Z dovoljenjem prečastitega knezoškoftjstva ljubljanskega. 76126 I. O veri. Kaj se pravi krščansko-katoliško verovati? *5krščansko-katoliško verovati se pravi: za res¬ nico imeti vse, kar je Bog razodel, in kar sveta k a- toliška cerkev zapoveduje verovati, bodi si v sv. pismu zapisano, ali ne. Ali je vera Je zveličanju potrebna? Vera je vsakemu človeku k zveli¬ čanju potrebna, ker „brez vere ni mogoče Bogu dopasti.' 1 Hebr. 11, 6. In Jezus pravi: „Kdor ne ve¬ ruje, bo pogubljen. 11 Mark. 16, 16. Ali je Te zveličanju zadosti, da katoliški Jcristijan le v srcu veruje, Jcar je Bog razodel ? K zveličanju ni zadosti, da katoliški kristijan le v srcu veruje, kar je Bog razodel; temuč mora tudi: 1) Svojo vero v delih kazati, to je, po veri živeti. „Kakor je telo brez duše mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.“ Jak. 2, 26. 2) Kar v srcu veruje, če je treba, tudi očitno z besedo spoznati ali pričati. „Kdorkoli bo mene spoznal pred ljudmi , tega bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa mene zataji pred ljudmi , tega bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, kije v nebesih. 11 Mat. 10, 32. 33. Zakaj moramo verovati, kar je Bog razodel ? Verovati moramo, kar je Bog razodel, ker je Bog večna resnica in neskončna modrost, ktera ne more goljufati, in ne goljufana biti. 1 * 4 — Od kod vemo, kar je Bog razodel ? Kar je Bog razodel, vemo nekoliko iz svetega pisma, nekoliko pa iz ustnega izročila svete kato¬ liške cerkve. Kaj je sveto pismo ? Sveto pismo so tiste bukve, ki so jih od svetega Duha navdihnjeni in razsvetljeni možje spi¬ sali in o kterih sveta katoliška cerkev trdi, da so jih taki navdihnjeni in razsvetljeni možje spisali. Kaj je ustno ali besedno izročilo katoliške cerkve? Ustno izročilo svete katoliške cerkve so tisti nauki, ki so jih aposteljni iz ust Jezusa Kri¬ stusa samega slišali, ali pa po navdihnjenju in raz¬ svetljenju svetega Duha oznanovali, pa jih niso v svetem pismu zapisali. Ktere resnice mora vsak človek, kedar k pameti pride, vedeti in verovati, če hoče zveličan biti ? Teh šest resnic mora vedeti in verovati: 1) Da je en Bog. 2) Da je Bog pravičen sodnik, kteri dobro pla¬ čuje, hudo pa kaznuje. 3) Da so tri Božje osebe enega bitja in ene na- tore: Oče, Sin in sveti Duh. 4) Da se je Bog Sin, druga Božja oseba , za nas včlovečil, da nas je s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal. 5) Da je človeška duša neurnrjoča. 6) Da je milost Božja k zveličanju potrebna, in da človek brez milosti Božje nič zaslužnega za večno življenje ne more storiti. Kaj je vsakemu katoliškemu kristijanu znati zapovedano ? Vsakemu katoliškemu kristijanu je znati zapo¬ vedano: 1) apostoljsko vero; 2; Gospodovo molitev ali očenaš; 3) deset Božjih in pet cerkvenih zapo¬ vedi ; 4) sedem svetih zakramentov; 5) krščansko pravičnost. Kje je to posebno zapopadeno, k ir mo'a katoliški kristijan verovati ? Kar mora katoliški kristijan verovati, je po¬ sebno zapopadeno v apostoljski veri, ktera ima 12 členov ali delov, in se tako glasi: 1) Včrujem v Boga, Očeta, vsegamogočnega, stvar¬ nika nebes in zemlje. 2) In v Jezusa Kristusa, Simi njegovega edinoro- jenega, Gospoda našega. 3) Kteri je bil spočet od svetega Duha, rojen iz Marije Device. 4) Trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in v grob položen. 5) Šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal. 6) Sel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vse- gamogočnega. I) Od ondot bo prišel sodit žive in mrtve. 8) Verujem v svetega Duha. 9) Sveto katoliško cerkev; občestvo svetnikov. 10) Odpuščanje grehov. II) Vstajenje mesci. 12) In večno življenje. Amen. Razlaganje apostoljske vere. I. Verujem v Boga, Očeta vsegamogočnega, stvarnika nebes in zemlje. a) O Bogu. Ali jc več Bogov ? Le en Bog je, kteri je sam od sebe neskončno popolno bitje. 6 — Klare so lastnosti Božje , M nam jih je treba sosebno vedeti ? ' Lastnosti Božje, ki nam jih je treba sosebno vedeti, so te: 1) Bog je večen : je vselej bil, je in bo vselej. „Preden so gore postale, in je bila zemlja stvarjena in nje krog , si ti od vekomaj do vekomaj, o Bog!“ P* 89, 2. 2) Bog je zgolj duh: bitje, ki ima narpopol- niši um in narboljšo voljo, telesa pa ne. „Bog je duh. in kteri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in v resnici Jan. 4, 24. 3) Bog je vsegaveden: ve vse, sedanje, pre¬ pečeno in prihodnje; tudi ve naše narskrivniši misli in želje; toraj mu nič ne moremo prikriti. ,,Vaši lasje na glavi so vsi šteti.“ Mat. 10, 30. 4) Bog je neskončno moder: stori vse iz narboljšega namena, in vselej izvoli nar pripravniše pripomočke, da svoj namen doseže. „Kako veličastna so tvoja dela, o Gospod! Vse si v modrosti naredil. Pa. 103, 24. 5) Bog je vsega mogoč e n: vstvaril je nebo in zemljo in vse, kar je; njemu ni nič nemogoče sto¬ riti. „ Pri Bogu ni nemogoča nobena reč. “ Luk. l, 37. 6) Bog je vsegapričujoč: povsod je, v ne¬ besih in na zemlji. „Se bo li kdo v skrivni kraj skril, dri bi ga jaz ne videl? pravi Boa . 11 Jer. 23, 24. 7) Bog je neskončno svet: hoče in ljubi vse dobro, in sovraži vse hudo. „Sret, svet, svet je Gospod Bog vojskinih trum/' lz. 6, 3. 8) Bog je neskončno resničen in zvest: vse, kar reče, je res; in vse, kar obljubi ali zažuga, gotovo spolni. „Gospodova beseda je prava, in vsa njegova dela so v zvestobi Pa. 32, 4. 9) Bog je nespremenljiv: je vekomaj ravno tisti. „Jaz sem Gospod in se ne spreminjam / 1 Mal. 3, 6. 10) Bog je neskon čn o dobr otlji v; skrbi > po očetovo za vse svoje stvari; vse dobro imamo — 7 od njega. „Hvalite Gospoda, ker Gospod je dober. a IV 134, 3. 11) Bog je neskončno usm ilj e n: nam od¬ pušča naše grehe, ako se resnično poboljšamo. „Bo- dite usmiljeni, kakor je vaš Oče usmiljen Luk. 6, 36. la) Bog je neskončno pravičen: vse dobro plačuje in vse hudo kaznuje, natanko, kakor si kdo zasluži. „Bog bo povrnil vsakemu po njegovih delih.“ Rim. 2, 6. Koliko je Božjih oseb ? Tri Božje osebe so: Oče, Sin, in sveti Duh. Kako se tri Božje osebe med seboj razločujejo ? Bog Oče je sam od sebe od vekomaj; Bog Sin je rojen od Boga Očeta od vekomaj; Bog sveti Duh izhaja od Boga Očeta in Boga Sina od ve¬ komaj. Ktera dela se vsaki osebi posebej prilastujejo? Bogu Očetu se prilastuje stvarjenje, Bogu Sinu odrešenje, Bogu svetemu Duhu posve¬ čenj e. Kako se imenujejo vse tri Božje osebe skupaj ? Vse tri Božje osebe skupaj se imenujejo pre¬ sveta Trojica. S čim spoznava katoliški kristijan presveto Trojico? Katoliški kristijan spoznava presveto Trojico z znamenjem svetega križa, ker vsako teh treh Božjih oseb imenuje, kedar se prekrižuje. Kaj zraven tega katoliški kristijan še spoznava z znamenjem svetega križa ? Katoliški kristijan z znamenjem svetega križa tudi še spoznava, daje Jezus Kristus za nas na križu umrl in nas s svojo smrtjo odrešil. 8 — b) O stvarjenju. Kdo je vse vstvaril? Bog je vstvaril nebo in zemljo in vse, kar je. Kaj pomeni beseda vstvarlti? Beseda v s t v a r i t i pomeni: iz nič kaj narediti. Kaj nam pripoveduje sveto pismo o stvarjenju sveta ? Sveto pismo nam o stvarjenju sveta pripove¬ duje to-le: V začetku je Bog vstvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna; voda in tem it ste jo pokrivali. V koliko dneh je Bog zemljo človeku za prebivanje vravnal? Bog je zemljo v šestih dneh človeku za prebi¬ vanje vravnal. Prvi dan Bog reče: „Bodi svetloba!" In bila je svetloba. Drugi dan Bog reče: „Bodi nebez!“ In bil je nebez. Nekaj vode je šlo v oblake. Tretji dan Bog reče: „Naj se steče voda v en kraj, in suha zemlja naj se prikaže!" In bili so studenci, potoki, reke, jezera in morja, in prikazala se je s-uha zemlja Tudi še Bog ukaže, da naj zemlja rodi travo, zelišča in drevesa, in zgodilo se je tako. Četrti dan Bog reče: „Naj bodo luči na nebu, naj razsvetljujejo zemljo in naj vrste noč in dan in letne čase!" in bile so luči na nebu: solnce, luna in brez števila zvezd. Peti dan Bog reče: „Naj bodo ribe v vodi in ptice pod nebom!" In bile so Sesti dan Bog reče: „Naj rodi zemlja laznino, živino in zverino!" In zgodilo se je. In poslednjič reče: »Naredimo človeka po svoji podobi, in naj gospoduje vsej zemlji!" In človek je bil. In vse, kar je Bog naredil, je bilo prav dobro. Sedmi dan je Bog počival, to je, nehal je stvar iti, in je ta dan blagoslovil in posvetil. —- 9 — Ktere so nar imenitniše stvari Božji? Nar imenitniše stvari Božje so angelji in ljudje. Kaj so angelji? Angelji so zgolj duhovi, kteri imajo um in voljo, telesa pa ne. Zakaj je Bog angelje vstvaril ? Bog je angelje vstvaril, da bi ga spoznali, ča¬ stili, ljubili, molili, mu služili, in ljudi varovali. Kako pravimo angeljem, ki ljudi varujejo? Angeljem, ki ljudi varujejo, pravimo angelji varuhi. Kakošni so bili angelji precej po stvarjenji 1 Dobri so bili, v milosti Božji, in v veliki po¬ polnosti. Ali so vsi angelji v milosti Božji ostali? Veliko angeljev se je z napuhom zoper Boga pregrešilo in milost Božjo zgubilo. Kako je Bog napuhnjene angelje kaznoval ? Napuhnjene angelje, ki jih imenujemo hu¬ dobne duhove, je Bog vekomaj zavrgel in v pekel pahnil. Kako je Bog človeka vstvaril '? Bog je hotel, da iz prsti bodi telo. In bilo je. Pa živelo še ni. Tedaj je dušo vanj dihnil, in živel je prvi človek, Adam. &ako j■; Bog druzega človeka vstvaril? Ko je Adam trdno spal, je Bog hotel, da bodi iz njegovega rebra človeško truplo. Temu truplu je Bog dušo dah In bil je drugi človek, 'Eva. Iz česa je tedaj človek? Človek je iz telesa in iz neumrjoče duše, ktera je po Božji podobi vstvarjena. — 10 — Zakaj je Bog človeka vstvaril 1 Bog je človeka vstvaril, da bi ga spoznal, ča¬ stil, ljubil, molil, mu služil in pokoren bil, in da bi bil večno zveličan. sta živela prva človeka ? Prva človeka sta živela v silno lepem in pri¬ jetnem kraju, kteremu se paradiž ali raj pravi. Imela sta vse potrebne reči, in prav dobro se jima je godilo. Rakošno je bilo telo prvih človekov 1 Telo prvih človekov je bilo zdravo, trdno in po posebni milosti Božji neumrjoče. Kakošna je bila duša prvih človekovi Um prvih človekov je bil razsvetljen, da sta lahko Boga prav spoznavala; voljaje bila k dobremu nagnjena; bila sta nedolžna, in Bogu prijetna ali v milosti Božji. Ali sta bila prva človeka zmirom Bogu pokorna? Prva človeka Adam in Eva nista bila zmirom Bogu pokorna. V kteri reči sta bila prva človeka Bogu nepokorna 1 Zapeljana po hudobnem duhu v kačji podobi, sta jedla sad z drevesa, kterega jima je bil Bog prepovedal, in sta s tem grešila. Saj je greh prvima človekoma škodoval? Greh je prvima človekoma veliko škodoval na duši in na telesu. Kaj je greh prvima človekoma na telesu škodoval ? Po grehu je telo prvih človekov oslabelo in je postalo um rjoče. — 11 Kaj je greli prvima človekoma na duši škodoval ? Po grehu je um prvih človekov o temnel, da Boga nista prav spoznala; volja je bila k hu¬ demu nagnjena; zgubila sta nedolžnost in posvečujočo milost Božjo; Bogu sta bila zo- p e r n a, in zaslužila sta vekomaj zavržena biti. Ali ge ta greh samo našim prvim, starišem škodoval '? Ta greh ni samo našim prvim starišem ško¬ doval, ampak tudi nam, ki smo iz njih rodu; pri¬ nesel nam je časno in večno smrt. in še ve¬ liko druzega hudega na duši in na telesu. Kako se temu grehu pravi ? Temu grehu se pravi izvirni ali podedo¬ vani greh, ker iz prvega človeka v vse ljudi iz¬ vira, ali ker smo ga vsi od prvega človeka podedo¬ vali. „Po enem človeku je prišel greh na svet, in po grehu smrt; in tako je nad vse ljudi smrt prišla, ker so vsi v njem grešili. 11 Rim. 5, 12. Ali je Bog človeka zavoljo tega greha vekomaj zavrgel ? Bog človeka ui vekomaj zavrgel, temuč mu je oljubil Odrešenika, ki se mu tudi Mesija (Kristus, Maziljenec) pravi. Alije oljubljeni Odrešenik na svet prišel precej po grehu prvih starišev V Obljubljeni Odrešenik je na svet prišel še le štiri tisoč let po grehu prvih starišev. Ali je Bog med lem ljudi brez pomoči pustil F Že prva človeka in pozneje več svetih mož je Bog sam podučeval, kakošeu je, in kaj od nas hoče. Ti sveti možje, ki jih očake imenujemo, so: Noe, A h r a h a m, Izak, Jakob. — 12 Po kterih svetih možeh je Bog podučevol Jakobove mlajše? Jakobove mlajše — hebrejsko, izraelsko ali judovsko ljudstvo — je Bog podučeval po Mojzesu in družili prerokih. S čim so preroki spričevali, da jih je Bog poslal? Da jih je Bog poslal, so preroki spričevali s čudeži, to je, s takimi deli, ki jih nobeden ne more storiti, kakor sam Bog; in s prerokova¬ njem, to je z napovedovanjem takih prihodnjih reči, ki jih nobeden ne more vedeti, kakor sam Bog. Kaj so preroki prerokovali o obljubljenem Odrešeniku's Preroki so prerokovali: da bo Odrešenik iz Judovega rodu in iz Davidove hiše; da bo sveta devica njegova mati; da bode v Betlehemu rojen; da bo svet mož v puščavi ljudi k pokori in poboljšanju opominjal in jih tako na njegov pri¬ hod pripravljal; da bo potem Odrešenik sam očitno med ljudi stopil, jih učil in čudeže de¬ lal ; da ga' bodo hudobni Judje zavoljo njego¬ vega uka sovražili, preganjali in poslednjič umorili; da pa ne bo v grobu ostal, ampak bo od mrtvih vstal; da se bo potem njegov uk po vsem svetu razširil, in se ohranil do konca sveta. Zakaj je Bog toliko o Mesiju po prerokih napovedoval ? Zato je Bog po prerokih toliko o Mesiju na¬ povedoval, da bi ga ljudje, kedar bi prišel, • mogli po teh znamenjih spoznati. Kdaj je obljubljeni Odrešenik na svet prišel ? Obljubljeni Odrešenik je pred več kot osemnajst sto leti na svet prišel, in on je Jezu s Kri s tu s. 13 2. In v Jezusa Kristusa, Sinu njegovega edinorojenega, Gospoda našega. Edo je Jezus Kristus? Jezus Kristus je: 1) edinorojeni Sin Boga Očeta; 2) Bog in človek skupaj; 3) naš Odrešenik in Zve¬ ličar; 4) naš Gospe d, Učenik in Sodnik. Zah'!j se Jezus Kristus imenuje edinorojeni Sin Boga Očeta? Jezus Kristus se imenuje edinorojeni Sin Boga Očeta, ker je on sam iz Boga Očeta od ve¬ komaj rojen. ,,Bog je svet tako ljubil, da je dal svo¬ jega edinorojenega Simi; da, kdorkoli vanj rčruje, se ne pogubi, temuc ima vemo življenje.“ Jan. 3, 16. Zakaj pravimo , da je Jezus Kristus Bog in človek skupaj? Jezus Kristus je Bog in človek skupaj, ktr je Bog od vekomaj, in se je v času včlovečil. „V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. In Beseda je meso postala, in je med nami prebivala. 11 Jan. I, 1, 14. Koliko nator ima tedaj Jezus Kristus? Jezus Kristus ima dve uatori, Božjo in človeško. Koliko oseb ima tedaj Jezus Kristus? Jezus ima eno Božjo osebo, s ktero je člo¬ veško natoro zedinil. Koliko volj ima Jezus Kristus? Jezus ima dve volji, Božjo in človeško voljo ker ima Božjo in človeško natoro. „Oče, ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti u , je molil Jezus na Oljski gori. Mat. 26, 39. Ali je Jezus Kristus nilešktmu Očetu v vsem enak? Kakor Bog je Jezus Kristus nebeškemu Očetu V vsem enak. „Jaz in Oče sva eno.“ Jan. 10, 30. Ka¬ kor človek mu pa ni enak, ampak je manjši. ,.Oče je večji od mene:‘ Jan. 14, 28. — 14 Zakaj seje Sin Božji včlovečil? Sin Božji se je včlovečil, da nas je s svojo smrtjo na križu odrešil greha in večnega pogub¬ ljenja, in nam večno zveličanje zadobil. Zato mu je ime Jezus (Odrešenik, Zveličar!. Kako je Jezus Kristus naš Gospod, Učenik in Sodnik? Jezus Kristus je naš Gospod, Učenik in Sodnik, ker ima vso Božjo oblast v nebesih in na zemlji, in nas je učil nauke in zapovedi, po kterih nas bo sodil. 3. Kteri je bil spočet od svetega Duha, rojen iz Ma¬ rije Device. Ali ima Jezus očeta ? Kakor Bog ima Jezus očeta, namreč nebeškega Očeta; kakor človek pa nima očeta. Jožef je bil le rednik Jezusa Kristusa. Ali ima Jezus materi Kakor Bog Jezus nima matere; kakor človek pa ima mater Marijo, presveto Devico, ktera ga je od svetega Duha spočela. Zakaj se Marija Mati Božja imenujel Marija se imenuje Mati Božja, ker je mati Jezusa Kristusa, kteri je Bog in človek skupaj v eni Božji osebi. Kaj uči sveta cerkev zavoljo te velike časti Marije Devicel Zavoljo te velike časti Marije Device uči sveta cerkev, da je bila Marija s posebno milostjo Božjo po zasluženju Jezusa Kristusa brez madeža iz¬ virnega greha spočeta. Kdo je Mariji oznanil, da bode Mati Jezusova V Angelj Gabrijel, poslan od Boga v mesto Na¬ zaret, je Devici Mariji oznanil, da bo mati Jezusova. Kje je bil Jezus rojen? Jezus je bil v Betlehemu v hlevu rojen. — 15 — Komu je bilo rojstvo Jezusa Kristusa oznanjeno ? Rojstvo Jezusa Kristusa je bilo oznanjeno: 1) fo angelju pastirjem; 2) po zvezdi|Modrim v jutrov; deželi; 3) po Modrih kralju Herodu in pismarjemi 4) po Simeonu in Ani v tempeljnu ljudem. Kaj se je zgodilo po oznanilu rojstva Jezusa Kristusa? Po oznanilu rojstva Jezusa Kristusa se je to zgodilo: 1) Pastirji so prihiteli gledat, kar jim je bil angelj oznanil 2) Kristus je bil osmi dan po postavi obrezan in Jezus imenovan. 3) Modri iz Jutrove dežele so ga prišli molit in so mu darovali zlata, kadila in mire. 4) Jezus je grozovitnemu Herodu, kteri ga je hotel umoriti, v Egipt ubežal. 5) Od ondot je bil po Herodovi smrti v Na¬ zaret nazaj pripeljan in v tem mestu zrejen. Kaj imenitnega vemo o Jezusovi mladosti ? O Jezusovi mladosti to-le vemo: 1) Ko je bil Jezus 12 let star, je prišel s svo¬ jimi stariši v Jeruzalem k velikonočnemu prazniku. 2) Jezus je v Jeruzalemu ostal; čez tri dni so ga pa stariši v tempeljnu našli, kjer je med učeniki sedel, jih poslušal in izpraševal tako, da so se vsi čudili njegovemu umu in njegovim odgovorom. 3) Jezus se je zopet v Nazaret vrnil in je ondi ostal. 4) Bil je pokoren svojim starišem. 5) Pastel je v starosti, modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. Kaj posebnega se je zgodilo, preden je Jezus začel učiti? Preden je Jezus začel učiti, se je to zgodilo: 1) Sv. Janez Krstnik je pričal, da je Jezus iagnje Božje, ktero odjemlje grehe sveta. 2) Jezus se je dal sv. Janezu krstiti v reki Jordanu. 3j Sveti Duh se je prikazal v golobji podobi nad Jezusom. 4) Bog Oče se je oglasil, rekoč: „ Taje moj ljubeznjivi Sin , nad Merim imam dopadajenje. “ 5) Jezusa je sveti Duh v puščavo peljal, in ko se je 40 dni in 40 noči postil, ga je hudobni duh skušal, in potem so mu angelji stregli. Kaj posebnega se je zgodilo potem, ko je bil Jezus začel učiti V Potem, ko je bil Jezus začel učiti, se je po* sebno to zgodilo: 1) Jezus je po svoji domači deželi hodil od kraja"do kraja. 2) Privzel si je učencev, izmed kterih je izvolil 12 aposteljnov. 3) Oznano^al je svoj Božji nauk: razodeval je vesele resnice, ki smo jih dolžni verovati, in učil je lepe čednosti, ki smo jih dolžni v dejanju spol- novati. 4) Svaril je nevero in pregrehe, in razdeval zmote Judov, pismarjev in farizejev. 5) Potrjeval je svoj nauk z besedami svetega pisma, s čudeži in z lastnimi zgledi. 6) Prerokoval je prihodnje reči. 7) Povsod je dobrote skazoval. Kakršne čudeže je Jezus delal ? Jezus je v Kani Galilejski vodo v vino spre¬ menil, dvakrat z malo hlebi in ribami več tisoč ljudi nasitil, vetru in morju zapovedal, po morju hodil ka¬ kor po suhem. Kakošne čudeže je Jezus s osebno nad ljudmi delali Jezus je dajal slepim, da so videli; gluhim, da so slišali; mutastim, da so govorili; hromim, da so 17 hodili; gobove je očiščeval; vsakoršne bolnike, tudi take, ki so bili daleč od njega, je ozdravljal; hu¬ dobne duhove je izganjal, in mrtve oživljal (Jajrovo hčer, mladenča v Najmu, Lazarja, ki je že štiri dni v grobu ležal.) Kako je Jezus čudeže delali Le pogledal, rekel, hotel je, in čudež se je zgodil. Etere prihodnje reči je Jezus prerokoval ? Jezus je prerokoval, da bo veliko trpel, na križu umrl in tretji dan od mrtvih vstal; aposteljnom je prerokoval, kako se jim bo po njegovi snu ti hudo godilo, da ga bo Juda izdal, Peter zatajil, da jim bo svetega Duha poslal; prerokoval je, da bosta mesto Jeruzalem in tempelj razdjana, da se bo njegov uk povsod razširil in ohranil do konca sveta. In ta prerokovanja so se natanko spolnila ali se še spolnujejo. AH so vsi verovali v Jtzusa? Veliko jih je varovalo v Jezusa; veliki judovski duhovni, pismarji in farizeji so ga pa sovražili za voljo njegovega uka, in so ga iskali umoriti. 4 Trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in v grob položen. Alije zamogel Jezus trpeti? Jezus je zamogel trpeti, ker je bil Bog in človek skupaj, in je tudi trpel na duši in na te¬ lesu. Na duši je trpel veliko britkost in žalost, na telesu pa veliko rev in težav, veliko tepenja in ran, ker je bil bičan, s trnjem kronan in križan. Kdo je Jezusa sovražnikom izdal ? Juda Iškarijot, izmed dvanajst aposteljnov, je Jezusa za trideset srebrnikov sovražnikom izdal. — 18 — Kaj je Jezus še pred svojim trpljenjem Usti večer storil ? Jezus je še pred svojim trpljenjem tisti večer z aposteljni velikonočno jagnje jedel, jim noge umival, in zakrament svetega rešnjega Telesa postavil. Kam je šel Jezus po zadnji večerji s svojimi oposleljni ? Po zadnji večerji je šel Jezus s svojimi apo¬ steljni na Oljsko goro, in je ondi trpel veliko žalost in smrtne težave, ter molil, rekoč: „Oče! ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih; pa ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti hočeš!“ Kaj se je zgodilo, Jco je bil Jezus odmolil ? Ko je bil Jezus odmolil, ga je angelj iz nebes potrdil, in je z aposteljni šel izdajalcu naproti. Briči in vojščaki so Jezusa prijeli, zvezali, veljali k Anu in Kajfu, drugi dan pa k rimskemu oblastniku Pon- ciju Pilatu; iz same nevoščljivosti in sovraštva so ga krivo tožili in kričali, da mora križan biti. In Pilat je iz strahu pred Judi nedolžnega Jezusa v smrt na križu obsodil. Kje je bil Jezus križan ? Jezus Kristus je bil na gori Kalvariji blizo mesta Jeruzalema križan, in je na križu umrl. Kaj se je godilo, ko je Jezus na križu visel? 1) Jezus je za svoje sovražnike molil: „Oh! odpusti jim; saj ne vedo, kaj delajo!“ 2) Skesanega razbojnika je potolažil, rekoč: „liesnicno, ti povem, danes boš z menoj v raju! li v 3) Svojo mater je izročil Janezu, rekoč Mariji: „Žena! glej, tvoj sin!“ In Janezu: ,,Glej, tvoja mati!“ 41 Opoldne je solnce otemnelo, in tema je bila po vsej zemlji do treh popoldne, in tedaj je nazna¬ nil Jezus svoje trpljenje in zapuščenost, rekoč: „Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil!“ — 19 5) Prevelicega trpljenja žejen, je rekel: »Žejen sem!“ in so mu dali jesiha. 6) Rekel je: »Dopolnjeno je!“ 7) Zavpil je z velikim glasom : »Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo! 5 * * * * * 11 In ko je bil to izrekel, je glavo nagnil in umrl. Kaj se je godilo ob Jezusovi smrti ? Zagrinjalo v tempeljnu se je pretrgalo od vrlia do tal; zemlja se je tresla, skale so pokale, grobi so se odpirali; stotnik in kteri so ž njim Jezusa varovali, so se silno bali in so rekli: „ Resnično, ta je bil Božji Sin!“ Vsi pa, ki so to videli, so se na prsi trkali in se trepetaje vrnili. (Mat. 27, 54.) Kdo je pokopal telo Jezusovo V Jožef Arimatejec in Nikodem sta pokopala Je¬ zusovo telo v nov, v skalo vsekan grob, kamor še nikdo ni bil položen. >• 5. Šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal. Kam je šla duša Jezusova, ko se je bila od telesa ločila ? Ko se je bila duša Jezusova od telesa ločila, je šla pred pekel oznanit odrešenje pravičnim, ki so ga ondi mirno in brez trpljenja čakali. Kdaj je Jezus od mrtvili vstal V Jezus je tretji dan po svoji smrti iz lastne moči, neumrjoč in častitljiv, kakor premagalec smrti in hudobnega duha, od mrtvih vstal. Zakaj je Jezus Kristus od mrtvih vstal ? Jezus Kristus je od mrtvih vstal: 1) Da je spolnil sveto pismo in svoje lastno prerokovanje. »Moje duše ne boš pustil v peklu, in ne boš pripustil svojemu Svttemu videti trohnobe. 11 Ps. 15, 10. »Jezus jim je rekel: Poderite ta tempelj, in v — 20 — reh dneh ga bom postal il. On pa je govoril o tem- peljnu svojega telesa. Jan. 2, 19. 21. 2) Da je svet prepričal, da je resnico učil in da ga je res Bog poslal. Jezus je rekel hudobnim farizejem, da se jim bode dalo znamenje Jona preroka. ,,Zakaj, kakor je bil Jona v trebuhu morskega soma tri dni in tri noči, ravno tako bo Sin človekov v srcu zemlje tri dni in tri noči. 11 Mat. 12, 40. « 3) Da je naše upanje potrdil in nam prihodnje vstajenje zagotovil. Jezus sam pravi: „Jaz sem vsta¬ jenje in življenje; kdor v me veruje, bo živel, akoravno umrje.“ Jan. 11, 25. Kako je Jezu ! apesieljne in učence prekričal, da je res od mrtvih vstal ? Jezus se je prikazal pobožnim ženam. Magda¬ leni, Petru, dvema učencema, ki sta šla v Emavs, in večkrat zbranim učencem; je vpričo njih jedel in se jim dal dotakniti; enkrat se je več kot'pet sto učencem na gori prikazal, in jih je s tem popolnoma prepričal, da je res od mrtvih vstal Tudi Jezusovi sovražniki so njegoio vstajenje zvedeli po vojakih, ki so grob varovali. 6. Šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsega- mogočnega. Kdaj je sel Jezus v nebesa ? Jezus je šel štirideseti dan po svojem vstajenju vpričo sVojih učencev na Oljski gori iz lastne moči v nebesa. Kaj se pravi: Jezus sedi na desnici Boga Očeta vsegamogočnega ? To se pravi: Jezus ima vso Očetovo čast in oblast v nebesih in na zemlji. 7. Od ondot bo prišel sodit žive in mrtve. Ali bo Jezus še kdaj priseli Jezus sam je rekel in dva angelja sta pričala — 21 pri njegovem vnebohodu, da bo še prišel konec sveta z veliko močjo in častjo v oblakih neba, zato, da bo sodil vse ljudi, žive in mrtve, to je, dobre in hu¬ dobne. in da bo vsakemu povrnil po njegovih delih. „ Videli bodo Sinu človekovega 'priti v oblakih neba z veliko močjo in veličastvom Mat. 24 30. ., Vsi se moramo pokazati pred sodnjim stolom Kristusovim, da prejme slehern v svojem telesu, kakor je storil, ali dobro, ali hudo.“ 2. Kor 5, 10. 8. Verujem v svetega Duha. Kdo je sveti Duh? Sveti Duh je tretja Božja oseba; on je pravi Bog. Saj moramo verovati o sv. Duhat O svetem Duhu moramo verovati: 1) Da sveti Duh izhaja od Boga Očeta in Boga Sina od vekomaj. „Kadar pa pride Tolaznik, kterega vam bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, kteri od Očeta izhaja, on bo pričeval o meni.“ Jan. 15, 26. 2) Da nas sveti Duh posvečuje. „Ne iz dčl pra¬ vičnosti, ktera smo mi storil’, ampak po svojem usmi¬ ljenju nas je zveličal v kopeli prerojenja in ponovljenja svetega Duha.“ Tit. 3, 5. Kje nas sveti Duh posvečuje ? Sveti Duh nas posvečuje: 1) Pri svetem krstu, 2) V zakramentu svete pokore. 3) Kolikorkrat druge svete zakramente vredno prejemamo. Kako nas sveti Duh posvečuje ? Sveti Duh nas posvečuje, ker v nas vlije po¬ svečujočo milost, in nas stori Božje otroke, ali pa posvečujočo milost v nas pomnoži. Zraven tega pa še tudi naš um razsvetljuje, nas uči in nagiba po Božji volji ravnati, in nam deli svoje darove. ,,Da- — 22 — rovi so mnogoteri, Duh je pa eden. Vse to pa dela en in ravno tisti Duh, kteri deli slehernemu, kakor hoče.“ l. Kor. 12, 4. ll. Kteri so darovi svetega Duhat Darovi svetega Duha so ti: 1) dar modrosti, 2) dar umnosti, 3» dar sveta, 4) dar moči, 5) dar učenosti, 6) dar pobožnosti, 7) dar strahu Božjega. 9. Sveto katoliško cerkev; občestvo svetnikov. Kaj je sveta katoliška cerkev ? Sveta katoliška cerkev je vidna družba vseli pravovernih kristijanov pod vidnim poglavar¬ jem, rimskim papežem, kteri ene nauke verujejo, in ene zakramente prejemajo. t£do je nevidni poglavar svete cerkve ? Nevidni poglavar svete cerkve je Jezus Kristus, ker je njen začetnik, in ker je obljubil, pri njej biti vse dni do konca sveta. Komu je Jezus izročil vladanje svoje cerkve ? Jezus je aposteljnom in njih naslednikom vla¬ danje svoje cerkve izročil, ker jim je rekel: „Kakor je Oce mene poslal, tudi jaz vas pošljem.“ Jan. 20, 21. „Resnicno, vam povem, karkoli boste zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in karkoli boste razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih . 11 Mat. 18, 18 Kterega izmed aposteljnov je Jezus postavil vidnega poglavarja svoji cerkvi? Jezus je vidnega poglavarja svoji cerkvi postavil, aposteljna Petra, kterega naslednik je rimski p a p e ž. „ Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo zmagala. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; — 23 — in karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano budi v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razve¬ zano tudi v nebesih.“ Mat. 16, 18. 19. „Simon, Simon! glej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico. Jaz pa sem prosil zate, da ne jenja tvoja vera; in ti, kadar se boš nekdaj spreobrnil, potrdi svoje brate. 11 Luk. 22, 31. 32. „Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce.“ Jan. 21, ]6. 17. Ce nad Jezusovim ukom dvomi ali prepiri vstanejo, komu jih gre razsoditi'< če nad Jezusovim ukom dvomi ali prepiri vsta¬ nejo, jili gre razsoditi papežu in škofom skupno, ali pa papežu samemu. Ali se morejo škofje z rimskim papežem v Jezusovem uku, zmotiti ? Škofje z rimskim papežem se ne morejo v Je¬ zusovem uku zmotiti, ker je Jezus aposteljnom in njih naslednikom obljubil, da bo pri njih vse dni do konca sveta, in da jim bo sv. Duha poslal, kteri jili bo vso resnico učil, in bo pri njih ostal vekomaj. Po kttrih znamenjih se spozna prava Jezusova cerkev ? Prava Jezusova cerkev se spozna po štirih znamenjih, in ta so: 1) da je edina, 2) sveta, 3) katoliška ali vesoljna, 4) apostoljska. Kako ja prava cerkev edina ? Prava cerkev je edina, ker ima 1) enega poglavarja, 2) eno vero, 3) ene zakramente. „En Gospod (je), ena vera, en krst.“ Ef. 4, 5. Kako je prava cerkev sveta ? Prava cerkev je sveta: 1) ker je njen začetnik Jezus Kristus svet; 2) ker je njen nauk svet; 3) ker ima svete zakramente; 4) ker svoje verne k svetosti napeljuje; 5) ker so zmiraj svetniki v njej. 24 — „Po njem, ki vas je poklical in je svet, tudi vi v vsem svojem obnašanju sveti bodite.“ 1. Petr. l, 15. Kako je prava cerkev katoliška ali vesoljna? Prava cerkev je katoliška ali vesoljna, ker jo je Jezus Kristus za vse ljudi, za vse čase in za vse kraje postavil. „Pojdite in učite vse narode. Učite jih spolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte! jaz sem z vami vse dni do konca sveta. 11 Mat. 28, 19. 20. Kako je prava cerkev apostoljska? Prava cerkev je apostol j s it a: 1) ker veruje in uči, kar so aposteljni verovali in učili; 2i ker so njeni škofje pooblaščeni nasledniki aposteljnov. „ Vzidani ste na stalo aposteljnov in prerokov, in po glavitni vogelni kamen je sam Kristus Jezus.“ Ef. 2, 20. Ktera cerkev ima vsa ta znamenja, da je prava ? Le sama katoliška cerkev ima vsa ta zna¬ menja ; toraj je le naša cerkev prava Jezusova cerkev; vse druge nimajo teh znamenj, so se po¬ zneje začele, so pravo vero pokazile. Kako se še drugač imenuje prava cerkev ? Prava cerkev se tudi rimska imenuje ker je rimski papež njen vidni poglavar in srednik cer¬ kvene edinosti. V kakošni zvezi smo si verni na zemlji, duše v vicah in svet¬ niki v nebesih? Verni na zemlji, duše v vicah in svetniki v nebesih smo si med seboj v zvezi, kakor udje enega telesa. „ Kakor imamo v enem telesu veliko udov, vsi udje pa nimajo ravno tistega opravila; tako nas je ve¬ liko eno telo v Kristusu, sleherni pa smo eden druzega udje. 11 Rim. 12, 4. 5. 25 — Kako se imenuje ta zveza? Ta zveza se imenuje občestvo svetnikov. Zakaj se imenuje ta zveza občestvo ? Ta zveza se imenuje občestvo, ker se vsi njeni udje duhovnih dobrot vdeležujejo. Zakaj se ta zveza imenuje občestvo svetnikov? Ta zveza se imenuje občestvo svetnikov, ker so vsi njeni udje v zakramentu svetega krsta posvečeni in k svetosti poklicani, in so jo svetniki v nebesih že dosegli, duše v vicah jo bodo pa go¬ tovo dosegle. Ktere so duhovne dobrote, ki se jih občestvo svetnikov vde- ležuje ? Duhovne dobrote, ki se jih občestvo svetnikov vdeležuje, so: 1) Jezusov uk, 2) sveti zakramenti, 3) daritev sv. maše, 4) molitev, 5) dobra dela in zasluženje vernih kristijanov in svetnikov. Kako smo verni na zemlji v zvezi med seboj? Verni na zemlji smo si tako v zvezi, da mo¬ limo eden za druzega in si z druzimi dobrimi deli pomagamo. „Molite eden za druzega, da boste ohra¬ njeni ; veliko namreč 'premore stanovitna molitev pra¬ vičnega Jak. 5, 16. Kako smo verni na zemlji v zvezi z dušami v vicah ? Verni na zemlji smo z dušami v vicah tako v zvezi, da mi za duše v vicah Boga prosimo, in jim z molitvijo, z dobrimi deli in posebno z daritvijo svete maše pomagamo, duše v vicah pa za verne na zemlji Boga prosijo. „ Sveta in dobra je misel za mrtve moliti, da bi bili grehov rešeni 2. Mak. 12, 46. — 26 — Kako smo verni na zemlji v zvezi s svetniki v nebesih? Verni ua zemlji smo s svetniki v nebesih tako v zvezi, da svetnike v nebesih častimo in na po¬ moč kličemo, svetniki v nebesih pa za nas na zemlji Boga prosijo. »Ljubezen nikoli ne mine.“ 1 . Kor. 13, 8. 10. Odpuščanje grehov. Kaj nas uči člen apostoljske vere: Odpuščanje grehov? Ta člen apostoljske vere nas uči, da je Jezus Kristus svoji cerkvi dal oblast, grehe odpuščati. Kdo irra v pravi cerkvi oblast grehe odpuščati? Škofje in mašniki imajo v pravi cerkvi oblast grehe odpuščati. Kje se grehi odpuščajo ? Grehi se odpuščajo v zakramentu svetega krsta in v zakramentu svete pokore. Kteri grehi se odpuščajo liri svetem krstu ? Pri svetem krstu se odpuščajo izvirni greh in vsi pred svetim krstom storjeni grehi Kteri grehi se odpuščajo pri sveti pokori? Pri sveti pokori se odpuščajo vsi p o svetem krstu storjeni grehi. 11. 12. Vstajenje mesa. In večno življenje Amen. Kaj nas je učil Jezus o stanu človekovem po smrti'* Jezus nas je učil o človekovem stanu po smrti: 1) Da je človeška duša neumrjoča. 2) Da je precej po smrti vsak človek posebej sojen. 3) Da duše tistih ljudi, ki v milosti Božji umrjo, pa vendar niso še popolnoma čiste, v vice pridejo. 4) Da duše — 27 — pravičnih, ki so popolnoma čiste, v nebesa pridejo. 5) Da so duše grešnikov, kteri v smrtnem grehu umrjo, v pekel obsojene. 6) Da se bodo sodnji dan trupla vseh mrtvih zopet z dušami sklenila in bodo iz zemlje vstala. 7) Da ho potem splošna ali po¬ slednja sodba, po kteri bodo pravični vekomaj v ne¬ besih plačevani, grešniki pa v peklu vekomaj ka¬ znovani. Kaj pomeni beseda Amen ? Beseda Amen pomeni: Resnično je •— vse to trdno verujem. II. 0 krščanskem upanju. Kaj se pravi krščansko upati? Krščansko upati se pravi: Od Boga za trdno pričakovati, kar nam je zavoljo neskončnega zasluženja Jezusa Kristusa obljubil. Kaj upamo od Boga‘i Od Boga upamo večno življenje, to je, večno zveličanje, in vse pomočke, ki jih k zveličanju potrebujemo. Zakaj upamo v Boga? V Boga upamo, ker je vsegamogočen, zvest v svojih obljubah, neskončno dobrotljiv in usmiljen, toraj more in hoče spolniti vse, kar je obljubil. Ali je krščansko upanje potrebno ? Krščansko upanje je tako potrebno, da brez njega ni mogoče Bogu dopasti. „Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje*' 1 1. Kor. 13, 13. S čim krščansko upanje narbolj skazujemo ? Krščansko upanje narbolj skazujec o z m o- litvijo. 28 Kaj je molitev 't Molitev je povzdigovanje duha k Bogu. Zakaj molimo ? Zato molimo, da Boga svojega narvikšega Gospoda častimo, za prejete dobrote hvalimo, in prosimo potrebnih dobrot, posebno, da bi nam grehe odpustil. Kolikerna je toraj molitev ? Molitev je četverna: čas til n a, hvalil n a, prosiln a in spravna. Na koliko načinov molimo ? Molimo ali samo znotranje, ali pa ob enem tudi zunanje. Kdaj molimo znotranje? Znotranje molimo, kedar samo misli in želje k Bogu povzdigujemo, pa jih z besedo ne izrek ujemo. Kdaj molimo zunanje ? Zunanje molimo, kedar misli in želje k Bogu povzdigujemo in ob enem tudi z besedo izrekujemo. Kaj moramo misliti in želeti, kedar molitev z besedo izrekujemo ? Kedar molimo, moramo ravno to misliti in želeti, kar z besedo govorim). Same besede pri Bogu nič ne veljajo. „To ljudstvo me časti z ustnicami, njih srce je pa daleč od mene‘j je očital Jezus Judom. A.U je z besedo moliti dobro in potrebno ? Z besedo moliti je dobro in potrebno, ker tako vnemamo k pobožnosti sami sebe in druge, ki nas vidijo ali slišijo. — 29 Ali smo dolini moliti ? Dolžni smo moliti, ker dolžni smo Bogu ska- zovati največjo čast, živo zaupanje in prisrčno hva¬ ležnost, kar se zgodi z molitvijo; in ker nam je Jezus moliti zapovedal, in je tudi sam neprenehoma moli). „Goipoda svojega Boga moli in njemu samemu služi.“\ lat. 4, 10. „ Prosite , in se vam bo dalo. 11 Mat. 7, 7. Kakošna mora biti molitev, da bo Bogu prijetna in nam po- magljiva 'f Molitev mora biti: 1) Pobožna, to je, pri molitvi moramo vselej v Boga in v to misliti, kar govorimo. „ Bog je duh, in kteri ga molijo, ga morajo v duhu in v resnici mo¬ liti/ 1 Jan. 4, 24. 2) Srčna, to je, v srcu motamo čutiti, kar z besedo izrekujemo. 3) Resnična, to je, tudi sami si moramo v resnici prizadevati za to, česar Boga prosimo. 4) Ponižna, to je, prepričani bodimo, da smo zlasti zavoljo svojih grehov pred Bogom vsi nevredni in da nam Bog le iz samega usmiljenja dobrote ska- zuje. Molitev ponižnega človeka oblake predere/ 1 Sir. 35, 21. 5) Skesana, to je, pravo žalost moramo nad svojimi grehi imeti, in trdn o skleniti svoje življenje poboljšati. — Očitni grešnik je trkal na prsi, rekoč: „Bog, bodi milostljiv meni grešniku!“ In šel je opra¬ vičen domu, prevze‘ni farizej pa ne. Luk. 18. 6) V Jezusovem imenu, to je, le v Jezu¬ sovo neskončno zasluženje moramo zaupati, ne pa v svoja lastna dobra dela. „Ako boste Očeta kaj pro¬ sili v mojem imenu, vam bo dal/ 1 Jan. 16, 23. 7) Stanovitna, to je, ne smemo jenjati mo¬ liti, če tudi nismo precej uslišani. „ Vse, karkoli pro¬ site v molitvi, ako verujete, boste prejeli.“ Mat. 21, 22. 8) Vdana v Božjo voljo, to je, Bogu mo¬ ramo prepustiti, da nas po svoji previdnosti ali usliši, — 30 — ali pa ne. „Moj Oče! ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih; pa vendar ne, kakor jaz hočem, ampak ka¬ kor ti.“ Mat. 2G, 39. 9) Iz dobrega namena, zato, da Boga ča¬ stimo, ne pa, da bi nas ljudje hvalili. „Kedar mo¬ lite, ne hodite kakor hinavci, kteri radi v shodnicah in na voglih potov stoje in molijo, da hi jih ljudje videli. Resnično, povem vam , prejeli so svoje plačilo. Ti pa, kedar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri, in moli svojega Boga na skrivnem; in tvoj OČe, kteri na skriv¬ nem vidi, ti ho povrnil.“ Mat. 6, 5. 6. Kaj nam pomaga dobra molitev ? Dobra molitev stori: 1) Da dosežemo, kar Boga prosimo, ako je v naše zveličanje. „Prosite, in se vam bo dalo. Zakaj sleherni, kteri prosi, prejme." Mat. 7, 7. 8. 2) Da smo v nadlogah potolaženi. ,,Ce je kdo med vami žalosten, naj moli.“ Jak. 5, 13. 3) Da smo v v skušnjavah potrjeni ter jih ložej premagamo. „Cujte in molite, da ne padete v skuš¬ njavo.' 1 Mark. 14, 38. 4) Da smo čedalje boljši in pobožniši, in Bogu prijetniši. „Vaš Oče z neles bodal dobrega duha tem, kteri ga prosijo." Luk. li, 13. To nam spričuje živ¬ ljenje' Marije prečiste Device, aposteljnov in vseh svetnikov. Kje najdemo ob kratkem, kar nam je treba moliti ? Za kar nam je treba moliti, najdemo ob kratkem v očenašu ali v Gospodovi molitvi. Zakaj se ta molitev imenuje očenašl Ta molitev se imenuje o če n aš, ker se s tema besedama pričenja. Zakaj se ta molitev imenuje Gospodova molitev? Ta molitev se imenuje Gospodova molitev, ker jo je učil naš Gospod Jezus Kristus. — 31 — Kdaj je Jezus 7 risi,us učil moliti? Učenci so Jezusa prosili, rekoč: „Uči nas mo¬ liti," in Jezus jim je odgovoril: Tako-le molite: „Oče naš, kteri si v nebesih! Posvečeno bo'di tvoje ime; pridi k nam tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja, ka¬ kor v nebesih, tako na zemlji; daj nam danes naš vsak¬ danji kruh; in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi ^ odpuščamo svojim dolžnikom; in nas ne vpelji v skuš¬ njavo; temuč reši nas hudega Amen.“ Koliko dtlov ima očenaš? Očenaš ima ogovor in sedem prošenj. Ktcre besede se imenujejo ogovor? Ogovor se imenujejo besede: Oče naš, kteri si v nebesih. Koga ogovarjamo s temi besedami? S temi besedami ogovarjamo Boga, ki je naš Oče. Zakaj pravimo Bogu Oče? Bogu pravimo Oče, ker nas je po svoji podobi vstvaril. in po očetovo za nas skrbi. „Ali ni en Oče nos vseh? Ali nas ni en Bog vstvaril? u Mat. 2, 10. „Vso svojo skrb zvrnite nanj, ker njemu je skrb za vas.“ 1. Pet. 5, 7. Zakaj posebej kristijani pravimo Bogu naš Oče? Bogu pravimo naš Oče, ker nam je pri svetem krstu po svetem Duhu dodelil, da smo njegovi otroci, njegovi deleži in bratje med seboj. „Prejeli ste Dulid posinovljenih otrok, v Mere m, kličemo: Aba (Oče)! Ako (smo) pa otroci, (smo) tudi deleži, in sicer deleži Božji, sodeleži pa Kristusovi. 11 Rim- 8, 15. 18. Zakaj pravimo: Kteri si v ncbesiii? ^ „Kteri si v nebesih 41 pravimo zato, ker Bog, dasiravno je povsod pričujoč, vendar posebno v nebesih — 32 — prebiva, kjer se svojim izvoljenim z obličja v obličje kaže in vživati daje. Kaj prosimo v pn i prošnji: Pos\ečeno bodi tvoje ime? V prvi prošnji prosimo: 1) Da bi vsi ljudje na zemlji Boga prav spoznali in častili, 2) Da bi se neverniki, krivoverci in grešniki k Bogu spreobrnili in resnično spokorili. * Kaj prosimo v drugi prošnji: Pridi k nam tvoje kraljestvo? V drugi prošnji prosimo: 1) Da bi Bog svoje kraljestvo, to je, svojo cerkev in pravo vero raz¬ širjal in utrjeval, kraljestvo hudobnega duha pa, to je, pregrehe, nevero in zmote razdeval. 2) Da bi Bog vero, upanje in ljubezen v nas obudil, in te čednosti v nas množil. 3) Da bi nam po tem živ¬ ljenju nebesa dodelil. Kaj prosimo v tretji prošnji: Zgodi sc tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji? V tretji prošnji prosimo, da bi nam Bog mi¬ lost dal, 1) njegovo sveto voljo vselej in povsol tako zvesto spolnovati, kakor jo angelji in svetniki v nebesih spolnujejo, in 2) v Božjo voljo vselej po¬ polnoma vdati se. Kaj prosimo v četrti prošnji: Daj nam danes naš vsakdanji kruh? V četrti prošnji prosimo: 1) Da bi nam Bog dal vsega, česar nam je za telesno in dušno življe¬ nje treba. 2) Da bi Bog draginjo in lakoto dobrot¬ ljivo od nas odvrnil, in pa greh, kteri večkrat take nesreče za sabo vodi.j Kaj prosimo v peti prošnji: Odpusti nam naše dolge, ka¬ kor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom? V peti prošnji prosimo, da bi nam Bog grehe odpustil ravno tako, kakor tudi mi iz srca odpu- puščamo vsem, kteri so nas razžalili. 33 K Zf Kaj prosimo v šesti prošnji: In nas ne vpelji v skušnjavo? V šesti prošnji prosimo: 1) Da bi Bog od nas odvrnil skušnjave ali vse to, kar nas v greli nape¬ ljuje. 2) Da bi nam Bog v skušnjavah moč dal, se jim ustaviti in jih premagati. Kdo nas skuša ali v greh napeljuje? Skuša nas: 1) Naše meso, to je, naše hudo nagnjenje in poželenje. „ Vsak je skušan, kadar je od svojega po¬ želenja vlečen in vabljen. 11 Jak. 1, 14. 2) Svet, to je, hudobni ljudje s pregrešnim go¬ vorjenjem in življenjem, bogastvo, nečimurna čast in druge posvetne reči. „Vse, kar je na svetu, je pože¬ lenje mesa, in poželenje oči, in napuh življenja, kar ni iz Očeta, ampak iz sveta. In svet prejde in njegovo poželenje. Kdor pa stori voljo Božjo, ostane vekomaj. 11 1. Jan.' 2, 1(). 17. 3) Hudobni duh, ki nam pamet slepi, vero slabi in prelomnikom Božjih zapoved veselje in srečo obeta. „Bodite trezni in čujte; ker hudoba, vaš zopernik, hodi okoli kakor rjoveč lev, in išče, koga bi požrl.“ 1. Pet. 5, 8. Ali tudi Bog koga skuša ? Tudi Bog skuša pravične in svete z boleznijo, z revščino in z drugimi nadlogami, pa le zato, da se njih svetost lepše pokaže, in da imajo večje zasluženje. „Blagor človeku, kteri pretrpi skušnjavo; ker skušen bo prejel krono življenja, ki jo je Bog obljubil tistim, ki ga ljubijo.“ Jak. 1, 12. „Ker si bil Bogu prijeten, je bilo treba , da te je skušnjava skusila.“ Tob. 12, 1 'd.zBčjf Kaj prosimo v sedmi prošnji: Temuč reši nas hudega? V sedmi prošnji prosimo: 1) Da bi nas Bog zlasti hudega na duši, to je, greha rešil, in nas ob¬ varoval večnih in časnih kazni. 2) Da bi nas Bog Kratki Katekizem. 2 — 34 rešil tudi časnih nadlog in težav, ako niso k našemu zveličanju. 3) Da bi nam milost dodelil, voljno in sta¬ novitno trpeti vse nadloge in težave, ki nam jih pošilja. Lončarsko posodo poskusi peč, pravične ljudi pa skušnjava britkosti.“ Sir. 27, 6. Kaj pomeni beseda /Imen? Beseda Amen pomeni: Zgodi se, ali, zgodilo se bo, kar prosimo. Ktero molitev večidel Očenašu pridevamo ? Očenašu večidel pridevamo češčenasimarijo ali molitev, s ktero zlasti presveto Devico Marijo, Mater v Božjo, častimo in na pomoč kličemo, rekoč: Ceščenasi, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. Blažena si med ženami, in blažen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike zdaj in našo smrtno uro. Amen. Koliko delov ima češčenasimarija? Češčenasimarija ima tri dele: 1) Pozdravljenje velicega angelja Gabrijela, ki je Mariji oznanil, da bo mati Jezusova: 2)pozdravljenje tete Elizabete, ki jo je Marija obiskala ; in 3) besede, ki jih je sv. cerkev pristavila. Kdaj zlasti časti cerkev Mater Božjo z angeljevim češčenjem? Cerkev zlasti časti Mater Božjo z angeljevim češčenjem, kadar zjutraj, opoldne in zvečer k molitvi zvoni. Česa se nam je o tem zvonenji še posebno spominjati ? O tem zvonenji se moramo posebno hvaležno in pobožno spominjati, da se je Sin Božji včlovečil. Kaj molimo, kadar zvoni angeljevo češčenje ? Kadar zvoni angeljevo češčenje, molimo: 1) AngeijGospodovjeoznanil Mariji, in spočela je od svetega Duha. Češčena si Marija i. t. d. — 35 2) Glej. dekla Gospodova sem, zgodi se mi po tvoji besedi Češčena si Marija i. t. d. 3) InBesedajemesopostala,injemed nami prebivala. Češčena si Marija i. t. d. Zvečer se še moli 1 oSenaš in 1 češčenasimarija za duše v vieali. Cernu je katoliška cerkev sveti rožni venec vpeljala ? Katoliška cerkev je sveti rožni venec vpeljala: 1) Da bi se večkrat spominjali nar imenitnišili skriv¬ nosti našega odrešenja, namreč: Jezusovega včlove- čenja, trpljenja in vstajenja; in 2) da bi tudi pre- disto Devico Marijo vredno častili. Koliko delov ima sveti rožni veneči Sveti rožni venec ima tri dele: Veseli, žalostni in častitljivi del. T. Veseli del. Po veri se molijo tri češčenasimarije in se zvrstoma pristavlja: 1) Kteri nam oživi pravo vero; 2) kteri nam daj trdno upanje; 3) kteri nam užgi pri¬ srčno ljubezen. 1) Kterega si Devica od svetega Duhci spočela. 2) Kterega si Devica v obiskanji Elizabete nosila. 3) Kterega si Devica rodila. 4) Kterega si Devica v tempeljnu darovala. 5) Kterega si Devica v tempeljnu našla. II. Žalostni del. Po veri se molijo tri češčenasimarije in se pristavlja po vrsti: 1) Kteri nam potrdi spomin; 2) kteri nam razsvetli pamet; 3) kteri nam omeči voljo. 1) Kteri je za nas krvav pot potil. 2) Kteri je za nas bičan bil. 3) Kteri je za nas s trnjem kronan bil. 4) Kteri je za nas težki križ nesel. 5) Kteri je za nas križan bil. III. Častitljivi del. Po veri se pri treh češčenasim arijah pristavlja: 1) Kter 2 * — 36 — nam vodi naše misli; 2) kteri nam vodi naše besede; 3) kteri nam vodi naša dejanja. 1) Kteri je od smrti vstal. 2) Kteri je v nebesa šel. 3) Kteri je svetega Duha poslal. 4) Kteri te je v nebesa vzel. 5) Kteri te je v nebesih kronal. III. 0 ljubezni. Kaj se pravi krščansko ljubiti ? Krščansko ljubiti se pravi; Boga nar večjo dobroto zavoljo njega samega, in bližnjega zavoljo Boga ljubiti; zavoljo Boga vse radovoljno storiti, kar nam je zapovedal. „Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca, in iz vse svoje duše, iz vse svoje misli, in iz vse svoje moči. Ta je nar večja in prva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bliž¬ njega, kakor sam sebe.“ Mat. 22, 37. 38. 39. Mark. 12, 30. 31. Zakaj moramo Boga še ljubiti ? Tudi zato moramo Boga ljubiti, ker je do nas neskončno dobrotljiv. „Ljubimo mi Boga, ker nas je Bog pred ljubil 1. Jan. 4, 19. Kako moramo Boga ljubiti ? Boga moramo ljubiti čez vse, iz vsega srca, iz vse duše, iz vse misli in iz vse moči. Kaj se pravi Boga čez vse ljubiti ? Boga čez vse ljubiti se pravi: Boga raji imeti, kakor vse stvari, raji kakor vse, kar nam more pri¬ jetno in dopadljivo biti, in toraj raji vse, tudi živ¬ ljenje dati, kakor Boga razžaliti. Kdo je naš bližnji ? Naš bližnji je vsak človek, bodi si prijatelj ali — 37 — sovražnik, kakor nas Jezus Kristus uči v povesti o usmiljenem Samarijanu. Kaj se pravi bližnjega ljubiti 1 Bližnjega ljubiti se pravi: Bližnjemu vse dobro hoteti, in, če je mogoče in potrebno, mu tudi dobro storiti, nikoli pa mu ne hudega želeti, ali celo kaj tacega storiti, kar mu je neprijetno in škodljivo. Kaj se pravi bližnjega zavoljo Boga ljubiti? Bližnjega zavoljoBoga ljubiti se pravi: Bliž¬ njega zato ljubiti, ker je po Božji podobi vstvarjen in z Jezusovo krvjo odrešen, in ker je Bog za¬ povedal bližnjega ljubiti. v Ako kdo reče: „Ljubim Boga," in sovraži svojega brata, je lažnih. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, kterega vidi, kako more Boga ljubiti, kterega ne vidi? In to zapoved imamo od Boga, da, kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata .' 1 1. Jan. 4, 20. 21. S kterimi besedami je razložil Kristus zapoved, bližnjega ljubiti? _ Kristus je zapoved, bližnjega ljubiti, razložil s temi besedami: „Vse, karkoli hočete, da vam ljudje stori, tudi vi njim storite. -Zakaj to je postava in preroki Mat. 7, 12. Ali je krščanska ljubezen potrebna ? _ Krščanska ljubezen je tako potrebna, da človek, kteri se pameti zave, brez ljubezni ne more doseči večnega življenja. „Kdor ne ljubi, ostane v smrti . 11 1. Jan. 3, 14. Kako skazujemo ljubezert d Sveto mašnikovo posvečevanje. 7) Sveti zakon. I. 0 zakramentu svetega krsta. Kaj je sveti krst ’ Sveti krst je prvi in nar potrebnejši zakra¬ ment, v kterem je človek z vodo in Božjo besedo izvirnega greha in vseh drugih pred krstom stor¬ jenih grehov očiščen, in k duhovnemu življenju prero¬ jen in posvečen. Zakaj se sveti krst prvi zakrament imenuje ? Sveti krst se prvi zakrament imenuje, ker mora človek prej krščen biti, preden zamore kak drug sveti zakrament veljavno prejeti. — 55 — Zakaj se sveti krst imenuje nar po'• Kam je duša pri posebnej sodbi obsojena ? Kamor si je zaslužila, ali v vice ali v pekel, sili pa v nebesa. 4) O vicah. Kaj so vice ? Vice so kraj, kjer duše trpe časne kazni. Katere duše so obsojene v vice. V vice so duše tistih ljudi obsojene, kateri sicer v milosti Božjej umrjo, pa imajo vendar še male grehe nad sabo, in kateri se svojih grehov v življenji še niso dosti spokorili. „Nič omadežvanega ne pojde ■v nebeško kraljestvo Razod. 21, 27. 4 Kakšno trpljenje imajo duše v vicah ? Duše v vicah posebno zato veliko trpe, ker neizrečeno hrepene Boga gledati in večno vživati, pa ga vendar le ne morejo; vrh tega imajo tudi še drugo trpljenje, katero jim je Božja pravica naložila. Doklej ostanejo duše v vicah? Duše ostanejo v vicah, dokler se popolnoma ne očistijo; ker nič nečistega ne more iti v nebeško kraljestvo. Kako moremo dušam v vicah pomagati ? Dušam v vicah moremo pomagati: 1) Z da¬ ritvijo svete maše, 2) z molitvijo, 3) z drugimi dobrimi deli, 4) z odpustki. „Soeta in dobra je misel j za mertve moliti, da bi bili grehov rešeni 2. Mark. : 12, 46. Ali smo dolžni dušam v vicah pomagati ? Dolžni smo, sploh vsem dušam v vicah poma¬ gati, že iz ljubezni, s katero smo ž njimi skle¬ njeni; posebno pa smo to iz hvaležnosti dolžni , svojim staršem, bratom in sestram, prijatlom in dobrotnikom. - 91 ^ R čemu naj nas spodbala misel, da so vice1 Ta misel na] nas spodbada, da se varujemo tudi. malih grehov, ker tudi take Bog strahuje, in po¬ korimo se tukaj storjenih grehov, da ne bomo za nje v vicah trpeli. 5) O vstajenju. Kaj se bo zgodilo sodnji dan s človeškimi trupli ? Sodnji dan bodo trupla vseh ljudi iz zemlje v s t a 1 a in se svojimi dušami se zopet sklenile. ,,Prišla ■ ho ura oh kateri bodo vsi, ki so v groheh, slišali glas \ Sinu Božjega. In bodo iirišli, kateri so dobro delali, v stajenje življenja, kateri so pa hudo delali, v vstajenje ; V bsojenja.“ Jan. 5, 28, 29. Rako sna bodo telesa pravičnih po vstajenji ? Telesa pravičnih bodo po vstajenji nestrohljiva. neumerjoča, častitljiva, duhovna, Jezusovemu častit¬ ljivemu telesu podobna. „Seje se v trohljivosti, vstalo bo v netrohljivosti; seje se v nečasti, vstalo bo v časti; seje se v slabosti, vstalo bo v trdnosti; seje se živalsko- \ telo, vstalo bo duhovno telo.“ 1. Kor. 15, 42—45. „Jezus Kristus bo spremenil naše revno telo, ker ga bo vpodobil svojemu častitljeveniu telesu.“ Fil. 3, 21. Kalcošna bodo telesa hudobnih po vstajenji ? Telesa hudobnih bodo po vstajenji ostudna , . pogubljena, v večni ogenj namenjena. „Glejte, skriv- nost vam povem: Vsi bomo sicer vstali, toda spreme¬ njeni ne bomo vsi.“ 1. Kor. 15, 51. Raj nam pomaga vedeti, da bomo od mrtvih vstali ? Ko vemo le to, bodimo pokojni in veseli. Slabo sicer je zdaj naše telo, umrje, pride v grob in ,,4.strohni; pa ne bojmo se tega preveč, saj bo zopet vstalo, in če sveto živimo, bo častitljivo vekomaj. K čemu naj nas spodbada misel, da bomo od smrti vstali ? Ta misel naj nas spodbada, da spoštujmo svoje Aelo; nikoli nič hudega, vselej pa le dobro ž njim ■delajmo, zlasti si pa prizadevajmo vedno sramožljivi in čisti biti. 6j 0 poslednji sodbi. Kdo bo sodni dan prišel soditi ? Jezus Kristus bo sodnji dan v oblakih neba z veliko močjo in častjo prišel in bo vsem ljudem