St. 91 WltiuiUan i Izhaja, Izvsemšl poodcljek. vsakjdan zjutraj. Uredi AsiSkega it 20. L nadstropje. se p^ pi^ma «e ne sprejemajo, rokopisi \ejie Vr»l ij Anton Gtrfaec. — Lastnik tiskarn* Ed-^st. .*] znala za mesc: L 7.—, 3 mesece L 19.5Cj>'I let 2a inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uri oran tn uprt) V Trs»r, v torek 17; iprNa 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIII :ica sv. PranCUka Ne'raokir a j * In oprave It EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se raCnnaJe t Urokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov vun po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglaaf, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asiikega štev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva In uprav« >1-57. Politika dvojne morale Komisija zai narodopisna in kolonialna vprašanja « med parlamentarne zveze® je imela dne 6. in 1. t. m. svoja posvetovanja v Baze lu (v Švici). Naloga teh posvetovanj je, da se pripravijo naćrtč m rasolucije glede zaščite narodnih manjšin za konferenco ■ medparlamentame zveze», ki se bo vršila v mesecu avgustu 1923. v Kopenhagenu. Na ta posvetovanja je bil pozvan in se jih je udleiežil tudi dr. Josip Wiifan kot zastopnik sto venskih manjšin. Take j na: začetku, posvetovanj je podal dr. Anton Uhtir, kot odposlanec čeho-slovaške skupine «Medpariamentarne zveze.^ doigo izajvo, v kateri je opisal položaj slovanskih manjšin na Madžarskem, v Avstriji in v Nemčiji, Ugotovil je žalostno in neoporečno dejstvo, da ravno tiste države, ki se s toliko vnemo zavzemajo za pravice narednih manjšin v — drugih deželah, zatirajo dc-ma neusmiljeno svtoje naredne manjšine! V podlkrepitev te svoje trditve je dr. Uhlif podrobno opisal položaj Slovakov na Madžarskem. Predsednik komisije, baron Adelswaerd (član švedskega parlamenta} se je zahvalil dr«. Uhliru, da je podal taiko popolno in jasno sliko o položaju slovanskih manjšin. Grof Apponyi, zastopnik Madžarov je z mesta reagiral. Zavračal je pritožbe češkega zastopnika, vendar pa je priznal: «Če jc vendar kje kaka krivica, je to le goli slučaj in madžarska vlada dia je le hvaležna, če jo kdo opozarja na kako «vrzel», ali < pogreško«. Ah — ti «slučaji*| Koli-ko1 jih je! Pa ne samo na Madžarskem, ampak tudi drugje, kjer se večine tudtf ©ilno zavzemajo jzia pravico manjšin v — drugih d«<želah! O tem hočemo izpregovoriti nekoliko za naišo domačo, julijsko rabo. ludi naše italijansko časopisje je vse v c^nju, ko se zgraža na krivičnem postopanju z drugorodei — izven Italije! Najostreje obsoja tako krivično in nasilno politiko proti narednim manjšinam v drugjih drža vah. Posebno glasni in ogorčeni so, kadar jim kak nemški ali madžarski 13st daje priliko za razgovor o položaju nariGid-nih manjšin v Jugoslaviji. To je manever, ki naj vzbuja v svetu domnevo, da je naša država najsvobodoljtibnejša in najpra-v ićnejša napram svojim drugorodinim državljanom, da njene narodne manjšine uživa*jo vse pravice in 'polno svobodo, da so torej -e i.jih pritožbe — za to jkn gre ravno — r sosnovane», kakor je zatrdil tudi gosp. ta učni minister GemtSe. Kako pa sto^e stvari v resnici? Vsi vemo In čutimo, da je temeljito drugače, da italijansko časopisje ni fotograf, ki verno podaje sliko, marveč slikar, ki poljubno — po-tvarja. Klasična priča za to nam je istrski profesor Mrak s svotjo nedavno izjarvo, da je treba Slovane v Julijski Krajini fiopol-noma iztrebili!! Tako da zahteva interes italijanske države! Ka«j primerna je označila »Istarska Riječ* to dvoličnost m za-vrainost — na eni strani zavzemanje za pravice narodnih manjšin v drugih državah. na dtriugji pa prenavljanje zatiranja lastnih manjšin kot patrijotično dolžnost in nalogo — češ: «Mi bi vprašali g. Mraka, aii bi odobril take metode tudi proti svojim so plemen jakom t Dalmaciji? 1» E, goitovo bi skočil po konci in zagrmel: Ne, Italijani v Dalmaciji morajo uživati vse kulturne in politične svoboščine! Sicer pa se spominjamo vsi, kako sto povodom ratifikacije svetomargarifcskih dogovorov v italijanskem parlamentu zahtevali za svoje soiplemenjalke v Dalmaciji vise možne pravice prav tisti, ki našemu narodu kratijo iste pravice! Isti ljudje, ki za kakih desettisoč ItaSfanoT v Dalmaciji zahtevajo vse koncesije, odrekajo pohni-Ijonski masi Jugoslovenov t Jnfijska Krajini pravico do političnega in kulturnega obstanka!! Spričo dejstva, da se je peščici Italijanov v Dalmaciji — kar pa je sicer popolnoma prav — dovolilo vse, prav vse, kar so zahtevati zanje, pa se oglaša tak-le Mrak z zahtevo, najj se zmračijo, to je: ubijejo duše tukajšnjih narodnih manjšin! Istočasno, ko se pred vmanjtm svetom babajo s svojo pravičnostjo napram narodnim manjšinam, izvajajo doma praktično politiko, ki naj prinese naša manjšini kulturno - politično — smrt! KaSca logika, kako politično poštenje je to? Takega protislovja med lepimi besedami na zunaj in praktičnem postopanjem doma ga ni menda v nobeni drugi državi. Madžaaiski grof App onyi je pokazal na gori omenjeni konferenci v?mo Bodite prepričani, d!a s pro- dla je radikalna stranka! dosledna svojemu programu izvršila volitve svobodno 5in brez nasilja. Stranka pa ni dobila toliko večine, ki bi jr omogočila, da bi v skupščini sestavila svojo homogeno vlaido, zato je nastala potreba za sporazum z ostalimi političnimi skupinam&L Ker je na Hrvatskem dosegel največ mandiatev Raidaić m predstavljajo Radieevci po moći drugo stranko v pajrBame-ntu, je prišlio do razgovorov z njimi. 11 razgovori so še v teku, zato prosi, naj se da viadE pooblastijo, nia^j jih natialjuje. K^ib je mimo poslušal Pašićeva izvajanja in nato izrekel via>di zaupanje. * Prihoidksja seja) bo furtri ob 10. uri ^ Po seji ministrskega sveta je otdSsel Pašić na dvor, kjer je bal sprejet pri kralju, kjer se je mudi* pol tire. Po. seji radikalnega kluba, je bil pri kralju tudi minister Ljuba Jovanovič. _____ Francija Ponzcarejcv govor ▼ Donkerquejn Francija bo vztrapla pri sečnji politiki nasproti Nemčiji Dt)NKERQUE, 15. Ministrski predsednik Poincare je imel ob prilika! odkritja spomenika vojafcom, padlim v vojni, pomemben političen govwr. Govornik je spominjal junaštvo mes|a, tolikokrat obstre-1 je vame ga. Omenjal je naito boj med Francijo in Anglijo v 18. stoletju, ko je Anglija smatrala, da je pristanišče Dunkerque ogrožalo Anglijo. Danes, ko so prejšnji predsodki med obieima narodoma za vedno padli, se lahko govori brez jeze in brez prejšnjih nesparazumljenj o tem vprašanju-Po vojni, vojevani ramtoi ob rami za obrambo lastnih pravic 3in ki je ustvarila med obemai državama nerazdrstsiljivo skupnost interesov, se Anglija — je nadaljeval Poincare _ne more čuditi, d'a branimo svoje meje proti noivSm kršitvam in (Civiramo državi, katere imperializem se zdi neozdravljiv, d« začne zopet prikrito, v senci priprave za nov napad. Mir nam je dal v tem oiziru nepopolna jamstvsu Kako je mogoče ne priznati nam pravica. se soglasno s svojimi zavezniki skušamo obraiiBti zavarovati proti nevarnostim, ki SO veliko bolj očividne in resne nego one, katerih se je nekdaj bafJa Anglija? Če bi nam bil medtem potreben pesuk v Vzlraf-ncisU in zagrizenosti, bi nam n» bilo treba drug&ga, nego da se diamo poučiti od naših prijateljev samih. Poincare je tukaj omenjal stoletno dedovanje Anglije proti razvoju Dunkerqueja. SporrJnral je nato položaj novembra 1914., ko je prišel v to mesto se posvetovat z Millerandom!, Gioffrejotmi, Kitchenea-jem in TroqueviMejem zaradi sestave angleške vojske za vojno. Spominjal je, dia je Francija z Belgijo skozi nekoliko mesecev sama vzjdrževala sovražni naval na francosko zemljo, ki je bila opustošena. Bili smo mi tisti — je nadaljeval Poincare — katere je vojna najbolj zadete. Bili smo mi tisti, ki smo izgubilB v vojni največ ljudi. Bili so naiša industrija, naši rudniki, naša poljan ki so bili opustošeni na najbolj strašen način. Ali se je torej čuditi, da se po tolikem trpljenju in po toliki škodi ne moremo odreci svoja* zahtev pO odškodnini in da ne moremo pristati na njeno znižanje? Živeli smo štiri leta1 z eno samo mislijo: da končamo vojno kot zmagovalci. Danes je naša dolžnost, da sS zagotovimo mir. Prisegli smo našim mirličem, dia ne bomo pustili izgubiti tako drago plačane zmage, in pred spomenikom, ki' jim je bil postavljen, ponavljamo vnovič to prisego. Vzeli smo si na podlagi mirovne pogodbe in po pravilnem' skitepu cdfcfaodnioske komisije zaloge in se zatekli k sankcijam še-le, ker Nemčija) kot dokznica ni izpolnjevala svojih obvez ker ni storiJa ničesar, da bi jih izpolnila, ker smo morali od svojega pla-čatti že 100 mfljasiđ na njen račun. Skozi tri dolga leta smo potrpežljivo čakadi, toda čakanje nam je prineslo le nova razočaranja . Če bi bati Se nadalje čakali, če bi bili trpeli še .....neizpolnjevanja s strani Nemčije in če bi ji biti dovolili brez jamstev nove odloge, ki jih je zahtevala, bi bnH prišli za vedbo vt njeno odvisnost. Prišli smto v rtMoo kotlino in ctoseda-nja okupacija te bogade rudniške in ind)a-stri^ske dežele nam je cffrjcgotjla razne Ugotovitve. Ugotovili smo predvsem, da bi glasanjem te svoje vodje in s poudarjanjem, •da hoče spoštovati mirovne pogodbe in mirovne pogoje, Francija ni padla v očeh narodov, pač pa je njen ugled) 'še zrastel v očeh vseh, ki cenijo korektnost, kakor tudi pri naših prijateljih v Amgfciji in Ameriki, ki se sicer niso strinjali z nami glede primernosti naše akcije, niso pa mogli drugače nego da« odobrijo njen vzrok in priznajo upravičenost naših žalitev. Izpre-membe mnenja v Zedinjenlh d}ržavah in po vsej Angliji nam1 v pritd, izprememiba, katero je ugotovil te dni eden našiiih najbolj tndličnih zastopnikov Lou-cheuJr, je gotovo posledica našiei volje in tega, kar imamo sedaj s svojimi prijatelji Belgijci v rokah in kar je Bonardj Law z.eik> pravilno imenoval v Parizu «hrbtenico Nemčije». Vkljfiib temu nimamo nikakor namena, da bS koga zadavili, ne želimo; ničesar neigo to, da nas Nemčija plača in da se takoi rešimo finančnega poloma. Očitki imperializma, katerih se poslužuje nemška propaganda, katera je tupatam uspela pri krogih, ki so la3iko dostopni obrekovanjem, so neumni in smešni. Noben trezen človek ne more resna verjetii da bi imelai Francija, kai je proglasila pravice človeka in dala, največji in najpopolnejši izraz narset-dovi suverenosti, dia bi Francija imela blazno misel, da vsili svoje gospodstvo tujemu ljudstvu in da se polasti tuje zemlje proti volji prebivalstva. Pustimo ob strani te neizmiseiracsti tn nadaljujmo svojo pot. Ugovarjanja majhne skupine zapeljanih Francozov nas ne bo skreniioi z naše poti; zadlcHstuje nam, da imamo podporo dežele an odobravanje obeh zbornic. Slišal sem, res je, nekatere osebe, ki so nas nedavno vzpodbujalnaj gr emo v rtflhrsiko kotlino, a sedaj kritsziirajo naše podjetje, češ da kažemo slabost. Toda to kritiziranje nas ne bo oviriado, d!a bi ne na-da'ljevTali brez prenaglenja in brez mrzlič-nesti program^ ki sta si ga postavili spora-ztmanio belgijska in francoska vlada. Pri tem delu, kj bo lahko tudi dolgo trajalo, ne bo to kritiziranje nno tiilo ne naše hladne hrvi ne našega zaupajaja. Poincare je n.aiLo poudarjal, dia jc draginja posledica gcispodarskega in finančnega vprašanja', n'kakor pa posledica zasedbe ruhirske kotline. Govornik je nadalje za-smelic-val pesimisite v državi, primerjajoč jih. s slabimi atenci, katere je Demostenes ožigosal, ker so pri vsakem uspehu mesta kazali svoje nezadiovoljstvo in so kanali zmagoslavje, ko se je zdelo, da se sreča nagiblje k tujcu. Ministrski predsednik je tako-le zaključil: «Cci je res v Franciji! nekoliko takih slepih državljanov, so ti brez dvoma le neznatna manjšina. Celota države pa je odločena privesti h kraju, kar je začela. Ta bo potrpežljivo završila svoje delo, završila ga bo za popcilino obnovitev opustošenih krajev in za povzdigo Francije. Nemčija bo zastonj pričakovala eno samo minuto slabosti na naši strani V potrebnem podjetju, kaiterio je začela, bo Francija vztrajala kaikor doslej brez nasilstev in izzivanj. Šla bo do> konca, in civeiičavši s trajnim mirotm delo naših mrtvih, jim bo izkazala največjo čast, preostali.« katero jim morejo izkazati Rusija Proces proti patrijarhu Tih on u se je pričel Nove smrtne obsodbe BERLIN, 16. Iz Moskve poročajo, da se je proces proti patrijarhu Tichonu in drugim dostojanstvenikom pravoslavne cerkve pričel dlanes. Po dvamesečnem procesu je najvišje sodišče v Moskvi obsodlilo bivšega ravnatelja uvoznega in izvoznega urada in uradnega pooblaščenca tega urada na vzorčnem veiesejmu v Nišnem Nc-vgorodu na smrt in zaplcnitev njunega premoženja radi zlorabe uradnega zaupanja. Reka Težkoče za nadaljevanje italijansko-jugoslovenskih pogajanj REKA, 15. V tukajšnjih krogih vlada prepričanje, da so razi ke med jugoisloven-skim in italijanskim stališčem glede rešitve reškega vprašanja prevelike, da bi se mogla pogajanja tako kmalu nadaljevali. Kakor javljajo belgra^ski listi, je italijansko stališče glede konsorcija absolutno nesprejemljivo. Italijani so zahtevali ustanovitev kcnsorcija, pi-j katerem bi bili udeleženi Itialijai, Jugoslavija in reška država s sorazmernimi obvezami in pravicami. Ju-goslovenska delegacija je pristala načelno na idejo konsorcija, toda ko so Italijani zahtevali, da se vključi v konsorcij tudi jugo-slovenska obal od Baroša do Martinjščice, so postala pogajanja nemogoča, ker bi tako Jugoslavija z Barošem iizgubila cd'ao luko v kvarnerskem zalivu, katera je v zvezi s hrvatskim in slovenskim zaledjem. Zdi se torej, da je Jugoslavija pripravljena nadaljevati pogajanja, toda pod pogojem, da se Baloš izključi iz konsorcija. Zanimivo je medtem, kar piše o tem vprašanju «La Difesa», Zanellovo glasilo: ^Italijanski delegati in z njimi; italijansko časopisje — pravi list — še vedno izjavljajo, da je bil konsorcij med Italijo, Jugoslavijo in Reko predviden že v rapallski pogodbi. Mi pa bomo na podlagi avtentičnih italijan^k h dokumentov dokazali nasprotno. Dokazali bomo, idia je Italija dobila julijsko mejo, ker je pristala na neodvisnost Reke in da se ni nikoli govorilo o italijansko - reško - jugoslovenskem konsor-ciju, temveč kvečjemu o sporazumu med Jugoslavijo in Reko za pristanišče, toda brez kakega vmešavanja s strani Ital'jc.» «Difesa» navaja za potrditev teh vrstic razne note iz italijanske «zelene knjigc», katere so si zavezniške vlade izmenjale med seboj pred sklenitvijo rapallskega miru. Iz teh not je jasno razvidno, da je morala Italija zagotoviti prej Franciji in Angliji popolno neodvisnost in svobodo Reke. kakor sta se obe zavezniški vladi mogli odločiti za izvajanje pritiska na Bel-grad za rešitev jadranskega vprašanja. Šele potem je francoska vlada obljubila, da bo posredovala v Belgradu, medtem ko je angleška, bolj previdna v svojem dejanju in nehanju, zahtevala prej cd Italije natančen odgovor na sledeča vprašainja: 1. Natančna julijska meja in kje ima ta končati na morski obali; 2. usoda otoka Čiresa; 3. katere dalmatinske otoke si želi Italija pri-ok-žati; 4. meja neodvisne reške države; 5. pogoji za loko in v katero nela pravcata bitka. Streljanje ie vzbudilo pozornost orožnikov, ki so vršili shižbo na bližnji postaji; ti so v teku prihiteli na Mce mesta ter pregnali napadalce. Posrečilo se jim je tudi aretirati enega od teh. Preiskali so $ato ves vlak ter ugotovili, da je bil en vagon že odprt, toda man>kalo ni ničesar, ker so .bili roparji še pravočasno pregnani. Policija zasleduje ostale krivce. Nesrečen padec stare beračice, PredsinoČ-njim se je 77-letna beračica Ana Meyer, stanujoča v ulici Pozzachera št. 2, vračala proti svojemu domu. Ko je šla po tekališču V. E. III., je pridrvel za njo neki avtomobil. Starka je gluha, radi tega ni mogla slišati svarilnih signalov šoferja. K sreči je ta še pravočasno krenil z avtomobilom na stran ter tako preprečil nesrečo, namreč, da bi starko podrl. ^POHIŠTVO, ulica Udine 25. Spalnice fcc masivnega lesa od lir 1000.— naprej, jedthuco od izbral preveč dolgovezno tvarino in je bil tudif lir 2400.— naprej, obešalniki, ledenice, opre- prej lake kupčije (rabljeno blago) podvržen takozvani luksuzni pristojbini in da je bil (udi sedaj namen zakonodajalca, da gotove predmete zadene s pristojbino vsaj enkrat, predno preidejo v roke konsumenta, če se nadalje pomisli, da bi bil dc.kaz, da so gotovi predmeti prišii od prodajalcev, ki nimajo lastnosti trgovca, praktično neizvedljiv ali vsaj težak in siten, tedaj je po našem mnenju bolje, če trgovec tudi pri lakih kupčijah iz Porotno sodiiie Prccas Braico Včeraj zjutraj se -je nsdaljevala kaizen-ska obravnava, proti mctr icem bankirja Ezia Bolaffio. V začetku razprave je predi- ............_ ^ sedmik prečita! porotnikom seznam vpra- previdnosti plača pristojbino r.a blagovni šaraj, ki je nenavadlno-obširen; vsebuje rLanfc-premet ter zahteva temu primerno fakturo, reč vsega skupa;/ 229 vprašanj, ki fecdb MaU« _ __ m l«!l m L.! * * — — — ^ - - _ Lt__i______11 v _____ * *■_.-« — * - * - — Dobro pa bi bilo, če bi finančno oblastvo predložilo ta primer ministrstvu in izzvalo avtentično razlago. Govor cdv. Piseati-ja. *Popolo d'Italia^, glavno glasilo fašizma, komentira na sledeč način ono mesto govora odv. Pisenti-ja, kjer govori o * tu'erodcih >: «V videmskem govoru odv. Pisenti-ja se nahaja povdarek na mejo in na proces asimilacije predložena porotnikom. Sprejeti so bili tudii vsii tozadevni predlogi braniteljev. Po prečitanju tega seznama, je predsedbik dSal besedb oškodovani stranki, katero zastopat za kraljeva stražnika Gešparja Grazjani1 in Alfreda Cacavale, ačv. PaoUticci. T« je v dolgem, govoru povdiarjal, db porotniki, v svoji jasni sodba, ne smejo prizanesti ofc- Pri volitvah, ki so potekle docela mirno, je bil izvoljen po večini stari odbor. Za predsednika je bil prvotno izvoljen dosedanji predsednik, na to g. župan, toda oba vsled prevelike zaposlenosti nista hotela sprejeti tega odgovornega mesta. Konečno je po prigovarjanju sprejel predsedniško mesto g. Bavdaž, župan tv Kanalu. Sledila je na-to 5. točka dnevnega reda o razširjenj» tamištva s tem, d«, ce nastavi še en tajnik, ki naj bi bil po možnosti pravnik. Razpravljalo sc bč&i-skem uradu skozi 14 dini. V tem ćasu kna* vsak pravico vložiti reklamacije pri žiitpatL-stvu in sicer bodisi radi opustitve vpisa adi napačnega) vpisa. Župan: Cerkvenih. Št. 618 23. Letni seme Županstvo občine Komen naznanja, da se bo vršil na dan Sv. Jurja dne 24. aprila letni živinski In kramarski semenj. Na udeležbo se vabijo vsi intere- Borzna ooroflla. TW Valuta na tržaBra trga. Tmt, 16. aprila 1923 0.40 0.4750 avstrijske krone...... • , . 0.0875 0.08 fcikcsloTtike krona ••»•••• 00.—- 60*40 dinarji ••••••••••••• 20.70 lejl 5.36,— 9.7 b ........ • 0.0046 04*076 .......................*U260 .........113 JO.—104.26 »■«•••••• 366.—.—308.— 94.60.— 98175 francoski franki itkisM flnakl siranci. 185 v ^ Zupan: Josip Zigon. Županstvo občine Famlie 1891 raogkiša, da- jc imenik oseb pristojnih v tef občino, ki zadtofcijo na pcidiagi s*, gerniam* ske mirovne pojedin? italijansko državljanstvo po poinesn pralvu razpoložen v občinskem urajdtt stezi 14 dim. V tem času inu* vsek pravico vložiti rekiamaucire prJ *u«pwH otvu in sicer bodisi radi opustitve Vp:&a atf napačnega, vpisa. ^^ ^^ Semena vseh vrst, detelj na, travnata ki vrtna prodaja po najnižjih cenah Kme« tijska zadruga v Trstu via Rafflneri« št. 17Telefon 36-75. i« Krone L 1.68, goldinar]! L 4.50 trst, Vio Porotam 6. L nodstr. desno