gosp dar j rtnišk m na Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 23. septembra 1863. Gospodarske stvari. namaže na drevo na debelo, ampak se to opravi v jeseni ali pozimi tanko,in Gotova pomoc, da zajec sadnih drevés ne objeda. kmetijskih časopisih se je špehova koža (bo- hovka, Speckschwarte) že večkrat priporočala 7 da od- vraća zajca, ako se ž njo drevesa namažejo Po obilnih P,anJ Gospodarska skušnja. * Kloroform pri čbelah. Na Angležkem so po več srečnih skušnjah zvedili, kdor hoče izprazniti čbele pregnati v drug panj, omami jih s to je skušnjah zanesljivih sadjorejcev je to gotova pomoč. Al vprašanje je: ali špehova maščoba drevesni skorji ne škoduje? tem pripoveduje gospod H a v s e r v „Pomolog. Monatschrift" to-le : Pred nekterimi leti me sreča nekega jesenskega dné eden mojih sosedov, ki je nesel kos svinské kože kloroformom. Panj se zastran svetlobe s kakim prtom pregrne in kloroforma se va-nj nekoliko kapljic vlije. Koj ko se vidi, da so čbelice omamljene, se brez vse nevarnosti v kak drug panj denejo, v kterem se drugo jutro zopet vse oživé in roje okrog novega panja vesele kakor okrog poprejšnega. v roči. Ko cemu mu bode, mi odgovori y x\jv^j.« ga poprasam, cemu mu ooae, mi oagovori, y o'oygjj ]vl]fri na đallC. na vrt grem, da bom ž njo drevesca namazal, da mi © J o J jih zajec ne ogrize in da glad ko in mlado skorjo V Beču na Notranjskem in v Pirčah v kočev- dobijo. Odsvetujem mu to opravilo in pravim, da ravno skem kantonu goveja kuga odjenjuje, na novo pa se je ta maža utegne drevesni skorji jako škodovati. On začela v Vasi, brž ko ne iz Pire zatrošena. Dotična mi nasmeja in pravi: „Gospod! ravnam že veliko veliko komisija je 17. dné tega mesca bolnega vola pobiti dala, let tako, in zajec mi ni še nikdar đrevesc poško- zraven tega pa še troje goved, ki so s kužnim volom doval; pa tudi drevesna skorja je takogladkain zdrava bile v enem hlevu. Ker gospodar bolnega vola ni skrival, ostala, da lepše želeti ne morem". Z glavo zmajem in ampak ga komisii brž naznanil, se mu bojo pobite pa odšteti vrednosti kože, vse popla- grém svojo pot ; pa si zapomnim , da bom drugo spomlad vidil, ali se bo zajec s špehom (slanino) namazanih V se čale zdrave goveda, po miau. vaujj, au oc UKJ ziajcv^ o o|jcuuiu ^oianxiiv; uamc^uiim caic , kakor Sta jih Cenila pHSeŽena moža, uui- drevesc lotil ali ne. Vrt kmetov je z živo mejo ograjen, nega vola pa prejme gospodar po postavi 2 tretjini za ze bol- skozi ktero ne samo zajci lahko smuknejo, temuč tudi njegove vrednosti. Ali se bo s tem zatrla kuga LJLl L1JLV1JL VJ y U JJLJ. L4. W U14.14.JL XIJ K; ^KJ V V X V/U11UOU« XXXI. O Kj KJ KJ O tV^lll ZJCILX XCL IVU^Ct ^ HI SG nisem nikjer zapazil, gotovo , ker je cela vas do 16. dné t. m. svojo živino Al pri vsem tem vendar psi ■■■■■^^■■■■■■^■■H da bi bil zajec drevesca ne letos, ne v poprejšnih letih oglodal. Drevesca so kaj veselje 7 na skorji lepe in zdrave, rastejo 7 da skupaj pasla. Je se nicesa ne vidi 7 da bi bolehale Vasi Pri tej priliki, ko je dr. Bleiweis bil v Pirčah in , je bil tudi čez Kolpo v hrvaškem Brodu pa se gladka in světla je , kakor da bi bila v enem dnevu ondi iz pripovedovanja za blagor svojega okraja skrb-zrastla. nega predstojnika g. Matkoviča prepričal, v kakoršnih Potem takem ne odganja maža s špehovo kožo ali nadlogah so zavoljo pomanjkanja vode take sela na svinskim popkom samo zajca od dreves, temuč pripo- Hrvaškem, kjer število goved znaša more tudi 7 da skorja zdrava in gladka ostane. Da bi 3000, pa bi morale zaprte biti zarad kuge. po 2000 ali celó pa dreveseom vendar-le škodovalo 7 V ce bi se s svinsko maščobo preveč in predebelo namazale, je gotovo ; ker to vé vsak umen gospodar, da debla ne smemo z vojaški granici mastjo tako Dopis c. k. deželne general-komande zagrebške od dne t. m. naznanja žalostné novice o goveji kugi na Ne zapažiti, da bi dihati ne moglo, ker potem tihnila kuga da v prejšnih selih ni po- se še poginilo. Slavni vrtnar Luk as opominja to-le: Da mastna čedalje bolj razširja v tacih krajih 9 ki so blizo bosniške meje in blizo reke Save in , kamor se kužna mrha še zmiraj meče. Ze 7379 Une namaža nekterim drevescem škoduje, nekterim goved je zgubila vojaška granica po kugi do dné pja ne, to izhaja odtod, o kterem Času se namažejo. tega mesca. „Bošnjak je grd nemarnež in njegova Ce se drevesca v jeseni ali pozimi v mrzlem vre- gosposka je brez vse moči in menu namažejo, jim ne škoduje; če se pa namažejo v oni gorkem vremenu, da solnee na drevesca koj, ko so deželo. dopis velj ave pravi in odtod izvira velika nesreča za hrvaško turškem Brodu je od 1200 goved jih pogi- namazane vžene 9 sije 7 jih prepeka in maščobo v skorjo zlo nilo že 1100, in večidel njih segnjije nezakopanih! 7 takrat jim škoduje mazilo. Tu pač se dosti očitno kaže, kakošna nesreća, ako se Zapomnite si tedaj gospodarji to-le: Gotova res- uname kuga, utegne biti turška skozi in skozi za- nica je, da maščoba varuje drevó da gloda , ua maov,uua vaiujc uiovu , ua ga zajec ne nemarjena dežela drugim sosednim deželam, pa tudi ne škoduje drevesu, ako se mast ne kakošne žalostné nasledke ima tisti protektorat, kterega m 9 304 vživa turška vlada od nekterih evropejskih vlad. Kako samo tisti pri Hraašinu na Hrvaškem 26. dan maja leta 1 * f m 1 vy .1 1 • • • iv 1 • V m* M 1/ Il 111 dol0. biva\ nek se bo trpel V se 9 tak divji stan turških pre- 1751 18 evlj globoko Slavni Olbers (1758-1840) stavi največo viso- kost le na malo vec od 30 milj Hei s pa je tjtal Natoroziianske stvari. da je veliki vtrinek 10. dné julija 1837 62 milj bil od ) vtrinkih. Spisal O g r i n c V i 1 j e m. (Konec.) Ali kaj so pa vendar vtrinki? Le ta odgovor dalj Je od gasnil emlj 7 ko je jel svetiti , in 42 m. takrat, ko Gledé na b letih) bilo 2/3 belih jih je med opazovanih 4000 rudeČkasto- umenih kteri 7 in so le itlej 7 rumenih i 3 J^XLLÍ , /7 XCtlUCllill, /17 I UUC( zelenih. Pa tudi razno svetij ne- se nam ostane. kot najsvitleje zvezde, nekteri pa se Vtrinki so trupla s v e t á , kakor solnce ali luna ; t e k a j o ^HHHH III x ali okrog solnca, na poti sre- zemlj a 7 Čajo zemljo, in ker jih zemlja vleče na-se, zatoraj na-njo padaj o. Gotovo ni nemogoče misliti si med velicimi tudi maj line trupla (zakaj tudi so take), kterih pa drugače viditi ne moremo. A. Newton (izrekuj : Njutn) stavi te-le pravila: . vtrinki so kozmične trupla; II. stalne trupla naše s e s t a v e (in v elipsah tekajo okrog solnea); vidijo le skozi dalekovide. Veliko vtrinkov je tudi ,,re-patih" (kakor na pr. „repate zvezde"), pri druzih pa teče samo truplo • 1 • 1 • 1 r /"M . v mo remo jih vsaj 13 Cadar vtrinki padajo v dôbah (Strom) v u. 15 Sicer vsaki uri gledati 7 pa v mesca 7 avgusta in novembra e d nj drug dni pa aprila mesca men naj vec j unija vtrinkov); najmanj Dobe so pa te-le 18 III. vtrinkih e naka pot in h i t r o s t sta si skor pri vseh 20 5 IV. so v goŠčavi (Schwann oder in ki Je podobo kroga (Ring) širok ali debel, zakaj zemlja, ktera v en eni dnevu Strom), ki ima 10 milijonov milj 3. januarja (?) to pa še ni prav gotovo 20. aprila (?) 26. maja ( ?) 30. julija (? ) gusta 7 77 77 77 77 77 77 77 77 12 7 porabi vec dni 7 precej 2 milijona milj preteče da pride skozi goščave. Cela goščava avgusta mesca (8.—12.) obstoji morda iz 300 bilijonov trupel. Vtrinki u g a s n e j o i 11 se r a z g u b é v drobee prej kakor pridejo na zemljo, in nam svetijo le visoko nad zemljo. V naših krajih je obilnost vtrinkov v enaki uri več noci enaka, to je, ce je vtrinkov bilo 9. avgusta 19. 12. 77 oktobra goščava (Strom) sv. Lovrenca 14. novembra 12. decembra. Mesto pa 7 jej° •• 77 z kterega se vtrinki vtrinjajo, imenu- Radiationspunkt". Kemično preiskovani vtrinki imajo med 100 delov cele snove, 96 delov železa fsamo eden delà). ^^^^^^^^MMMBMMMMMHMMMMMj tečo in Skoraj vsi (le eden ne) imajo tenko skorjo. crno sve- mesca Od 10. ravno tisti uri. u. največ, jih bode tudi 10. in 11. o Prvine, iz kterih so , te so : kislec (Sauerstoff ) ŽVeplO , iUOiUi , u^ui^ ^jLvvmuuutuu; , ^iwuvl alumin, magnézium, calcium itd.: vseh je 18. fosfor ogele (Kohlenstoíť), kremen (Kiesel) E. Her rick v New-Haven (izrekuj : Njuhávn) ; ; § Nekdanji modrijani so mislili, da vtrinki sapo v Ameriki pravi, da 2 milijona vtrinkov pade vsaki dan naznaniaio, posebno kadar jih ie padalo mnogo /o i n JrW 1 1 • -m* • _ -1r._ A • n• __ (24 ur) v celem ozračji. Vtrinki, „ognjene kepe" (Feuer- kugel) in vtrnjaki so enake kozmične narave in po- - -o--/ .....- "j— — —„— --------- --------- — r_ naznanujejo , vj stanejo goreči zato , ker iz silne mrzlote po zadržkih, iz tistih kraiev ki jih imajo premagati v teku, prav hitro, skoro v tre- il il t y 9 V 1 • TT • 1 1 • I j Ťako pravi Plini: ..kadar se vidi veliko vtrinko\ od kodar jamejo svetiti, sape ali viharje u 1 nut ku 7 pridejo v ozračje nase zemlje. Ker Je hitrost vtrinkov tako silna, je prav vrjetno, da po ozračji raz-raste vtrinkom gorkota in svitloba, da vtrink odpodi zrak Seneka pravi: ,,pot padečili kamnov kaže na sapo, in sicer iz svekraja, od kodar se je utrgal vtrinek'''. -) v T-v • • 1 • • • v j 1 • ] v i • "I ,.tudi kaze vtrinek 1 Poznej 1 Poiician pa piše: na vse straní, in ker z vso hitrostjo zrak skupaj plane, znanu]e hudega SZ. kakošno je nebo , kadar pade z jasnega zraka 7 7 m na- ći 3 da nastane hrup 7 111 ne 7 ker se trupla drobé. Truplo Tudi sedaj biva C\J Francozkem prerok z ime- postane pa goreče-tekoče ,^zrak na-nj tepe in se na-nj n0m 0 oui v ier- Gravier, ki pravi, da more po opa-opira in ustanoví skorjo. Ce vtrinek daljno ozračje po- zovanih vtrinkih naznanovati spremembe v ozračji. Kadar časi preteče, ne zgorí vès, ampak razpoči in prihaja podajo počasi in mirno, pravi, da takrat so znamenja vroč na zemljo (te trupla imenujemo „vtrnjake Večina vtrinkov pa hitro teka, zgolj zgorí, in to so ..vtrinki". mírnosti v najvišem ozračji itd. Vendar se sploh vé dandanes prav dobro da veči Število vtrnjakov, ki v enem letu padajo 10.000, vendar naj demo samo 7 gotovo to je ali skoraj Vide z na manjša hitrost vtrnjakov je pa le odtod, ker del vtrinkov prihaja sapa z kraj e v 7 Ulav VAVJ UFi \ J J \A.<* V kjer ne vleče nikoli so večidel tudi dalje od nas, kakor vtrinki. Hitrost vtrinkov itd. je 41/ bolske stvari. do eni sek. (zemljina je Vendar so nekteri tudi malo veća od 1 <2 milj e milje milj v v sek.) Gimnazija nekteri pa 11 (2 do 233/4 milj přetekli v 1 s. Ta hitrost res očitno kaže, da so vtrinki itd. kozmične trupla. O g n j e n e k e p e tekajo bolj počasi ; to se vidi do 18 čevljev globoko Učiteljev je 17, učencev: Sloveneev 234, Furlanov 96, Talijanov 54, Nemcev 40, vkup 424 (lani 381); sti- pendije je vživalo 40 učencev s 3817 gold. 77 kr. 7 y uc- iz tega ker so se nektere 1 vdrle v mehko zemljo. Tako se je v Ensisheim-u na Elzaskem 276 liber težak kamen 1492. leta dan no- vembra mesca vdrl llari v Abrucih 9. februarja 1583. leta globoko; tisti v Castr Si volutare plures stellae videbantur, quo feruntur albescentes, ventos ex his partibiis nunciabunt.'4 Hist. Nat. XVIII. c. 35. | ~ 2) „Ventum significat stellarum decurrentium lapsus et quidem ab ea parte, qua ernmpit." Nat. Quaest. 1. t. c. 14. 3 evlj 11 Annotât et coeli faciem, num stella sereno aetkere lapsa ) in caetat, rapidi prenuntia caui'ia 305 riina je znesla 1054 gold., vpisnina pa od 87 učencev 182 gold. kr. 263 reálnem razredu je bilo 19 učencev, v normalki deklet bilo je 242. Slovensko se je učilo v dveh guiu» « X^l • t, KJ±k\J J v^r ^ Ji-/ ♦ MAV Yv^uoav; O J O Ci V-/A A o v UVÇU Kar se tiče učiteljev in njihove narodnosti, letnik razredih, v prvem oddelku učil je gosp. učitelj Friderik o tem molči; pa kar za nas ni closežljivo, dosežljivo je Sole, v drugem gosp ucencev, Slo- dr. Valentin Nemec. Dečki, ki so se pridno slovensko učili, dobili so posebej lepe darila. domaćim Ijudem. Kakor nam kaže število vencev je več od polovice vseh skupaj ; po takem raz- pri skušnji med njimi so tudi Nemci. To je pravo, da merji tedaj ni krivica, ako se tudi gledé učiteljev za- se tudi nemški otroci marljivo učijo jezika svojih so- 1UV1J 1 Ul 1\X1 ? 1VW y wvy wuvti ^Avvkv hteva enaka razmera. Domaći Ijudje tedaj vedó y ali je sedov Slovencev. Za dekleta menda ni treba sloven- temu računu zadovoljeno. Kar se pa tiče delitve v seme 9 Furlane in Lahe et impera (c y ker y to je po starem unem načelu „divide saj ni povedano, da bi se Je bile učile, da- da se mo- jj Allgem. Zeitg. u dokazala 1859 i da je tržaška zemlja „nemškať , Je že leta niso večidel Lahi ali Talijani ergo je zemlja „áemška"! edini y Gosp. siravno niso vse skozi Nemkinje ! Naredba, rajo slovenski otroci učiti slovensko, je prav koristna in ker stanovnici zeló zeló potrebna, ker šola beljaška ni samo za Be- ljaščane Nemce, temuc je tudi za sosedne Slovence ampak so „Slovani" Paj k y suplent, koroške m kranjske, kterih je vec memo BeljaŠčanjev. V f UC1 na ene rame slovenšcino 19 ur na teden. Veliko breme Dokler ne bodo sami Nemci v Beijak v šolo hodili, Učnina kaže, da mladina mora biti sme Slovenec terjati, da se njegovi otroci tudi v Be- t Zavoljo pisave imen obširneje smo ljaku slovenski prav siromasna. govorili, ko je bil govor o ljubljanski gimnazii; v Go- učé. Tako veleva ravnopravnost. pa Da bodo sami Nemci v beljaško šolo hodili, se ne bode ^ V T V/ JL i. 11 y JLK V/ J V W -A M, ^ f V/JL V/ Vfc IV/ AJ V«JLJL r%J A. ^ JL • W VI V Js-T l^V V V VL V/ V M. ^ 1 VAJL1 WA T řV W aj VHrv/M V »V V A V V VtAAA^ V JLJL W M V/ W \J rici še je teže zadovoljiti zahtevam, ker se trije jeziki še jutri zgodilo, kajti pol ure hoda od Beljaka začnó rabij o ; to je y dva domaća jezika in urađni. Vendar bi se po doslednji pisavi veliko vec moglo dognati, kakor se se slovenske vasi, ki bi jih imeli poprej ponemčiti, kar se menda tudi jutri še ne bode zgodilo. Iz tega slehern vidi danes; res babilonska je v tem zmešnjava! Poslednji lahko posname, da je beljaška šola paritetična bi že čas bil, da se enkrat slovó dá stari neumni pisavi se za slovenščine presneto malo stori. Ker da pa sem v imenih na ič; še zmiraj v letniku nahajamo ter tjè ich, na pr.: Bosig (ali je to za Božjo voljo morebiti Božić?), Blasig (BlažičV), Maurovicfe, Forna- pa v prej- šnih letih še tega ni bilo, je že ta začetek hvale vreden. Da se zopet k letniku vrnemo, omenim le sava slovenskih imen zeló pomanjkljiva; križem se piše , sploh pa ^ogatfdmtg, še, da je pi- enkrat Ferčei, drugikrat gertfđjet sarig, Bombi£? Vitrich, Gabrielcig (Gabrielčič?), Jacopig (Jakopic?), Tonzig (Tončič?). Kdo bi v pošasti pisave *paufttf$, Stppitfcfc itd. Da je ucenec le iz Beljaka domá Crus iz (VIII. r.) iskal pravo ime: Krušič? Nemške onda je že Nemec in imé se mora pisati nemško. da se pisave, kakor: Schusehek res smo navajeni namesti še tako slovensko glasi. Da bi si pač vsi učeniki dobro Zužek. Po takem ni čuda, da isto ime nahajamo raz- utisnili % jspomin, kar so „Novice" o tem že povedale, novrstno natisnjeno y na pr (HOJ letič), Pittamitz (IV.) in Pitamic in naj bi sami ne popravljali y to je y páčili pisave sio- Pauletiz in Pauletič (menda še bolje bi bilo Pav- venskih imen! Polagoma bode vodstvo gotovo te nepri-Tomsig in TomŠič; Krainz in Krajne (menda like odpravilo in po lepem izgledu drugih slovenskih Kranjc?); pri imenu Pocar nez-nrmo, ali bi ga člověk letnikov nemške imena pisalo nemško, slovenske po bral po ki ali po slovenski (menda bo Po kar?). Pregledavši tako službeni del z velikim veseljem ome- svoje Konečno si čelu letnikovem ; najmlajši nj amo še sestavek stojeći na učitelj vrli g. J. Pajk napisal je prav zanimivih misel ki je oče ubogim, tolažnik žalostnim, z eno besedo: slovensko po pravilu: „vsakemu ne morem kaj, da ne bi imenoval moza, renca, ki je ravno tako unet za cerkev kakor za šolo roj en ega Go- moz, kterega vsak poštenjak mora spostovatLin ta -vrli o slovenskih narodnih pesmih". Casi uni so, hvala Bogu přetekli, ko so prijatli slovenščine v tujem jeziku omenje- mož je okrajni šolski ogleda in kupec beljaški Franc vali narodne reči: toraj vsak letnik z veseljem gledamo, Ser. Interberger. On ima veliko veliko zaslug za I ■■Rrei'i: v kterem vidimo, da se mladini kaže, da se naš jezik ne cerkev y za y stavi več pod klop. — Sestavek je precej obširen — ima tega pa ni šolo , pozabil, da sploh za vse dobre naprave ; zraven se v njegovih žilah pretaka slo- 38 strani drobnega tiska — ter spričuje, koliko je od venska krv. Zato se ni potujčil, ostal je Slovenec stare leta 1850 napredovala narodna omika naših učiteljskih sil. Morebiti bomo vprihodnje imeli priložnost o tem se-stavku pregovoriti še dalje kakošno besedico. korenine, pošten, pobožen, blagodaren mož. Bog ga naj še dolgo ohrani! Ne nikdar ne zabi, kot šolski ogleda paziti, da se njegov materni jezik zmirom spoštuje. v Solo Beljaku. Slovenski časopisi skoraj vse programe in jahresberichte" po Slovenii na kritično rešeto devaj za beljaški letnik ni jim mar ces, Beijak je že tako Siovstvene stvari Poziv. Vrednik „Ost und West-a" v posleđnjem listu svo- vès nemšk in zgubljen za nas. Al to ni res; saj letnik jega časnika naznanuje, da ga od oktobra naprej ne beljaški kaže skega rodú. Ne vem, da ima vec sloven- more več iz dajati, ako se ne udeleži več naročnikov akaj število slovenskih in nem- kakor dosihmal. To bi bila velika velika škoda tudi ko polovico učencev skih učencev ni natanko naznamovano v letniku bilo je v njem prostora dovelj za druge reči y ker Naj d za nas Slovence. Ta list je V ze dozdaj vsakemu y namreč v njem kratek rastlinoslovsk načrt okolice be lj aške y pisatelj našteva rastline, ki rastej krog Beljaka ; tem sleđijo strupene zeliša, kterim pridaj ki nemški ume, mnogo zlatega blaga odkril, ki je ležalo dosihmal neznano v narodih slovanskih ; ta list je edini na Dunaji, ki pravice avstrijanskih Slovanov krepko tudi slovenske imena, ki so mu znane 5 zagovarja; z njim vrane so! Li ni mogel pisatelj za vse v letniku imeno skor bele mestu cesarstva našega nam zamrje zastopnik naš v glavnem Zatorej pomagajmo vsi, kterim Je mar y da nam vane rastline dobiti slovenskih imen? Al začetek je slovanski organ na Dunaji ne izgine! Kdor nezmore na- i t t « • v i lil • i T TI v • / ^ I-! A 1 \ 11j • v f storjen, in to je že veliko; le tako naprej šolske naznanila" zveš, da je šest učitelj ) iz predal ročnine jjOUiOAC lltXJUlX JO CCi3b UOitClJOV , XVI \J Vabiti LCU prvo realko in celo normalko; za dekliško šolo so štiri vredništvo ki i uvjjuinu gold. 20 Zci pol leta j 11ChiJ a«i v/vi iack četrt leta z 2 gold. 60 kr. Ker že 30. dan t. m. bode naj se naroci za ucijo telj > ki jim pomagata mestna kapl katehet je častiti gosp. Anton Puši vodi in naznanilo, ali je „Ost und West" dosti nove treba, nemudoma storiti, kar kdo meni storiti. Saj do 28. t. m. bi morale že vse na- H BHt ^^M i^H v podpore dobil, zato je 306 ročila na Dunaji biti. početnik časnika, ^ ^ ^uav ^^vc^ poslu svojemu, oklicati moral, da prestane list našel zdatné podpore od narodov, gledal beli dan! ki je V ze Res! sramota bi bila, ako bi vedno bolj živo prihajalo. Okoli štirih so se pripeljali toliko žrtoval rodoljubnemu celjski gostje. Njim so sledili drugi iz raznih krajev. ) ker ni ktere prav je za- Proti šesti uri se vzdignejo pevci z zastavami na čelu proti mestu, kjer se je imela beseda obhajati. Lepo kr- Mariboru dné 19. kimovca 1863. delo ti je to bilo! Proti 50 mladih jarnih grl! Zdaj Kratkočasnica. naj pa opišem prostor, na kterem seje beseda obhajala. Trg Ljutomer stoji na podnožji brda, ki se od zapadne straní přivleče in tukaj z ozvišenim hribom krogličkaste I podobě koncuje. Ta hrib obraščen okoli in okoli s pre-S o Imaš ter je celega, živega košt run a žlahno lutomersko trtico nosi na svojem temenu novo sne del. S temi besedami Vam, drage „Novice" podám zidan prijazen hram, podoben vili z enim nadstropjem. smešno, pa skozi in skozi resnično prigodbico. Dobro- Pred njim stojita dva visoka topola, ki deleč tje v pla- « voljen šolmašter pride v mesnico, v kteri je bil me- sar] ev sin ravno pripravljen, koštruna zaklati. Ti bom okusno okinčan z banderi, zelenjem , napisi in pa pomagal, pravi šolmašter. Oba gresta po koštrune .........." " Ko dva . ali nj ave murske in prekmurske kazeta. Vès hram je bil lampi v hlev, kteri stoji pod gričkom, naslonjen na grič ta dva mlada mesarja koštrune zbirata in lovita ) ne vem izmed njih po stopnjicah na hlev zbežita sta se poc ali pa leskovice bala. SolmaŠter urnih nog, w • • • TT^V t 1 V . • , w • 1 1 • cami. Vrh hrama je vihrala trobojna zastava, na topolih pa na enem cesarska, na drugem štajarska. Od hrama nazdol so bile mize postavljene za sto in sto gostov in , drugi za pevce in govor- skoči za njima Be gun a, ko dva šotora, eden za muziko nike; med drevjem drugi pa so viseli trobojni baloni kar u*«,*. Muiiuwuiivi Mimu iiv^j, liiiw , XXO.VJVA uiv^Tj^m fjch ou v lovili uuuujiu uaiuui ; jxai ]<3 čutita sovražnika za seboj, posebno v bukovji, skoz ktero je pot iz trgiča peljala, si pomagata s tem, da puhneta skozi lino na vrt; gredó ? z za prav lepo se odlikovalo. Pri vhodu v bukovje je stal slavolok s pomenljivim napisom iz cvetlic: „ Sloga". vrta hitita še naprej. Sin poklice hlapce in koštrunama deleč po senožetih; enega so ponoči vjeli; Ko blizo šestih pevsko krdelo pride in ž njim tudi vsi gostje, naznani střel iz možnarjev začetek veselice ali druzega pa niso več našli. Mesar je potem večkrat po- tožil kako ga je šolmašter pripravil ob koštruna snedel mi je koštruna" rekši. prave „besede". Naroda pa je bilo zbranega, da je bilo Dopisi Iz Ljutomera na Staj. 8. sept. TB. Ne delj a septembra bila je za nas Ljutomerce in okolne Slovence od vile doli do bukovja le glava pri glavi. In to ti je prostor kakih 600 korakov dolg in blizo do 100 korakov širok. Pravijo, da je bilo ljudstva vsega vkup dosti nad 4000 glav. In to število je tudi verjetno. — Muzika je igrala narodne napeve, in ko je prenehala, so zapeli pevci „ " Naprej in druge pesmi. Da so dobro urjeni vesel praznik. Obhajali smo namreč tisočletnico sv. Ci- in vajeni, so pričali slavoklici, ki so jim v zahvalo do- Zdaj se vzdigne velik trobojni balon. Visoko v rila in Metoda s slovesno besedo. Ze v saboto so se neli. pripeljali pevci iz več krajev, dijaki so prihajali od zrak plavaje je tudi daljnim bratom oznanoval da se t ■ j J ^ ^ * J^ ^ ^i aiv jjict y aj u j u tu ili va ci x j ni in ui a ijlj. \j u l±c*l±\j v «i^xx«, wi^r imgi« v < kar se je zgodilo unidan dvěma kmetoma, da je mestna ali tri plaćane god ce, in več zap u š čin določuje, gosposka enemu pobrala 10 mernikov nezrelih breskev, da se imajo sv. maše za mrtve s primerno godbo sprem- zgodí pomagati; tudi je stolna cerkev nekdaj imela po dva Je ďrugemu 12 mernikov nezrelih češpelj. Pustite sadje, lj ati ; dopisnik se toraj nadja, da se bode zdaj, da dozori, sicer ga s težavami in stroški nesete ali pe- treba voliti novega organista (hinc illae lacrymae!), skrbelo za vzvišanje cerkvene godbe, ki se spodobi za srangi se davek ljete v mesto, placaté na njim na sejmišče priđete, gré vse skupaj m i ko z SKrueio za vzvisanje cerKvene gocme, ki se spoaooi za rakom to krasno hišo Božj o in škofijsko cerkev". Tako bese- žvižgat. Razstava poljskih in vrtnih pridelkov kme- duj e v Tagespošta a ? „Laibach. Ztg." pa, na ta spis na- slanjaje se, še nekoliko dalje gré, in povdarja tako-le v naši - AL močí imamo zmožnih ustanoviti ki bi povzdigovala srce. Javaljne se v kterem Jrby želali 7 ki že dve leti potujete po slovanskih de- mestu petje bolj goji kot v Ljubljani; ravno tako menda in bote po končanem potovanji na svetio dale ni mesta, kjer bi se cerkvenemu petju in godbi raje na /itiail y All UUIU IV.VJ AJ. Cl i. i. vlil ^ULV V Uliji UU O » W IJIV U.U1U aj^vwvmíj ) v/ví. ^ i 1 tJ fe J knjigo, ktera ima Angleže, njih rojake, bolje seznaniti pomoc prikajalo, kot tukaj. Vzrokov, da se pa vendar z razmerami slovanskih narodov. Ogledale ste v Ljub- nic ne stori, moramo tedaj kje drugej iskati. ljani vse, kar jima se je v ta namen zdelo zanimivo. Naši (filharmonični) pevci in godci niso menda hotli spodri-— Zadnje „Novice" so povedale, da je prejšni po- vati njih, ki so dozdaj petje in godbo hvale vredno sestnik gostivnice „pri mokarji" v svoji oporoki volil oskrbovali v stolni cerkvi; toda kakor lepo je to, vendar • 1 1 «9 i » 1 » , «V » • 1 KAAA 1-1 1 V • • 1 J V _ I 1 "! « • • M 1 • • v prihodnji kranjski nornišnici 5000 gold.; današnje so pa v stanu, zanesljivo razglasiti vse mile darove, ki jih rabo je odločil dobrim nam enom , xxx oivw. uuvmu* —■ — -- -—j blagajnici ljubljanski: — 500 gold, našim čast. nunam organista je s smrtjo nekdaj (sic!) zasluženega Riharja in sicer 500 gold, ubožni ) moči. enkrat že treba, da se namesti njih pomrli 7 in namesti unih ki so ki niso vec za postavijo nove xx xxcvijxv^o ii lxxxxxx , xvx ou jjuixxxxx , uuvc Ravno zdaj je lepa priložnost: služba stolnega za ucilniške potrebe ; 1000 gold, za zvonik*) v bol- izpraznjena, more in mora se toraj preroditi godba s nišnici, v kterega se mora vstaviti ura, ki bo bila tudi tem 7 da se postavi mož, ki ima vednosti, dobre volje četrtinke : 4000 gold, za štiri zaloge (štipendije) za in stanovitnosti zadosti ustanoviti godbo 7 visocemu na- učence ljubljanske gimnazije, na Kranjskem rojene menu primerno Ako se to zgodi, Ko bi ga bil pač kdo opomnil tudi ubozih realk inih ne bo primanj kovalo, česar se smemo učencev v Ljubljani, za ktere ni dosadaj celó nobene mu splošne pomoci naše fil harmonične družbe. Se zlasti od mogla ta štipendije le nijm namenjene, pa jih vendar tako živo služba bolje plaćana biti, kakor dosedaj ; to se bo potrebujejo, — skoraj gotovo bi si bil tudi lep spo- pa zdaj lahko zgodilo minek postavil v njih hvaležnih srcih **) ; — 1000 gld. menda jako pomnožili". ker so se cerkveni dohodki za spominek, ki se mu ima postaviti na grob, s tem pri-stavkom, da ga izdela naš vrli domači umetnik g. Zajec. Kaj neki „Novice" pravijo o teh dopisih? 77 Novice" dobro vedó 7 in so prepričane da tudi Da Je volil razglaša, pa ni res. Zajcu 1000 gold. 7 kakor „Laibach. Ztg. u oni misli 7 kterim gré pravica voliti novega organista, so te da primerna godba zlasti pa lepo vbrano petje (Tu di Novice" hočejo eno reči o cerkveni godbi pobožne čutila kaj močno budí, oživlja in zvišuje; toraj hi orglarjevi službi v ljubljanski stolni cer ■Tagespošta^^HfeHttfeAHtt^HMHMjMH 1. s od 21. avgusta in „Laibach. Zeitg. Graška nikdo ne bo pričakoval, da bi se „Novice" , kterim je jako mar celó za lepo svetno godbo in petje, potego- od ept. ste svojo rekle o cerkveni godbi stolne naše vale za slabo cerkveno že iz tega da sta se cerkve; naj rekó tudi „Novice" svojo, ker „Čuti treba , ™ se resnica prav spozná" pravi že star Je dva zvona da pregovor. Toliko bolj pa je treba razjasnila, ker sta nekoliko drugačne biti, kakor nam jih ona omenjena dva časnika začela tako gorko pečati z godbo stolne naše cerkve, smo mislili, da bi te stvari utegnile pred oči /V,organizatorja" v omenjenih dveh listih mnogo neved- stavita; toraj smo se potrudili resnico zvediti ondi, kjer nosti prodajala za vednost. je edino mogoče zvediti jo. Kar smo zvedili, bodi svetu „Laibacherčniík dopisnik se nega"; enega tudi naslanja na „tagespošt- v razjašnjenje na prvi pogled se vidi, da nj una moka je iz v x v/ ^ ** * a <■ « m » ^ â i a Oba dopisa se hudujeta nad nepopolno godbo 7 mlina, češ da bi ki beró Ml J3 O J ^uaiutiuilf /Jtg, Za Y KD Lil 11 IV J v MXIIA VVWWIJUI V^MI I vjuunv^tAJ r wtvím i x. «v .1 Ulllj XVI UL v^ KJ ci u „Tagespošte". Častite naše bravce bi dopisnika tudi o druzih praznikih cerkev obiskovala, utegnilo mikati zvediti: kaj neki da pišeta imenovana bi vendar, ako nimata le enkrat na leto čistega in do- Laibach. Ztg." zvedili to je bila cesarjevega rojstnega dné v stolni cerkvi. ^ w A A A A A « A « â « -<■ ^ ft ki Ko dopisnika, zaBožjo čast tako uneta in za poveličanje ka- brega muzičnega sluha, mogla vediti, da je^ bila ta dan toliške službe Božje tako goreča. Njune poglavitne misli prav takošna, kakoršna o najviših cerkvenih praznikih te-le: „Pisavec se ne spominja, da bi bil in godovih. so ob kratkem^ | I kadaj še slišal tako nepopolno godbo, in vsako boljšo čutilo žalečo, kakor 18. avgusta, to je, cesarjevega rojst- naša umu ar ^uoiaj tu j ? ^coill icvc^a iujo t j-m-m.*.*.***. vmvun « nega dné; in vendar je v Ljubljani jako čislana fil- mogla v večo čast Božjo 1 • v 1 T« iil»!' . I T • • 1 Vi V vi Ravno tako tudi oba dopisa izrekujeta misel, da bi pripo- filharmonična družba gotovo rada kaj pa kako to, da se ome- JUCí;íA UliC, Ili VCIlUcti JC V UU1JČII1I jaiiU Ulblcliia, ill- xxxu^xc* y y^KjKJ v^cxot jljuíjjkj , xvcvau iu ; vit* wv, vixxv, harmonična družba, ki bi bila gotovo rada kaj njena družba že večkrat ponudila ni, pripomoći v ta pripomogla za večo čast Božjo; vrh tega ima Ljubljana namen tudi svojo godbino učilnico 7 več zalog (štipendij) , prositi jo si menda cerkveno predstojništvo ni upalo, ker denarja ni imelo, da bi bilo plaćalo njene pevce in godce. Da se pa prepričamo, sta li dopisnika * Tedaj ne samo za uro, kakor ,,Laibacli. Ztg." naznanja **) Da bi se pac kdo hotel ozreti na nase realne učence in za nje ustanoviti kako stipendijo, in da bi njim saj take, ki niso no- resnico pisala, bi cerkvenemu predstojništvu svetovali da se s prošnjo obrne do si. vodstva imenovane družbe vidili bomo potem, kako in kaj. Da pa dopisnik „Lai- > m 7 beni ucilnici odlocene, delili oni, kterim gré pravica oddajati jih ! bach. Ztg." ne misli samo na ta nagib, se že iz tega 310 more posneti, da oboljšemplačiluiz večih cerk- po izvoljenem odboru v skrivnih jah XJLà V VSXJ WJLi^Xll UUUUIU V CIVI X V lilii O ^J £1X1 j pOtCDEl Ç Si V očitnem zboru. Sklep državnega zbora po veliki večini venih dohodkov govori Očitna godbina učilnica, sklenjena z našo glasov je bil: naj se Rogavski brž izpusti iz zapora normalko, menda ima vse druge namene, kakor stolni in preiskava zoper njega ustavi za čas državnega zbora, cerkvi uriti godce in pevce ; tudi bi bilo ž njenimi Sklep ta se je nemudoma po telegrafu oznanil sodnii v učenci kaj malo stolni cerkvi ustreženo, zlasti o šolskih Krakovo, in Rogavski je že na Dunaji , da se udeleži opočitnicah, ki so ravno o najviših praznikih in go- državnega zbora. Občno pozornost je izbudila ta razprava dovih ; godbini umetnosti menda pa še manj : to nam in sicer toliko bolj, ker še ni znano, o čem se je pre- bo vsakdo pritrđil, kdor to učilnico in njene začetne greŠil poslanec, kteri v pismu do državnega zbora učence pozná, in gotovo tudi njen učitelj g. Nedved sam. ne odvraća od sebe vsakoršne krivde, pa trdi to, da ga Kake štipendije za učence, kterim bi šla dolž- na domu njegovem niso zasacili ravno pri kakem pre ; nost, v stolni cerkvi peti ali gosti niso znane ne ,,No- vicam a gresnem početi Presvitli eesar se ne stolnemu predstojništvu, ktero bo toraj jako t. m. v Išel v ^ v> TTn n a 1 A A a ii rv A Ci V\ A O 4"l ^ /I A V\i n i lr 1 T m /I A /m^ /A M ^ i /n hvaležno in veselo , če mu „tagespoštnr' dopisnik, ki je to reč sprožil, te štipendije imenuje, da se bo vedilo obrniti do deželne vlade, ktera bo njihove vžitnike za- da gré ; ostane kakih 10 Je 12 dni rita Ogersko, je zopet tiho Voj ak y zopet nekaj novega, namreč nove tornistre za vezala, da spolnujejo svojo dolžnost. proštenje od vojaščine je za prihodnj poda 19 tem do Ta-leto Izreku, da je stolna cerkev imela nekdaj po dva boden biti že odločena; 1200 gold. nov. dn y kdor želi osvo- Veliki knez rusovski Konštant ali tri plaćane godce, hočemo nekoliko pozneje odgovoriti, dunajskim ubogim podařil 500 cekinov Je Kar se tiče zapuščin, ki odločujejo da V sredo priča se za- kuj ej o v Trstu poslance, ki pridejo iz M e k s i k e svetlemu dušnice obhajajo s primerno godbo, je cerkvenemu pred- nadvojvodu Ferdinandu Maksu cesarsko krono ponujat stojništvu znana le ena sama, pri kteri je bilo pa vse še vselej popolnoma po njenem določilu. ali jo šejo nekteri bo vzel ali ne, ni neki še tako gotovo, kakor pi ikarj Pač j pomisliti dosti, preden srce je zabolelo vsakega, kdor je liiharjevo se kdo vsede na prestol, ki ga morajo čuvati franeoski delavnost poznal do konca njegovega življenja je dopisnik predrznil ga tako zaničljivo soditi ; da se in reči Govori se, da ogerski dvorni kancelar grof da je le nekdaj imel zasluge y ki SO toraj zdaj ; ojaki Forgač odstopi od svoje službe Ruska vlada ze zdaj Je o devah poljskih odgovorila avstrijanski pozabljene! Te misli je menda tudi filharmonična družba francozki in angležki; gledé na pogodbe od leta 1815 sama ouuia, ker je ni bilo ne viditi ne slišati pri Riharjevem pravi, da je vse storila, kar je bila dolžnost njena, m pogrebu, akoravno je ranjki bil njen ud več od 30 da storiti še vec hoče, kadar položijo Poljaki orožje z y y in let. Po naših mislih bodo hvaležni Slovenci ranjeemu rok; siliti se pa ne dá v ničesa. S tem je menda konec Riharju, ki je zlasti cerkveno petje prestvaril, čast in vseh diplomatičnih razprav ; Poljaki pa so iznova pre hvalo peli na veke. Toliko bi bilo sicer že zadosti y da naši bravci jel nauk, naj se nikar ne zanašajo na Pariz. Orsinove zvedó, kaj „Novice" mislijo o omenjenih dveh dopisih. Toda „Novice" hočejo še nekoliko dalje seči in o ome- (laške) bombe so prišle že tudi v Varšavo v roke pun tarjev ; 20. dné t. m. je bila ena taka vržena nakočij ojskovoda Berga, kterega pa ni zadela; le njegovega njeni stvari povedati vse, kar so zvedile. Zlasti bi služnika je ubila.— Garibaldi je zopet zlo zbolel Pravijo, da 10.000 Arbanasov ima priti v Bosnij utegnile clenarstvene zadeve preti nevednežem. naše stolne cerkve v f OČI od- (Kon. prih.) šol oui je i. Li II Kš uivtuuia j mj vj ov ci» novo pridejo v to ali uno šolo, že od 25. t. m. Začetek š o 1 v gimnazii in realki in pa ljudskih . Srbi in Turki Turki jim delaj Bosnjaki trdijo, da zdaj zdaj se mora dné oktobra zapisujejo se pa ucenci na se up am o, da se pr v i razred više realke začne ki Zmiraj tudi Saraj daj začeti vojska med kristjani cerkev y sila prek; še kamnja jim ne daj pa 5 več ne moremo odgovoriti na mnoge vprašanja o letos tej zadevi ; to pa tudi vemo ne začela lomiti. To je tista ravnopravnost, ktero Turk daj kristjanu ! da viša , če bi se v Ljubljani realka, da 14 dni p o začetku šol se Bogo- še zmiraj kje drugod jemljejo učenci v šolo. slovske šole se pričnó 5. oktobra. Razstava ljubljanska. Kdor misli v razstavo poslati svojih pridelkov ali izdelkov, naj jih pošlje okoli sv. Mihela tako, da dva dni po sv. Mihelu, to je, 1. oktobra Je vse že v Ljub- Novicar iz domaćih in ptujih dežel. 15. dné t. m. se je zopet pričel državni zbor. ljani. Pošlje naj se na vrt kmetijske družbe na Poljane ali pa naravnost na strelišče (za y kjer bo raz- stava. Odbor za razstavo. Govorilo se je, da bode s tem začel svoje seje kar da se bode očitno pokazal svojo zadovolj nost o tem je godilo unidan v Frankobrodu zastran prenaredbe nemške zveze; al opustil je to, ker vsi poslanci niso Kursi na Dunaji 22. septembra. 5 % metaliki 76 fl. 75 kr. Narodno posojilo 83 fl. kr. Ažijo srebra 10 fl. "5^kr. Cekini 5 fl. 32 kr. o tem bili edinili misli. Med dosedanjimi zborovimi razpravami je bila zadeva o záporu Rogavskega naj-važneja. Vitez Rogavski je državni poslanec za Ga-licijo ; po postavi se, dokler državni zbor trpi Loterijne srećke: ne sme noben poslanec zapreti drugače, kakor samo takrat, ako V V Gradcu na Dunaji 19. sept. 1863: 86. 43. 27. 34. 63 52. 75 57 21 38 ga ravno zasačijo pri tem, ko kaj krivičnega počenja C. kr. deželna sodnija levovska (lemberška) ga je dné t. m. zapreti dala, ker ga je, kakor njeno pismo govori, zasacila pri hudodelstvu, ko je délai za punt Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji bo*3. okt. 1863. V poljski in se tako pregrešil zoper §. 66 kaz. zak. zneje je imenovana sodnija našla, da je Rogavski kriv velicega izdajstva. Pretresala se je ta zadeva najprej Žitna ce n a v Ljubljani 21. septembra 1863. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 92. banaske 5 fl. 64. turaice 3 fl. 54. soršice 3 fl. 10. rez 3 fl. 34. ječmena 2 fl. 85. prosa 2 fl. 82. ajde 2 fl, oves 1 fl. 6. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.