Meščanske šole. O meščanskih šolah se pri nas v pervič bere v deržavni šolski postavi 14. maja I. 1869., in sicer sledeče: „§. 17. Meščanska šola ima nalogo, da mladini, ki ne hodi v srednje šole, pomore k veči omiki, kakor to Ijudska šola po svojem namenu ruore storiti. Nauki teh šol so: Veroznanstvo, jezik in spisje, zcmljepisje in zgodovina s posebnim ozirom na domovino in njeno ustavo, prirodopisje, prirodoslovje, računstvo, geometrija, knjigovodstvo, risanje s prosto roko, geometrično risanje, Iepopisje, petje in telovadba; za dekleta: ženska ročna dela in nauk o gospodinjstvu. Na nenemških meščanskih šolah naj se da priložnos.t, da se mladina tudi uči nemškega jezika. Z dovoljenjem deželne šolske gosposke more se v tneščanske šole vpeljati tudi neobligatni nauk v kakem tujem živočem jeziku. §. 18. Tistim, ki šolo vzderžujejo, je prepuščeno, da morejo ludi navadno Ijudsko šolo tako vravnati, da rešuje nalogo nieščanskih sol. V takih primerljejih ima šola oseni razredov. Napraviti se pa tudi inorejo samostojne trirazredni meščanske, ktere se naslanjajo na 5. razred ljudskih šol. §. 19. Določbe v §§. 4 — 8 in 10 — 14. (postave od 14. maja 1869 zastran ljudskih šol) imajo s sledečimi premembami tudi veljavo za meščansko šolo: 1. V trirazrednih meščanskih šolah mora se mladina skozi in skozi, v osemrazrednib meščanskih šolab pa le v zgornjih razredih po spolu razdeliti. 2. Po mogočnosti naj se postavijo lastni veroznanstveni učitelji. 3. Učiteljski zbor izvoljuje iz dovoljenih knjig potrebne učne in berilne knjige; tudi mora ta predlagati deželnemu šolskemn svetu vpeljavo novih učnih in berilnih knjig. 4. Odgovorni učitelj šole ima naslov ,,vodja". Tako govori deržavna postava o meščanski šoli. Kakošne postave so pa dežele v tej zadevi sklenile? Vladni predlog zastran postave o napravljanji in vzderževanji Ijudskih šol je o meščanskib šolah veleval, da v v.sakeni šolskem okraji naj se najnianj ena meščanska šola vstanovi. Kaj so deželni isbori k temu rekli? Vladino načelo so bili na tanko in nepogojno sprejeli deželni zbori: Dolenje avstrijski, koroški, predarelski iri daimatinski. Pervi je verh tega tudi določil, da v zvezi s (emi šolami bodo obertnijske ali kmetijske učilnice. V deželnib poslavah goriških in istrijskib se ta določba tako-le glasi: V vsakem šolskem okraji naj se napravi po mogočnosti (!) naj manj ena saniostojna meščanska šola ali pa v zvezi z Ijudsko šolo. , Deželne postave načeskem in vSleziji tirjajo, da naj bode vsakem političnem opravilnem okraju ena meščanska šola. Za Moravsko seje dotični paragraf vladinega predloga lako prenaredil, da meščanska šola naj bode le v tistib okrajih, kjer še nobene realne šole ni. Dežeine postave v goreuji Avstriji, v Salcburškem in S t aj e r s k e m pa pravijo, da naj deželni zbori vselej posebej določujejo kraj, kjer se ima napraviti meščanska šola, in potrebni denar, s kterim se more vstanoviti in vzderževati. Zastran vzderževanja meščanskih šol veljajo po vseh deželali tiste določbe, kakor zastran Ijudskili šol. Kjer vzderžujejo srenje ljudske šole, tam bodo tudi za te šole tudi le srenje skerbeti moralo. Če je to dolžnost več okrajev, prevzamejo ludi ti skerb za meščanske šole. Za mesčanske učitelje je vlada odraerila 600 gold. najniže letne plače. Skoraj vse dežele so poteni taisto sklenile. Stajerska pa je meščanskim učiteljem dovolila 700 gold., gorenje Avstrijsko celd 800 gold.; le dolenje Avstrijsko samo 500 gold. Ravnatelji nieščanskib šol imajo tisto doklado za svoja opravila, kakor ravnatelji Ijudskib šol. Pet- in desetletnih doklad po 10% bodo deležni tudi učitelji meščanskih šol. Toliko se izve od meščanskih šol iz deželnib šolskib poslav raznih avstrijskih kronovin. Ktere dežele so si pa osnovale že me.ščanskih šol? fll Iz dolenje Avstrijskega mi jp znan sanao Dunaj, ki je 1. 1870. štiri meščanske sole z 8 razredi osnoval, verh tega pa tudi več 6razrednih Ijudskih šol napravil. Na gorenjpm Avstrijskem imajo od 13. jan. 1870. lastno dežeino postavo zastran napravljanja in vzderževanja nieščanskih šol. Po tej postavi naj sf napravi 1p 7 trirazrpdnih nieščanskih šol v bolj obertnijskih krajih. Solnina znaša na tph šolah 4 gold. na 1p(o; ravnatelj bode imel 1000 gold. in učitelji 800 gold. iz deželnega šolskpga zakiada, iz ktprpga tudi dobi vsaka srenja, ki napravi meščansko šolo, 200 gold. podpore za zidanje šolske hiše in druge potrebe. Vsled te postave napravili so se v štirih krajih (Linc, Steier, Wels, Ried) še iani meščanske šole. > Na Stajerskem se meščanske šole snujejo v Gradcu, Hadgoni, Hartbergu, Fiirstenfeldu in inenda še drugod. Na teh šolah bodo vpiike plače, po 800 gold. in s časoma še več. Na Češkem je 43 nesamostojnih nižih realk, ki so v zvezi z Ijudskimi šolami. Od teh se bode 13 meščanskih šol napravilo, iz lirugih morda izrastd realhe gimnazije. Iz drugih dežel se še ne sliši, da bi bile že vstanovile kaj meščanskih šol; vendar se pa pridno ljudske šole razširjajo in tudi se ugiblje na Koroškera in še drugod, v kterih krajih po deželi in s kterimi pomočki bi se osnovale meščanske šole po dpželi. Kaj pa Kranjsko? Ali bi potrebovali mi meščanske šole? Se ve da, vsaj ene ali dve naj bi se skušalo napraviti, in sicer v kakem večem okraji, kjer še ni nobene srednje šole, in kjpr je že dobra 4razredna Ijudska šola, da bode treba napraviti samo trirazredno inpščansko šolo. Taki okraji bi bili: radoliški, logaški, postojnski, kočevski z večimi tergi in mesti, kakor so Radolica, Teržič, Idrija, Postojna, Kočevje. Srenje same pri nas pac ne bodo mogle napraviti \n vzderževati takih sol; vendar pa bi to zniogli celi šnLski okraji z malo deželno pomočjo. Bog daj, da bi se tn želja na korist boljše izomike našega malo izobraženega Ijndstva mogla vresničiti! /,.