov vedno vsp«idbujala k vnetemu vršenju dol-/j isti in vstrajaiiju v tem težkem času. Pogreb pok. Viktorja Sošiča, mestnega učitelja na Opčinah, se je vršil v petek do-7» iz mesta naravnost na 0;>Čine. Iz Trsta je spremljal sprevod dulvovnik od sv. Vntona novega, a pri obelisku na Op-č: ga je sprejel tamošnji dekan g. Cink. P ^greba se je udeležbo že takoj v Trstu, razno sorodnikov, veče Število pokojnikovi stanov*ih tovarišev z mestnim as»e-s- r,>m g. drotn. Biasiolijem in okrajnim s* -!vhti niKkzornikom Njkermanom na čelu. Od obeliska dal-je je pokojnika spremlja i na njeoovi zadnji poti šohka mladina, večs število tovarišev in obilo vaščanov. Po peti rnaši v župni cerkvi so truplo po-k'v*>aH na domačem pokopališču. Ob odprtem gr bu se je pokojnikov tovariš in prijate*? g. Karo! Cibic poslovil od Viktorja So iča z ganljivim govorom. In tako smo po'.»/:!i v prez\r Inji gr'>b — koliko takih grobov se je že prlo \ tem strašnem času! — mla\' >. nadobudno življenje. Vsi begunci brez razlike so vabljeni, da / \ ura la I ika Snjega befBofteca odbora \ ulici Madoona del Mare št. 2, I. nad. od ^ dor> do 1 nop. in sicer *x> štev. plačilnih pol za begur.ško jod poro v porhie-tiek štev. 401 do 500. v torek štev. 501 do 6UO in v sredo štev. 601 do 700. Nadalje n«J se zglase Čim prej tudi oni begunci s pla!' nimi polarni štev. 1 do 400, ki se dosegaj še niso zglasili. Vzdrže\alnina za družine v inozemstvu z:"'ržanlh ali tja odvedenih državljanov. Na podlagi zakona z dne 17. 8. 1917 štev. 376 pritiče neimrn itim družinskim članom onih avstrijskih državljanov, kateri so bili vsled vojnih dogodkov v inozemstvu prisiljeno zadržani, ali tje odpeljani, in mošt- vu trgovske mornarice, katerem ni bik mogoča vrnitev iz nevtralnih dežel, dokler vojna traja, oatroma do poprečnega povratka dotičnega vzdrževatelja družine, podpora iz državnih sredstev, ki pripada k aktivni vojaški službi vpoKHcanhn svojcem. Osebe, katere imajo pravico do podpore na podlagi gori imenovanega zakona, naj se zglase pri c. kr. namestnitvenem svetniku (oddelek: begunška podpora) ulica Sanita 10. I. nad., vrata št. 3, po sledečem redu: Začetnika A B C 28. 10., od 8 do 12 predp., C„ D, E. 29. 10., od 3 do 5 pop., F, G, H, J, K, 30. 10. od 8 do 12 predp.. L, M, N, O, P, 31. 10., od 3 do 5 pop., O. R, S, 2. 11., od 8 do 12 predp., R, S, T, 3. 11., od 8 do 12 predp., U. V, W, Z, 4. 11., od 8 do 12 predp. V dokaz naj se s seboi prinese: 1. domovinski list, 2. družinska pola, 3. morebitna pisma, ali druga dokazi i a. — Dr. Fabrizi m. p. Semenska pšenica. Vladni komisar sporoča, da semenska pšenica, nakazana za vse tržaško ozemlje, zadostuje komaj za pokritje najmanjšega dela potrebe posestnikov, ki so se priglasili zanjo na mestnem magistratu. Z ozirom na to in v smislu tKiredeb višjih vlasti se bo mestni magistrat pri razdeljevanju semenske pšenice oziral predvsem na zgornjo okolico, kjer se je žito že leta sem sejalo v obsežni meri, dočim je v spodnji okolici le malo sveta obdelanega za pšenično posetev. Zato dobe semensko pšenico v spodnji okolici samo oni redki kmetovalci, ki ima-« jo raizsežnejša žitna polja. Posestniki, katerim se odda semenska pšenica. dobe na dom povabilo, s katerim -naj pridejo takoj v ribjo tržnico od 9 do 11 M> dop., kjer dobe njim namenjeno pšenico. Vaibilo je treba prinesti s seboj, ker velja za izkaznico. Semenska pšenica se sme porabiti samo za seme; zlorabe se bodo strogo kaznovale. Lastnikom manjših posesti, ki ne dobe? pšenice, se toplo priporoča, da naj namesto žita goje zelenjavo, ki je zlasti v zimskem čase zelo primanjkuje m bodo imeli od nje več dohodkov kot od pšenice. Za zelenjad-•io seme naj se poljedelci tudi obrnejo na ribjo tržnico, kjer ima občina na razpolago veliko množino semenja. Dobra lekcija V svojem razgovoru s poročevalcem »Sarajevoer Tagblatta« je poslanec dr. Rybar citiral tudi znani rek: T>as ist der Fluch der bosen Tat, dass sie iort\vahrend zeugerd Boses muss geba-ren.ee (To je prokletstvo zlega dejanja, da, poraiavoč dalje, mora poraia/ti le z!o.) — Ta citat je sarajevska cenzura zaplenila, na kar je rečeni list poučil slavno cenzuro, da ta rok ne prihaja od Rv bafa, marveč od nekega goto\ ega Fnedricha Schiller-jat! (Nemškega pesnika in veleuma — velikana.) Vojno-pomožni urad političega društva »Edinost* posluje vsak dan, izvzernši nedelje m praznike, od 4 do 6 pop. v odvetniški pisarni dr. Rybara in dr. Abrama, ul. Campanile št. 11, i. nad. Urad dela brezplačno prošnje in vloge v zadevah državne vzdrževalnine in begunske podpore ter da*e strankam tudi vsa i>otrebna tozadevna pojasnila. Primorski fantje čuvarji naše sinje Adri-je. ki so večinoma iz zasedenih primorskih krajev ter imajo svoje drage razkropljene širom domovine, se obračajo do tržaških rojakov s prošnjo, da bi jim preskrbeli gramofon, ki bi jim služil v ra-zvedrilo v prostem Času, da si preženejo ž njim tužne mislL Prispevki v ta namen se drage volje sprejemajo. Kdor ima pa mogoče gramofon ali tudi samo plošče, katere je voljan darovati, naj odda v Nar. domu. — A. S. Mesto babice v porodišnici razpisuje tukajšnja mestna bolnica. Plača K 720 letnih in prosto stanovanje. KolekAvaine in s potrebnimi listinami opremljene prošnje je vložili najdalje do 15 nov. t. 1. na ravnateljstvo mestne bolnice. Mestna zastavljalnica. V poiredeljek. 29. t. m., se bodo od dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene mesc a julija 1. 1916. na zelene listke serije 140 in sicer od št. 3101 do št. 4400; popoldne od 3*/2 do 6 pa nedragoceni predmeti raznih prejšnjih številk. Dobrintelni čaj^v večer. Danes se ob 5 popoldne prične v Exce4sior-Palace-hotehi čajev večer v korist zakladu za vojaške vdove in sirote. Sodelujejo: Gino Pressan (mandolina), Mercedes Feletti (harfa), Luiza Kappler, Avrora Malutta, Oiimpija F acori (petje), frma Wollenigh (glasovir), Aleksander Peliegrini (cello). Na sporedu so: Beriot, Tirindilli, Drdla (»Rezinka«, Kubelikova setenada), Wagner, Schu-berth-Vv ilhelmy, Oberthiir, Strauss, Šarate. V premoiih igra umetniški kvartet Vstopnina 2 K. Izkaznica za šolsko refekclfo, štev 411, glaseča na ime Ferruceio Zottig se je na- Usl Kdor jo ja ngabil, «odoM s tozadevno torbico vred v našem oredm&tvu. Izgubilo se je včeraj dopoldne okoli 9 od vogala kavarne Nuova York po VojaS-ničnem trga ter ul. G. G alat ti do glavne pošte belo otroško ogrinjatce. Pošteni najditelj se prosi, da ga prinese v našo upravo. — Izgubil se je notes, v katerem se )e nahajala tobačna izkaznica* glaseča se na ime Antoa Negro. Pošteni najditelj se prosi, da ga odda v trgovini jestvin ul. Ro-jano Št. 2. Slov. podp. in Izobr. društvo »Domovina« v Gradca uprizori 1. novembra v prostorih Mayr—Peyrimsky, Biirgergasse 3, žaloigro Mlinar m njegova hči. Začetek ob 7V2. zvečer. BI agama se odpre ob 6V2- Šentjakobska podužnlca CMD v Trstu priredi prihodnjo nedeljo, dne 4. novembra 1917 ob 4 pop. v gledališki dvorani »Narodnega doma« v Trstu dobrodelno predstavo. Spored: 1. Vilhar, »Mornar«, samospev za bariton poje g. Emil Sušnik. 2. Kolmann, romanca iz »Jesenskih manevrov«, poje g. Anton Požar. 3. Dr. G. Krek. »Sum vira in zeiira«, samospev za sopran poje gca. Slava Mezgec. 4. Josip Pavčič, »Pastirica«, samospev za sopran poje gca. Slava Mezgec. 5. Burka v enem dejani u »V civilu« spisal G. Kadelburg. 6. Lizinsky, »Miruj, miruj srce moje«, samospev za bariton, poje g. Emil Sušnik. 7. Burka v enem dejanju: »Gospoda brez hlač«. Med posameznimi točkami svira kvintet s spremljevanjem klavirja. Cene: lože I. vrste K 5, lože II. vrste K 4, vstopnina v lože 60 vm., sedeži v pritličju: I. do IV. vrste z vstop, vred K 2, V. do IX. vrste z vstop, vred K T50, X. do XV. vrste z vstop, vred K T20, stojišče v pritličju 80 vin., otroci 40 vin., sedeži na galeriji z vstop, vred K 1'40, stojišče na galeriji 60 vin., otroci 30 vin. Cisti dohodek je namenjen v korist otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. Sedeži in vstopnice so v pred prodaji pri vratarici Narodnega doma. ljubljanska kreditna banka ■—i— Podrulnlca v Trstu 1 CBsermo itn. U Orodne m od 9-1. Kupuj* In prodaja vrednostna papirje vsake vrste, srečke, tifje zlate in papirnate novce in devize. Kktfe predujme na vrednostne papirje in blago in izvrSuJe vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vloge no hnjižlce obrestuje 4 % netto Vloge na tekofl h flro-rofon najbolje po dosoooru ju Obavlja nakazila vojnim ujetnikom. i Poslovalnica c. kr. razredne loterije. § IVAN K RŽE - Trst | □ ffflftAff kuhinjskih in kletarskih potreb-IrUlUsU san od lesa hi pletenin. Škafov, brent, čebrov in kad, sodčekov, lopat, re-Set. sit hi vsakovrstnih koSev. Jerbasev In metel ter mnogo dragih v to stroko s padajočih predmetov. — PRIPOROČA svojo trgovino s kukinjsko posodo vsake vrste hod od poreelaae, zemlje, emaila, kosi« tarja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke ftd Za gostilničarje pipe, krogija. sesale In stekleno posodo za vino I. t d. I t d. DAROVL V počastitev spomina pok. gospe Ivank-e Kastelic, oziroma namesto venca na njen grab, daruje dr. Eson Starč K 20.— ženski podružjiici CMD. Denar hrani uprava. Namesto sožalke rodbini in venca na grob svojega prijatelja Zdravka Oašper-Ciča. ki je umrl v daljni Ameriki, daleč proč od težko rzkušane domovine, daruje nad-učitelj Atnon Mervič v Poviru K 10'— moški podružnici CMD, z željo: Njemu večni mir in pokoj, rodu našemu pa zlato svo-buJorfn pre,x>rod v dogledni bodočnosti! — Denar hrani uprava. M. Ima ▼ zaloffi: pa-raditao kon- »„•ivo, mnogo vrst kock za juho, žeuf in tudi blago aprovizokcg^k« konilsiie. Pr-tni Jama ka rum, ko-„ ak Marty, TermoutL, mal novec, slivoves ter veft v rat minem Inih vod. Vse po smernih »snah. 414 ZDRAVNIK Mei Dr. Korol Pernlčlč stannjn v Trstu, iL Giulla 76IIL n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v nHci Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za Mtrsnjs, nervozna In otrofth« bo« l.snl (bliza cerkve sv. Antona novega.) Josip strackel Trst vogal Vin Marin Terem-S, Colsrlna Novi dohodi volnenega blaga za moške in za 2enske obleke, svilenina, etamine, batist gladek in čipkast Čipke za obleke kakor tudi bogata izbira okraskov in ovratnikov i t d. i t d, Mehanična delavnica. ODLIKOVANA 1AVARNICA OSVALDELLA. Via Med a 2«. Izdelovanje In poprava strojev in motorjev. Proračunu Knjigoveznica PUETHO PIPPAN, Trsi, ulica Valdirivo lt. Artistična varava Žepni koledarji lastnega izdalova-aja. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in Štedilnik! M- ZKPPAR, nI. & Giovaani 6 in 12. Najboljša isd • lovauja in najpopolnejša vrsta. Ceae smerne. 20' Umetno-fotosrM atelje tet nUco del Rivo tt. 42 (oritnae) Trst Izvršuje vsako fotoeriJiSno delo kakor tudi razglede, poznetk* notranjost lokalov, poroelaaaaie plošče zz vszkovTSt spomenik«. POSEBNOSTI POVeCANJS m VSAKI FOTOGRAFIJ B tli Kadi udobnosti gospu naročnikov zpruema naročbe in jih iz* vršoje na domn, ev. tadi zaoaj mesta po naj zmernejši ti cenah. mt ♦♦♦♦ Trst, al. del M itei/. hI Za Aproulzadlsko komisijo v Materin se Išče Izurjen Knjigovodja. — Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe na Županstvo občine Materija (Istra). rHIIMBIIHMIIHlIlM . Nadomestek toaletnega mila. j Parfamiran in okusno urejen. Nadomestek toaletnega mila Vsebina ene^a kartona 2l/, ducata, stane franko kron 26.50. nflBOOUBauunanaaĐĐDnPĐĐOĐOOPĐĐ _J humu m un Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, fotoschizzL Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — I i i b i Razpošilja tvrdka LANO & COMP.t Osijek, Hrvatska Slavonija, Župni trg. Brzojavni naslov: Lang&Comp. Osjek »■■lIMBGmiHHUI I J Hotel Continental Trst, al i ca Saa Nicolo it. 25 (blizu Cona). Preoo-čuće za vojaka. Drigmlo. Oaoa zmerne Fo«treiba točna. ^^ Papir. VKLIKA ZALOGA PAPIRJA xa ovitka, papirnatih rečic lastna tovarn« — Valčki raslih barv In velikosti Cena zmerna. — Gaetone Doliinar. Trst. Via dei Oelai 16. _ Šivalni stioji. I>ELNIŠKO DRUŠTVO SrV A LNTH STROJEV 81N6ER. Tr«t. Corso 30. Prodaja iivalnlh strojev in vseh pritiklin. Dalavniea sa popravljanja. 158 Damska krofačnlca A. RIEOER, Trat alica Oomaarc ftuje po ^ |4 |S govora. Tej otraga Čekovne račaoe s dnevnim Vlaga se laiiko po hslBHtRfižhfeii ratrn 7iS7l krono. mm iHt Trgoosko-obrtno zodrugo v Trstu ifla L Prancesa fin 20, K nastropje« MSI listo ^EdlnosT Posojila daje aa oiebal kredll in na vestavn proti plačila po dogovora. (Jradoe ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do I popoldne. Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno primerne za družine. JADRANSKA BANKA ■ 1 F1UJALKE: Dunaj Tefetkofa KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije zastavna pi&Jia, -prijorttete, delnice, srečke ftd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih sfctadttčih SAFE - DEPOSTTS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. c NBNiaiNica = Trst, Via Cassa dl Risparmio štv. 5 (lastno poslopje) ^ Kapital In rezerva k 13,200.000.— 74, Dnbrovnfk, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. VLOOE NA KNJIŽICE Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrst- V m 0111 PaPfr1eT Protl kurznl izgubi, revizija žrebanja srečk itd. 9 |9 ja brezplačno. St :vbn: k-editj, rembours-krediii. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Borzna naročila. In kaso. Telefoni: 1463^ 1793 In 2676. URADNI URE 2 od 9—1 | 1SKOMT MENIC Od dneva vloge do dneva vzdlga. Rentni davek plačuje bnnkn od svojega. Obrestovale vlog na tekočem In žiro-po dogovora. — Akrddltivi, čeld in nakaznice aa vsa tu- In inozemska tržBča.