St. 91 WltiuiUan
i
Izhaja, Izvsemšl poodcljek. vsakjdan zjutraj. Uredi AsiSkega it 20. L nadstropje.	se p^
pi^ma «e ne sprejemajo, rokopisi \ejie Vr»l ij Anton Gtrfaec. — Lastnik tiskarn* Ed-^st. .*] znala za mesc: L 7.—, 3 mesece L 19.5Cj>'I let 2a inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uri
oran tn uprt)
V Trs»r, v torek 17; iprNa 1923.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLVIII
:ica sv. PranCUka
Ne'raokir a
j *
In oprave It
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se raCnnaJe t Urokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov vun po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglaaf, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asiikega štev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva In uprav« >1-57.
Politika dvojne morale
Komisija zai narodopisna in kolonialna vprašanja « med parlamentarne zveze® je imela dne 6. in 1. t. m. svoja posvetovanja v Baze lu (v Švici). Naloga teh posvetovanj je, da se pripravijo naćrtč m rasolucije glede zaščite narodnih manjšin za konferenco ■ medparlamentame zveze», ki se bo vršila v mesecu avgustu 1923. v Kopenhagenu. Na ta posvetovanja je bil pozvan in se jih je udleiežil tudi dr. Josip Wiifan kot zastopnik sto venskih manjšin.
Take j na: začetku, posvetovanj je podal dr. Anton Uhtir, kot odposlanec čeho-slovaške skupine «Medpariamentarne zveze.^ doigo izajvo, v kateri je opisal položaj slovanskih manjšin na Madžarskem, v Avstriji in v Nemčiji, Ugotovil je žalostno in neoporečno dejstvo, da ravno tiste države, ki se s toliko vnemo zavzemajo za pravice narednih manjšin v — drugih deželah, zatirajo dc-ma neusmiljeno svtoje naredne manjšine! V podlkrepitev te svoje trditve je dr. Uhlif podrobno opisal položaj Slovakov na Madžarskem.
Predsednik komisije, baron Adelswaerd (član švedskega parlamenta} se je zahvalil dr«. Uhliru, da je podal taiko popolno in jasno sliko o položaju slovanskih manjšin. Grof Apponyi, zastopnik Madžarov je z mesta reagiral. Zavračal je pritožbe češkega zastopnika, vendar pa je priznal: «Če jc vendar kje kaka krivica, je to le goli slučaj in madžarska vlada dia je le hvaležna, če jo kdo opozarja na kako «vrzel», ali < pogreško«.
Ah — ti «slučaji*| Koli-ko1 jih je! Pa ne samo na Madžarskem, ampak tudi drugje, kjer se večine tudtf ©ilno zavzemajo jzia pravico manjšin v — drugih d«<želah! O tem hočemo izpregovoriti nekoliko za naišo domačo, julijsko rabo.
ludi naše italijansko časopisje je vse v c^nju, ko se zgraža na krivičnem postopanju z drugorodei — izven Italije! Najostreje obsoja tako krivično in nasilno politiko proti narednim manjšinam v drugjih drža vah. Posebno glasni in ogorčeni so, kadar jim kak nemški ali madžarski 13st daje priliko za razgovor o položaju nariGid-nih manjšin v Jugoslaviji. To je manever, ki naj vzbuja v svetu domnevo, da je naša država najsvobodoljtibnejša in najpra-v ićnejša napram svojim drugorodinim državljanom, da njene narodne manjšine uživa*jo vse pravice in 'polno svobodo, da so torej -e i.jih pritožbe — za to jkn gre ravno — r sosnovane», kakor je zatrdil tudi gosp. ta učni minister GemtSe.
Kako pa sto^e stvari v resnici? Vsi vemo In čutimo, da je temeljito drugače, da italijansko časopisje ni fotograf, ki verno podaje sliko, marveč slikar, ki poljubno — po-tvarja. Klasična priča za to nam je istrski
profesor Mrak s svotjo nedavno izjarvo, da je treba Slovane v Julijski Krajini fiopol-noma iztrebili!! Tako da zahteva interes italijanske države! Ka«j primerna je označila »Istarska Riječ* to dvoličnost m za-vrainost — na eni strani zavzemanje za pravice narodnih manjšin v drugih državah. na dtriugji pa prenavljanje zatiranja lastnih manjšin kot patrijotično dolžnost in nalogo — češ: «Mi bi vprašali g. Mraka, aii bi odobril take metode tudi proti svojim so plemen jakom t Dalmaciji? 1» E, goitovo bi skočil po konci in zagrmel: Ne, Italijani v Dalmaciji morajo uživati vse kulturne in politične svoboščine!
Sicer pa se spominjamo vsi, kako sto povodom ratifikacije svetomargarifcskih dogovorov v italijanskem parlamentu zahtevali za svoje soiplemenjalke v Dalmaciji vise možne pravice prav tisti, ki našemu narodu kratijo iste pravice! Isti ljudje, ki za kakih desettisoč ItaSfanoT v Dalmaciji zahtevajo vse koncesije, odrekajo pohni-Ijonski masi Jugoslovenov t Jnfijska Krajini pravico do političnega in kulturnega obstanka!! Spričo dejstva, da se je peščici Italijanov v Dalmaciji — kar pa je sicer popolnoma prav — dovolilo vse, prav vse, kar so zahtevati zanje, pa se oglaša tak-le Mrak z zahtevo, najj se zmračijo, to je: ubijejo duše tukajšnjih narodnih manjšin! Istočasno, ko se pred vmanjtm svetom babajo s svojo pravičnostjo napram narodnim manjšinam, izvajajo doma praktično politiko, ki naj prinese naša manjšini kulturno - politično — smrt!
KaSca logika, kako politično poštenje je to? Takega protislovja med lepimi besedami na zunaj in praktičnem postopanjem doma ga ni menda v nobeni drugi državi. Madžaaiski grof App onyi je pokazal na gori omenjeni konferenci v<saij todakto* sramu, dh je odločno tajil namen kritičnosti napram na.rcfdtaam manjšinam, češ: ete se vendiar dbgaja kaka fkrividai, je to le slučaj. Pri nas pa razni M raki, ki jim daJc i radi nastavljajo svoje uho, naravnost in cdlcrito o-značajjo nasilje proti narednim manjšinam kot interes- države!
To je ogabna politika dvojnega tolmačenja', divod-'jćnega naziranja, đvošne mere, dvojne logike in — dvojne morale!! Mi jo obsojamia na najostrejši način in z nami jo obsoja tudi civilizacija.
Naij zaključimo s pozivom «Isfiteke Rije-, či» na ministrskega predsednika Mussoliini-ja, naj že pridie do izpoznanja, da je taka poirtka dvojne morale pogubna za ugled in interese države. Začne naj brzdati prodi-kulturne apetite svojih podrejenih Mrakov, ki s svojimi izjavami ne shižajo časti velikega italijanskega naroda, ki ga mi spoštujemo in cen&no!
Juoo slavila
Pogajanja med radSkald in Radićem
BELGRAD, 15- Dr. Marko Gjuričić in dr. Janjić ste se včeraj dopoldne vrnila iz Zagreba in odšla takoj v ministrsko pred-sedništvo, kjer sto na seji ministrskega sveta poročala o pogajanjih z Radićem. O poteku seje ni bil izdan nikak komunike. Minister dr. Maofcovič, ki je dtosedaij vsak dan sprejemal novinarje, je dianašnji sestanek odpovedlal in sklical prihodnjega za danes, v nedeljo dopoldne. Seja rnin^s Irskega sveta je bila zaključena ob 13.
Pašićeve izjave v ranfikalskem klubu
BELGRAD, 15. Radikalski khib js imel včeraij ob 10. dbpofcJne sejo, katere se je tsdeležika okoli sto poslancev. Sejo je otvcinl podjpredseAiSc AndHč s kratkim pozdravnim nagovorom, nakar je minister dr. Markovič iziazrt PaJšićevo prošnjo«, naj se seja preloži mat 16. uro pfopoldlne, ker s6 Pašić m ministri zaposlem z referatom radikalnih delegatov o pogajanjih z Radićem.
Na popoldanski seji je imel Pašić daljši referat.
nam bila Nemčija lahko dala premog, katerega ni hotela dati, 'kajti sedaj se organizira tako, da živi laliko tudi brez ruhrskega premoga. DaHS sma dokaze, da bi nam bila lahko plačala v tujih valutah, ker sedaj trosi ogromne svote teh valut za nakupovanje v inozemstvu. Končno nam je bilo omogočeno, da smo na licu mesta razkrinkali ki razpustili vojaške organizacije, katere Nemčija vzdrževala, kakor prej v Gornji Šleziji, pod nedolžnim imen&m pet-ISciije. Prepričali smo se tako, dia bi nam bila Nemčja, po dosegi 2-letnega- moratorija brez jamstev, odgovorila' na našo zahtevo po plačanju z odklonitvijo ali z izzivom. Evo, v tak slepi krog bir nas bila privedla politika odlašanja in slabosti. ZaSoge, katerih nam Nemčija ni hotela dati in ki so jih nekateri naši zavezniki v umjboljši veri sveta smatrali za nepotrebne, smo mi smatrali za neobhodno potrebne.
To, kar smoi videli v ruhrski! kotlini, nas je prepričalo, da se nismo motili. Te zaloge imamo sedaj v svojih rokah, cfcžimo jih trdno iin jih ne bomo pustili za prazne obljube. Umikali se besno iz zasedenega ozemiI£i
Italija
MussGlini in popoiarski ministri — Za ločitev cd političnega tajnika ljudske stranke
RIM, 16. Davi ob 9.50 se je Mussioiini
o vrnil iz Milana ter se podal kmalu po
0	v oje m prihodu v palačo Chigii, kjer se je sestal s svojimi najožjimi, sotrudniki. V glavnem se je gen/orilo o sklepih kongresa ljudske stranke, v Turinu in o jutrišnji konferenci s popolarsk'imi ministri. Ministrski predsednik bo zahteval od teh ministrov izjavo, da se ne strinjajo z nazori politične-• a ta jnika popolarske stranke prof. Sturza. birijo se pa' govorice, da je Mussolini popo-
irske poslance povabil, da kar enostavno odstopijo.
Tudi minister Cavazzoni je že v Rimu.
1	i čl vprašanja; časnikarjev pa ni hotel odgovoriti, izgovarjajoč set, da je truden od dolgega potovanja. Opoldne so vsi ministri ljudske stranke, in sicer Cavazzoni, Milani, Vassalo in Gronchi imeli sejo, kjer so se sporazumeli za skupen nastop na jutrišnjem sestanku z Mus solini jem.
Napetost med fašizmom in popolarsko stranko —Izjave kom. Bianchija in Don Sturza.
RIM, 16. Vsi listi in vsa politična javnost :rno razpravljajo o napetosti, ki je nastala »med fašizmom in italijansko ljudsko stranko* po zmagi Don Sturza na t urinskem
Ob
čnem zboru omenjene stranke. Pri tem s® ugiblje, kakšen je pravzaprav poanen dejstva, da je Mussolini sklical za jutrišnji dan na sestanek vse popolarske ministre in pedministre v sedanji vladi in kaj jilm bo rekel. Neka/teri fašistavski prvaki izjalv-Ijajo očitno, da je sodelovanje med fašisti :Vl p o pel ari postalo nemogoče.
< Pristaše don Sturza — je izjavil glavni tajnik ministrstva za notranje zadeve kom. Bianehi', ki je desna roka ministrsikeiga predsednika' Mussolini j a — ni mogoče več smatrati ne za prijatelje ne za sotrudbiike. Popolari, ki hočejo pomagati fašistofvski vladi, morajo svojo odgovornost točno ločiti od tistih, ki hočejo meriti sodelovanje na podlagi dvoumnih resolucij.
Še bolj je prišla njegova nasprotnost napram popoiarski stranki do forara. v pogovoru, ki ga je imel z urednikom lista «Me®-zogiorno». «Zadržanje popolarskega shoda v Turinu — je rekel — nas more le veseliti, ker se je ta stranka odkrito postavila sproti nami, tako dia vemo pri čem smo. Popolari so nam povedtali, da si predstavljajo sodelovanje z nami, kakor bo si ga predstavljali prej z liberalci, to se pravi kot sodelovanje radi nadzorstva Toda faši-v.ni ie nekai drmfejsa kot 'iberalci. (Demo-
krati in socialisti m ne bo trpel takih dvo-immosti»
«Popolarska stranka nima več nikake pro<gramaitične vsebine — zaključuje Bianehi — ker smo ji mi popolnoma izpraznili vrečo. Nima več niti teoretičnega pomena, kajti fašist o vska stranka je rešila tudi vprašanje razmerja italijanske narodne zavesti napram veri. Don Sturzo lahko trdi. kofiU kor hoče, da se število pristašev popolarske stranke ni skrčilo, todla vsi že diobro v cdo, da popolari nimajo več pravice se imcfiovafti stranko ljudskih množic.»
Na drugi strani pa cib"javljajo vsi listi- izjavo, ki jo je podal don Sturzo rimskemu dopisniku pariškega lista «Excelsior». Don Sturzo je rekel, idia je popolarska stranka proti vsakemu nasiHu v <piolrtiki, na gospo-darstvenem polju prali temu, da bi sz gospodarstvene sile nareda zbirale v rokah države. «Med fašizmom in nami' — je rekel don Sturzo — je bistvena razlika. Faišžzem je moč volje, ki se udejstvuje, an» pa smo moralna sila. To moralno, silo je Mussolini uvidel in ko je prišel na vlado, nas je prosil za sodelovanje. Mi smo mit sodelovanje dovolili in v vladi imamo: dhra ministra in štiri podim&iistre. Druge politične stranke sto razpršene. Nacionalisti so, se strnili s fašisti. liberalci in demokrati pa obstojajo le Še po imenu. Samo popolarska stranka je še na nogah in podpira MusSoiinija, ker hi zavladala v Italiji, ako bi ne bilo njega, popolna zmešnjava in anarhija^
Otvoritev kongresa italijanske socialistične stranke
MILAN, 16. Včeraj se je tu otvctril kongres italijanske socialistične stranke. Kongres, ki se obdfe-žava v privatni obliki je otvoril Rib okli s kratkim pozdlravnim nagovorom Za predisednika je bil izvoljen Laz-zarL RazpravU^alci se je o dopisu tretje mternacionaJe, kjer se zahteva izjava o stališču kongresa napram temeljnim načelom tretje« inteftiacionale. Zdi se, da bo kongres le zavrnil pogoje znanih 14 toče k za združenje s komunisti.
Bolgarsko odlikovanje kabinetnemu tajnika ministrstva mm kolonije
RIM. 16. Tukajšnji bolgarski odpravnik poetov dr. Tehilev je d&tnes izročil kom. Zolaju, kabinetnemu tajnika na ministrstvu za kolonije državni red bolgarske krone v znak	ki si jih je ZoB stekel tekom
balkanske vojne leta 1912, katere se je v vrstah bolgarske vojske, kakor
tudi za knjigo, ki jo je pod imenom «Bct-garso - turška vojna* izdal v tistem času.
Isra^ je svoje veselje nad radikalsko, [c po®to^io m sorazmerno s plačili, ki jih zmago pri volitvah, pri čemer fe naglašal, t>?mo	Bodite prepričani, d!a s pro-
dla je radikalna stranka! dosledna svojemu programu izvršila volitve svobodno 5in brez nasilja. Stranka pa ni dobila toliko večine, ki bi jr omogočila, da bi v skupščini sestavila svojo homogeno vlaido, zato je nastala potreba za sporazum z ostalimi političnimi skupinam&L Ker je na Hrvatskem dosegel največ mandiatev Raidaić m predstavljajo Radieevci po moći drugo stranko v pajrBame-ntu, je prišlio do razgovorov z njimi. 11 razgovori so še v teku, zato prosi, naj se da viadE pooblastijo, nia^j jih natialjuje.
K^ib je mimo poslušal Pašićeva izvajanja in nato izrekel via>di zaupanje. *
Prihoidksja seja) bo furtri ob 10. uri ^
Po seji ministrskega sveta je otdSsel Pašić na dvor, kjer je bal sprejet pri kralju, kjer se je mudi* pol tire. Po. seji radikalnega kluba, je bil pri kralju tudi minister Ljuba Jovanovič. _____
Francija
Ponzcarejcv govor ▼ Donkerquejn Francija bo vztrapla pri sečnji politiki nasproti Nemčiji
Dt)NKERQUE, 15. Ministrski predsednik Poincare je imel ob prilika! odkritja spomenika vojafcom, padlim v vojni, pomemben političen govwr. Govornik je spominjal junaštvo mes|a, tolikokrat obstre-1 je vame ga. Omenjal je naito boj med Francijo in Anglijo v 18. stoletju, ko je Anglija smatrala, da je pristanišče Dunkerque ogrožalo Anglijo. Danes, ko so prejšnji predsodki med obieima narodoma za vedno padli, se lahko govori brez jeze in brez prejšnjih nesparazumljenj o tem vprašanju-Po vojni, vojevani ramtoi ob rami za obrambo lastnih pravic 3in ki je ustvarila med obemai državama nerazdrstsiljivo skupnost interesov, se Anglija — je nadaljeval Poincare _ne more čuditi, d'a branimo svoje
meje proti noivSm kršitvam in (Civiramo državi, katere imperializem se zdi neozdravljiv, d« začne zopet prikrito, v senci priprave za nov napad. Mir nam je dal v tem oiziru nepopolna jamstvsu Kako je mogoče ne priznati nam pravica.	se
soglasno s svojimi zavezniki skušamo obraiiBti zavarovati proti nevarnostim, ki SO veliko bolj očividne in resne nego one, katerih se je nekdaj bafJa Anglija? Če bi nam bil medtem potreben pesuk v Vzlraf-ncisU in zagrizenosti, bi nam n» bilo treba drug&ga, nego da se diamo poučiti od naših
prijateljev samih.
Poincare je tukaj omenjal stoletno dedovanje Anglije proti razvoju Dunkerqueja. SporrJnral je nato položaj novembra 1914., ko je prišel v to mesto se posvetovat z Millerandom!, Gioffrejotmi, Kitchenea-jem in TroqueviMejem zaradi sestave angleške vojske za vojno. Spominjal je, dia je Francija z Belgijo skozi nekoliko mesecev sama vzjdrževala sovražni naval na francosko zemljo, ki je bila opustošena. Bili smo mi tisti — je nadaljeval Poincare — katere je vojna najbolj zadete. Bili smo mi tisti, ki smo izgubilB v vojni največ ljudi. Bili so naiša industrija, naši rudniki, naša poljan ki so bili opustošeni na najbolj strašen način. Ali se je torej čuditi, da se po tolikem trpljenju in po toliki škodi ne moremo odreci svoja* zahtev pO odškodnini in da ne moremo pristati na njeno znižanje? Živeli smo štiri leta1 z eno samo mislijo: da končamo vojno kot zmagovalci. Danes je naša dolžnost, da sS zagotovimo mir. Prisegli smo našim mirličem, dia ne bomo pustili izgubiti tako drago plačane zmage, in pred spomenikom, ki' jim je bil postavljen, ponavljamo vnovič to prisego. Vzeli smo si na podlagi mirovne pogodbe in po pravilnem' skitepu cdfcfaodnioske komisije zaloge in se zatekli k sankcijam še-le, ker Nemčija) kot dokznica ni izpolnjevala svojih obvez ker ni storiJa ničesar, da bi jih izpolnila, ker smo morali od svojega pla-čatti že 100 mfljasiđ na njen račun. Skozi tri dolga leta smo potrpežljivo čakadi, toda čakanje nam je prineslo le nova razočaranja . Če bi bati Se nadalje čakali, če bi bili
trpeli še .....neizpolnjevanja s strani
Nemčije in če bi ji biti dovolili brez jamstev nove odloge, ki jih je zahtevala, bi bnH prišli za vedbo vt njeno odvisnost.
Prišli smto v rtMoo kotlino in ctoseda-nja okupacija te bogade rudniške in ind)a-stri^ske dežele nam je cffrjcgotjla razne Ugotovitve. Ugotovili smo predvsem, da bi
glasanjem te svoje vodje in s poudarjanjem, •da hoče spoštovati mirovne pogodbe in mirovne pogoje, Francija ni padla v očeh narodov, pač pa je njen ugled) 'še zrastel v očeh vseh, ki cenijo korektnost, kakor tudi pri naših prijateljih v Amgfciji in Ameriki, ki se sicer niso strinjali z nami glede primernosti naše akcije, niso pa mogli drugače nego da« odobrijo njen vzrok in priznajo upravičenost naših žalitev. Izpre-membe mnenja v Zedinjenlh d}ržavah in po vsej Angliji nam1 v pritd, izprememiba, katero je ugotovil te dni eden našiiih najbolj tndličnih zastopnikov Lou-cheuJr, je gotovo posledica našiei volje in tega, kar imamo sedaj s svojimi prijatelji Belgijci v rokah in kar je Bonardj Law z.eik> pravilno imenoval v Parizu «hrbtenico Nemčije».
Vkljfiib temu nimamo nikakor namena, da bS koga zadavili, ne želimo; ničesar neigo to, da nas Nemčija plača in da se takoi rešimo finančnega poloma. Očitki imperializma, katerih se poslužuje nemška propaganda, katera je tupatam uspela pri krogih, ki so la3iko dostopni obrekovanjem, so neumni in smešni. Noben trezen človek ne more resna verjetii da bi imelai Francija, kai je proglasila pravice človeka in dala, največji in najpopolnejši izraz narset-dovi suverenosti, dia bi Francija imela blazno misel, da vsili svoje gospodstvo tujemu ljudstvu in da se polasti tuje zemlje proti volji prebivalstva. Pustimo ob strani te neizmiseiracsti tn nadaljujmo svojo pot. Ugovarjanja majhne skupine zapeljanih Francozov nas ne bo skreniioi z naše poti; zadlcHstuje nam, da imamo podporo dežele an odobravanje obeh zbornic.
Slišal sem, res je, nekatere osebe, ki so nas nedavno vzpodbujalnaj gr emo v rtflhrsiko kotlino, a sedaj kritsziirajo naše podjetje, češ da kažemo slabost. Toda to kritiziranje nas ne bo oviriado, d!a bi ne na-da'ljevTali brez prenaglenja in brez mrzlič-nesti program^ ki sta si ga postavili spora-ztmanio belgijska in francoska vlada. Pri tem delu, kj bo lahko tudi dolgo trajalo, ne bo to kritiziranje nno tiilo ne naše hladne hrvi ne našega zaupajaja.
Poincare je n.aiLo poudarjal, dia jc draginja posledica gcispodarskega in finančnega vprašanja', n'kakor pa posledica zasedbe ruhirske kotline. Govornik je nadalje za-smelic-val pesimisite v državi, primerjajoč jih. s slabimi atenci, katere je Demostenes ožigosal, ker so pri vsakem uspehu mesta kazali svoje nezadiovoljstvo in so kanali zmagoslavje, ko se je zdelo, da se sreča nagiblje k tujcu.
Ministrski predsednik je tako-le zaključil: «Cci je res v Franciji! nekoliko takih slepih državljanov, so ti brez dvoma le neznatna manjšina. Celota države pa je odločena privesti h kraju, kar je začela. Ta bo potrpežljivo završila svoje delo, završila ga bo za popcilino obnovitev opustošenih krajev in za povzdigo Francije. Nemčija bo zastonj pričakovala eno samo minuto slabosti na naši strani V potrebnem podjetju, kaiterio je začela, bo Francija vztrajala kaikor doslej brez nasilstev in izzivanj.
Šla bo do> konca, in civeiičavši s trajnim mirotm delo naših mrtvih, jim bo izkazala
največjo čast, preostali.«
katero jim morejo izkazati
Rusija
Proces proti patrijarhu Tih on u se je pričel Nove smrtne obsodbe
BERLIN, 16. Iz Moskve poročajo, da se je proces proti patrijarhu Tichonu in drugim dostojanstvenikom pravoslavne cerkve pričel dlanes. Po dvamesečnem procesu je najvišje sodišče v Moskvi obsodlilo bivšega ravnatelja uvoznega in izvoznega urada in uradnega pooblaščenca tega urada na vzorčnem veiesejmu v Nišnem Nc-vgorodu na smrt in zaplcnitev njunega premoženja radi zlorabe uradnega zaupanja.
Reka
Težkoče za nadaljevanje italijansko-jugoslovenskih pogajanj
REKA, 15. V tukajšnjih krogih vlada prepričanje, da so razi ke med jugoisloven-skim in italijanskim stališčem glede rešitve reškega vprašanja prevelike, da bi se mogla pogajanja tako kmalu nadaljevali. Kakor javljajo belgra^ski listi, je italijansko stališče glede konsorcija absolutno nesprejemljivo. Italijani so zahtevali ustanovitev kcnsorcija, pi-j katerem bi bili udeleženi Itialijai, Jugoslavija in reška država s sorazmernimi obvezami in pravicami. Ju-goslovenska delegacija je pristala načelno na idejo konsorcija, toda ko so Italijani zahtevali, da se vključi v konsorcij tudi jugo-slovenska obal od Baroša do Martinjščice, so postala pogajanja nemogoča, ker bi tako Jugoslavija z Barošem iizgubila cd'ao luko v kvarnerskem zalivu, katera je v zvezi s hrvatskim in slovenskim zaledjem. Zdi se torej, da je Jugoslavija pripravljena nadaljevati pogajanja, toda pod pogojem, da se Baloš izključi iz konsorcija.
Zanimivo je medtem, kar piše o tem vprašanju «La Difesa», Zanellovo glasilo: ^Italijanski delegati in z njimi; italijansko časopisje — pravi list — še vedno izjavljajo, da je bil konsorcij med Italijo, Jugoslavijo in Reko predviden že v rapallski pogodbi. Mi pa bomo na podlagi avtentičnih italijan^k h dokumentov dokazali nasprotno. Dokazali bomo, idia je Italija dobila julijsko mejo, ker je pristala na neodvisnost Reke in da se ni nikoli govorilo o italijansko - reško - jugoslovenskem konsor-ciju, temveč kvečjemu o sporazumu med Jugoslavijo in Reko za pristanišče, toda brez kakega vmešavanja s strani Ital'jc.»
«Difesa» navaja za potrditev teh vrstic razne note iz italijanske «zelene knjigc», katere so si zavezniške vlade izmenjale med seboj pred sklenitvijo rapallskega miru. Iz teh not je jasno razvidno, da je morala Italija zagotoviti prej Franciji in Angliji popolno neodvisnost in svobodo Reke. kakor sta se obe zavezniški vladi mogli odločiti za izvajanje pritiska na Bel-grad za rešitev jadranskega vprašanja. Šele potem je francoska vlada obljubila, da bo posredovala v Belgradu, medtem ko je angleška, bolj previdna v svojem dejanju in nehanju, zahtevala prej cd Italije natančen odgovor na sledeča vprašainja: 1. Natančna julijska meja in kje ima ta končati na morski obali; 2. usoda otoka Čiresa; 3. katere dalmatinske otoke si želi Italija pri-ok-žati; 4. meja neodvisne reške države; 5. pogoji za loko in v katero <d!ržavo naj se Vključi Sušak. Tedanji zunanji] minister grof Sforzai je na to odgovoril, da bo le «ccrpus sepaxatum» tvoril ozemlje res ke države, medtem ko bi bil Sušak prisojen Jugoslaviji Luka sama pa: se bi upravljala v iskrenem sporazumu med Reko in Jugoslavijo, kar pa bi' moralo v splošnem interesu ostati prikrito javnesti, diokler se ne reši v Ital ji politična kriza. Iz teh izvajanj nadaljuje <'Difesa», da bi bilo sodelovanje Italije v reškem konsorcijit v popolnem nasprotsftvu z njenimi obvezami napram Angli/B in Franciji ter zaključuje, da bo konferenca v Opat'ji dosegla svoj cilj. čim bo Mu£<scilini dejansko pokazal, da hoče izpolniti svojo cblljubo za lojalno in točno izvršitev rapallske pogodbe.
Strašen ciklon na Koreji — 400 ribičev
izginilo
PARIZ, 16. Na vzhodni cbali Koreje je straršanski ciklon vrgel na breg goro vode. 400 ribičev je izginilo. Število mrtvih ni še znano, mora pa biiti najbrže ogromno.
DNEVNE MESTI
Poslanik Šeba v Belgrađu. Novi čehoslo-Jin naredbe mora;o biti v italijanskem jeziku, vaški poslanik v Jugoslaviji — do nedavno Eventuelne pritožbe nimajo odložilne moči. češki konzul v Trstu — Jan Šeba je pred ne- ■ Kdor bi se ne pokoril, bo kaznovan po določ-
koliko dnevi nastopil svoje novo važno mesto. Belgra^ski tisk ga je pozdravil najprisrčneje. Vladno glasilo «Samouprava» piše, da Šeba ni samo zastopnik Češkoslovaške republike, ampak tudi zastopnik ideje Srednje Evrope, h kateri spada tudi kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kakor Praga je tudi Belgrad steber Srednje Evrope. Radikalna stranka ne deluje samo za srbstvo, ampak za skupno jugo-slovenstvo. Za vso Srednjo Evropo je potrebno, da Praga in Belgrad, ki imata enako zgodovinsko misijo, stalno delujeta v medsebojnem sporazumu, da se izogibljeta vsem nesoglasjem. S tisto iskrenostjo, s katero obžalujemo izgubo na§ega prijatelja Kaline {prejšnjega češkega poslanika v Belgradu), pozdravljamo njegovega naslednika. Istotako prisrčno g. Šebo tudi belgrajski listi.
Zapet samoobiastaost podrejenega uradnika. Podprafekt v Cavalese na južnem Tirolskem je izdal na občine okrožnico, ki ukazuje, da vsi napisi, ki veljajo zanje sedaj veljavni zakoni
bah čl. 434 kazenskega zakona. Tako je za-ukazal gospod podprefekt v Cavalese in se je pri tem izrecno skliceval n.a neki prelvezni tozadevni ukaz kraljeve prefekture. «Der Ti-rder» pa ugotavlja: 1) da je ni nobene države v Evropi, kjer bi bSi napisi v tujem jeziku. f prepovedani ne gledd na to, da se z nemščino na tem ozemlju ne sme postopati kot s tujim jezikom. 2) Tudi Italija jih ne prepoveduje, ampak podreja le vitemu obdačenju. Sicer pa ni treba veliko pameti za razumevanje, zakaj da kulturna država ne prepoveduje napisov v tujem jeziku. 3) V Italiji nima noben uradnik" pravice izdajati take prepovedi. Če kak uradnik prepoveduje napise v tujih jezikih, postavlja s tem svoje uradno območje v izjemno stanje, ki je povsem nezakonito v vsakem pogledu. 4) Podprefekt se sklicuje na naredbo' prefekture. Kolikor smo izvedeli, ne ve prefektura nič o tem, da bi bila izdala podprefek-Zaključek iz tega dejstva si lahko napravi vsakdo sam. Ta zadnja naredba pa prescgai
vse, kar smo doživeli dosedaf. Kriči tako, da tam kak nalog naj prepovejo nemške napise, ne potrebuje nikakega komentarja. Naše uver-jenje "je, da je treba take naredbe hitro odpraviti, če noče naša država glede postopanja z manjšinami stati na zadajem mestu držav!
Objava. Jugoslovenski Konzulat u Trstu poziva ovime sve svoje državljane, koji se nalaze na teritoriju Julijske Krajine i koji imadu [vrednostnih papira kod Poštanske Štedionice u Beču, da iste prijave kod ovog Konzulata.
Negazirane (nevinkulirane) predratne au-strougrske i ugarske državne obveznice valja papire, koji se nalaze u depou ikod gorenave-dene Poštanske Štedionice iztiče rok prijave
dne 31. maja t. g.	,.
Zakašnjenje prijave neće se uzimati u obzir. UDozoruju ss deponenti da su dosadasnie prijave učinjene tekom godine 1919 i 1920 imale samo informativan značaj te da se moraju ponoviti.	j
Obrazci za prijave nalaze strankama na razpolaganje kod ovog Konzulata.
Gornie ne odnosi se na poštansko-uložne kn ižice {Postsparkasse-Emlagcbuch).
Po govoru posl. Albanese. Ostri govor, ki ga jc imel fašistovski poslanec Albanese na sestanku istrskih županov v Puli dne 9. t. m.f ie izzval hudo kritiko v fašistovskih .krogih. Poleg istrske fašislovske zveze se bavi sedaj z zadevo osrednje vodstvo fašislovske stranke. Stališče, ki ga je zavzela istrska fašistovska /veza, je razvidno iz sledeče brzojavike, katero ie poslal istrski poslanec Bilucaglia ministrskemu predsedniku, on. Mussoliniju: "Nepremišljeni govor poslanca Albanese je živo ogor-čil istrske fašiste. Istrska zveza je bila nujno sklicana, da primerno ukrne, in tajnišivo je poslalo vodstvu stranke podrobno poročilo opozarjajoč ob enem na glas, češ, da jc Albanese neodgovoren, ker je bolan na duhu. Fašistovska Istra izraža ponovno ljubljenemu vodji neomajno zvestobo in vdanost ter pošilja krepek alala*. — Iz Rima pa je prišla vest, da je on. Mussolini poklical poslanca Albane-f-e v Rim dolečivši sestanek za pondcljek 16. t. m. ob 16. uri. Poslanec Albanese je odooto-val v Rim. — Z zadevo se bavi ves italijanski tisk.	.
Sprememba v tiradevamju glede izplačevanja invalidskih piikrrain. Uradni list pri-neša kr. cdick z dine 8. marca 1923 št. 593, kateri določa, da bo za izplačevanje po-kc;n:n tičečih se bivših av«tr:/skih vejakov v novih pokrajinah od sedaj naprej pristojen finančni mir. ste r, državno ped tajništvo za vojaško pemeč in vojne pokojnine (Ministre* d^elle linaiLZ2, sottosegreiariato di Stalo per l'as-istenza militare e le pensio-ni di guerra). Isti cc.ok odpravlja 61. 6. in 15. kr. odloka z dhe 1. maja 1922 št. 701, katera se bavita s podrejenimi urad« za invalidske pokojnine v Trs-lu. Tridentu in Zsdru, ki sc na pcdlagi gora je določbe ukinjeni. Omenjena dva člena se nahajata v knjižici za rnvalide r.a strani 33. in 39.
Prki^jbina na blagovni promet. Na tozadevno vprašanje odgovarjamo: Pristojbina sc plačuje le pri prometu med trgovcem in tr-1"fdnlm nameno^Tdk bitjih opuSi/Va^nTVo
tujerodcev, ki je narejen v zelo plemeniti obliki in v jako jasnih izrazih
Glede plemenitosti oblike si dovoljujemo dvomiti, strinjamo se pa popolnoma glede jasnosti izrazov s fašist o vskim glasilom. Ti izrazi so tako jasni, da morajo odpreti oči slehernemu poštenemu Slovencu, ki je .imel mogoče kake dvome o ciljih slovenskega fašizma. Izrazi so jasni in tudi zaključek je jasen: slov. fašizem je sredstvo za raznarodovanje sloven-! skega življa v Italiji.
Druitvene vesti
, Pevsko društvo «Ilirija ». Danes ob 20.15 vaja za moški zbor. — Odbor.
Športno društvo «Adria» ima danes ob 1934 redno odborovo sejo. — Predsednik.
Dramatični odsek MDP, — Sv. Jakob priredi v nedeljo 29. t, m. veseloigro v 3 dejanjih cCharlejevo tetko*. V glavni ulogi nastopi g. Gombač, .ki vodi obenem tudi režijo.
Igra je spisana za to, da se vsakdo, ki si jo ogleda, prav izvrstno zabava.
Društvo državnih upokojencev v Trstu, Redni občni zbor društva državnih upokojencev v Trstu se bo vršil dne 29. aprila 1923. v dvorani Roma, ul. Giosue Carducci št. 12/1. Začetek ob 10. uri. Na dnevnem redu so: 1) čitanje zapisnika o izrednem občnem zboru od 16. septembra 1922.; 2} poročilo predsedstva; 3) odobritev proračuna za 1. 1922; 4) volitev novega odbora v smislu izpremen;enih in odobrenih pravil in 5) slučajnosti. — Morebitni predlogi naj se izročijo odboru ul. Cecilia Ritt-mayer št. 7/II, vrata št. 13 najkasneje 8 dni pred 29. aprila t. 1. Zborovalci se bodo morali izkazati kot člani.
tržaškega iivltenia
Nesreča s plin oca. Ko- je včeraj zjutraj brivec Peter Pittaro star 48 let, odpri svojo brivnico, nahajajočo se v ulici S. Giacomo in Monte št. 12, mu je iz notranjosti brivnice udaril v nos močan duh pc plinu. Oči vidno je puščala kaka cev plinove napeljave, ali pa je bila kaka pipa nezadostno zaprta. Mož stopil v brivnico ter začel iskati pri napeljavi hibo, vsled katere je uhajal plin. Pri tem delu mu je s časoma postalo slabo, s težavo se je privlekel do vrat ter s kričanjem vzbudil pozornost mimoidočih ljudi. Ti so mu priSikočiii na pomoč in nekdo ;e med tem obvestil teiefoničnim potom o dogodku rešilno postajo. Zdravnik, ki jo kmalu potem prihitel na lice mesta, je ugotovil, da kaže brivec znake zastrupljenja s plinom, katerega |e bila polna vsa brivnica. Z vdihavanjem kisika se mu je ikmakt posrečilo spraviti ponesrečenca nekoliko k sebi, nato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico.
Njegove stanje ni nevarno.
Rokovnjaški napad na vlak v btižfni Nabre-žine. Pred sinoćnjim je cdrinil iz tukajšnje postaje južne železnice tovorni vlak št. 633, namenjen v Postojno. Vla.k sta spremljala dva orožnika, da preprečita slučajne ropareke napade, ki so se že večkrat pripetili na tej progi. Ko je vlak, ki se je radi velike strmine tega dela proge pomikal z zmanjšano brzino, dospel v bližino nabrežinske postaje, je skočilo na nekatere vagone šest rokovnjačev, z oči-
tožencem, ki so prelili toliko človeške krvi ter uničili dve človeški življenji. Opozarjal je porotnike, naj se ne poste vpliva/ti od zgovornosti branitetjev, ki »treme za tem, da ne pride resnica na dan ter da ©staniejo krivci nekamovami Skušal je dokazati, da so vsi obtoženci, ki so se udeležili napadla na menjalnico, sokrivi umora bankirja Bolaffta in kr. stražnika Graaiainija, čeprav sedaj zločinci zvračajo vso krivdlo! pri tem zločinu na potk. Braica, ki se je s prostovoljno smrtjo odtegnil roki prtaivice. Opisal je obtoženca Razma kot rojenega ziočinca, ki je vedel, dh; gre za roparski napad in ne za navadino tatvino. Govornik je podprl svojo itzjajvo rekoč, da je Razem sam povedal, da se je zločinska tolpa udeležila napada opremljena z revolverji i*1 bombami. Razma je treba zato sodit?, ne samo kot tata, ampak tudi kot bandita.
Govornik je nato skušal dokazati krivdo šoferja Pecchiaria. Govoreč na dolgo, je porotnikom natanko opisal ckolščine, iz katerih je raizvidna njegova krivda.
Gdv. Pao4hicci je zaključil svoj govor, rekoč, dia zastopa očbta, ki je izgubil po krivdi obtožencev svojega sina in zahteva zato, da se odgovorni kaznujejo, kakor veleva pravica.
Vesti * Goriškega
Občni zbor «»lov. žnpenske Zveze*. V soboto zjutraj jc imela < Slov. županska Zvezam svoj občni zbor. Udeležba ni bila ravno mnogoštevilna, čsmur je bilo nemalo krivo tudi slabo vreme.
Občni zbor je otvoril s primernim nagovorom predsednik zveze g. župan Mikuž. Iz tajniškega in blagajniškega poročila je razvidno, da se tudi ta organizacija bori z velikimi gmotnimi težko čami posebno vsled tega, ker mnoga županstva ne plačujejo redno člana
povedal navzočim kaj se mu je zgodilo. Zločincu si do seda j še nikakega sledu.
Fantje v Siodenem pri Postojni vabijo na prireditev v gasilnem domu dne 22. aprila t. I. Vspored: 1. Goslarica naše ljube. Gospe. Igra v 4 dejanjih. 2. Trije snubci. Vesela igra v 3 slikah. 3. Tombola. Prosta zabava brez plesa.
Se o glasbeno-dr ama tičal prireditvi v »Trgovskem domu*. Člani dramatične šole v Berlinu gg. Šubelj, Gaberšček in Melihar so izrabili velikonočne počitnice, da pokažejo svojim rojakom, kaj so se naučili v tujini. Upravičeno so pač pričakovali, da jih bo slovensko občinstvo sprejelo z dolžnim zanimanjem, da jih bo z mnogobrojno udeležbo obodrilo duševno in podprlo gmotno na trajevi poti, po kateri mora stopati skoraj vsak elovenski umetnik. Niso prišli beračit za podpore, temveč za ono neveliko vstopnino so hoteli nuditi umetniški užitek, ki daleko presega vrednost vstopnine.
V tem pričakovanju so napovedali za sredo zvečer glasbeno-recitacijski večer v dvorani « Trgovskega doma» v Gorici, toda zgodilo se je docela drugače, kakor so oni upravičneo pričakovali: ob napovedani uri se je zbralo v obširni dvorani nekaj čez 40 ljudi. Veliko je pač moralo biti raočaranje, trpka čustva so morala prekipevati v dušah mladih umetnikov spričo take indolence goriških Slovencev. Ko .bi ne bilo one svetle vere v lepšo bodočnost, one brezsebične vdanosti v službi umetnosti, Jci je spremljala slovenske umetnike na njihovem težkem potu, bi pač morali ti mladi bratje po tem večeru z voljo in gnjevom v duši priti do zaključka: saj se ne izplača, saj je itak vse zaman!
Ne bomo se spuščali v podrobno kritiko tega lepega večera, ampak samo- pripominjamo, da
Mali oglasi
DIDAKTIČNA SOLA [ulica Gatteri 10, I. v<w
gal Acquedotto). Vzgojevalna, resna, moralna. Racionelna metoda. Pospešen pouk* malih skupin, 2 do 4 učencev. Pripravnica za izpite, maturo na tehnični šoli, gimnaziji, meščanskih šolah i. .t. d. Pouk v jezikih, računstvu, knjigovodstvu, slikanju, risanja. Pomoč pri predelovanju šolskih predmetov. Veronauk (fakultativno). Imena učiteljev jamčijo za uspeh. Nizka učnina.	530
KUPUJEM staro železo, kovine in drugo
po visokih cenah. Opčine št. 266.
553
V TRNOVEM pri Bistrici, proga Sv. Peter-Reka, na prometnem kraju, nasproti kolodvora, se proda hiša št. 104 s hlevom in zemljiščem, enonadstropna, pripravna za vsako obrt. Pojasnila daje Marija pl. Bodnar v Zagrebu, Jurišičeva ul. 7	547
DRUŠTVO za zavarovanje goveje živine v Borštu priredi prvo nedeljo y maju javno tombolo.	548
TRGOVSKI POMOČNIK prva moč, izvežban v trgovini z mešanim blagom, se sprejme takoj kot voditelj filijatke v večji trgovini'. Zahteva se primerna kavcija. Nastop takof. Ponudbe po »Zanesljiv;' na upravništvo.
546
je s svojim nadvse prijetnim glasom recitiral Cankarjevo «Desetico» in ^Skodelico kave». G. Melihar, ki je recitiral Ahusquitovega ni prišel do veljave, ker si je po našem mnenju^
KOZA, breja, švicarske najboljše pasme, železne in lesene postelje prodam radi selitve.
And po na Fortunato 2, Greta_549
VtLA z obširnim vrtom, na Krhu (Jugoslavija) se zamenja z vilo ali hišo v Trstu ali okolici. Ponudbe pod «Zega» na upravništvo.
550
POSTELJE omare 220 nočne omarice 50, vzmeti žimnice, popolne sobe 850. Via Fon-deria št. 3.	551
rine.
govcem, induštrijcem in inoustrijcem sploh osebami, ki nc kupujejo od odloka zadetih predmetov 2a lastno vporabo ampak z namenom, da jih prodajo naprej. Ce torej trgovec proda predmet podvržen pristojbini konsumentu, tedaj se pri tem prometu ne plača pristojbina in seveda tudi ni treba cd dotičnega odloka zahtevanih fcrmalitet (dvojne fakture itd.) Konsumentu torej trgovec lahko proda blago sploh brez fakture, oziroma če kupec zahteva fakturo, tedaj je ta podvržena navadnemu koiku za fakture. Fovdarili smo besedo »trgovec*, ker odlok predvideva izjemo pri prodajali v roke kon-sumenla, namreč tedaj, če pridelovalec jkmet, vrtnar, svilorejec itd.) in izdelovalec (fabrikant) prodasta predmete podvržene pristojbini na blagovni predmet direktno konsu-mentu. Pri teh kupčijah se plača pristojbina. — Dvomljiva pa je stvar v primeru, če trgovec kupi luksuzno blago od osebe, katera ne spada po odloku med trgovce industrijce i. t. d., na primer če trgovec kupi dragoceno omaro od osebe, katera je to omaro pred leti kupila za lastno rabo in jo
danes prodaja, recimo, ker ima potrebo de-; \
___• 1_____ _• :ij u 1____•_______ __ 1 z,enica
bili namreč naloieni z raznim dragocenim bla goni. Orožnik, ki se je nahajal v zadnjem vozu, je zapazil počenianje tolovajev ter začel streljati proti njim- Njemu se je pridružil tudi orožnik, ki se je nahajal na drugem koncu vlaka. Rokovnjači so odgovorili na ogenj orožnikov, streljajoč s samokresi. Med njimi in orožniki re > nela pravcata bitka. Streljanje ie vzbudilo pozornost orožnikov, ki so vršili shižbo na bližnji postaji; ti so v teku prihiteli na Mce mesta ter pregnali napadalce. Posrečilo se jim je tudi aretirati enega od teh. Preiskali so $ato ves vlak ter ugotovili, da je bil en vagon že odprt, toda man>kalo ni ničesar, ker so .bili roparji še pravočasno pregnani. Policija zasleduje ostale krivce.
Nesrečen padec stare beračice, PredsinoČ-njim se je 77-letna beračica Ana Meyer, stanujoča v ulici Pozzachera št. 2, vračala proti svojemu domu. Ko je šla po tekališču V. E. III., je pridrvel za njo neki avtomobil. Starka je gluha, radi tega ni mogla slišati svarilnih signalov šoferja. K sreči je ta še pravočasno krenil z avtomobilom na stran ter tako preprečil nesrečo, namreč, da bi starko podrl.
^POHIŠTVO, ulica Udine 25. Spalnice fcc masivnega lesa od lir 1000.— naprej, jedthuco od izbral preveč dolgovezno tvarino in je bil tudif lir 2400.— naprej, obešalniki, ledenice, opre-
prej lake kupčije (rabljeno blago) podvržen takozvani luksuzni pristojbini in da je bil (udi sedaj namen zakonodajalca, da gotove predmete zadene s pristojbino vsaj enkrat, predno preidejo v roke konsumenta, če se nadalje pomisli, da bi bil dc.kaz, da so gotovi predmeti prišii od prodajalcev, ki nimajo lastnosti trgovca, praktično neizvedljiv ali vsaj težak in siten, tedaj je po našem mnenju bolje, če trgovec tudi pri lakih kupčijah iz
Porotno sodiiie
Prccas Braico
Včeraj zjutraj se -je nsdaljevala kaizen-ska obravnava, proti mctr icem bankirja Ezia Bolaffio. V začetku razprave je predi-
............_	^ sedmik prečita! porotnikom seznam vpra-
previdnosti plača pristojbino r.a blagovni šaraj, ki je nenavadlno-obširen; vsebuje rLanfc-premet ter zahteva temu primerno fakturo, reč vsega skupa;/ 229 vprašanj, ki fecdb
MaU« _ __ m	l«!l m	L.! * * — — — ^ - - _ Lt__i______11 v	_____ * *■_.-« —	*	- * -
— Dobro pa bi bilo, če bi finančno oblastvo predložilo ta primer ministrstvu in izzvalo avtentično razlago.
Govor cdv. Piseati-ja. *Popolo d'Italia^, glavno glasilo fašizma, komentira na sledeč način ono mesto govora odv. Pisenti-ja, kjer govori o * tu'erodcih >:
«V videmskem govoru odv. Pisenti-ja se nahaja povdarek na mejo in na proces asimilacije
predložena porotnikom. Sprejeti so bili tudii vsii tozadevni predlogi braniteljev. Po prečitanju tega seznama, je predsedbik dSal besedb oškodovani stranki, katero zastopat za kraljeva stražnika Gešparja Grazjani1 in Alfreda Cacavale, ačv. PaoUticci. T« je v dolgem, govoru povdiarjal, db porotniki, v svoji jasni sodba, ne smejo prizanesti ofc-
Pri volitvah, ki so potekle docela mirno, je bil izvoljen po večini stari odbor. Za predsednika je bil prvotno izvoljen dosedanji predsednik, na to g. župan, toda oba vsled prevelike zaposlenosti nista hotela sprejeti tega odgovornega mesta. Konečno je po prigovarjanju sprejel predsedniško mesto g. Bavdaž, župan tv Kanalu.
Sledila je na-to 5. točka dnevnega reda o razširjenj» tamištva s tem, d«, ce nastavi še en tajnik, ki naj bi bil po možnosti pravnik. Razpravljalo sc <e tudi o izdajanju lastnega glasila, ki naj bi bilo za naša županstva neke vrste. Mentor v kaosu za nas novih zakonov in najraziičnej&ih odlokov in naredb; obenem bi tako glasilo shd&o kot močna skupna vez slovenskih županstev v razkosani Julijski pokrajini. Občni zbor je poveril ožjemu odboru nalogo, urediti vprašanje s popolnitve tajništva in izdajanje lastnega glasila.
Na to je predaval g. France Gorkič o vprašanju občinskega tajništva z ozirom na novou-vedni italijanski občinski zakon in je žel za svoja temeljita izvajanja obilo pohvale. Razpravljalo se je tudi o načinu pobiranja davkov, ali naj prevzamejo občine isto v lasno režijo, ali so bolj koristna večja davčna okrožja ali manje. Cel razgover je imel bolj informativen značaj.
Proti koncu občnega zbora 6e fe pojavil v dvorani dr. Bsednjak ter je pri slučajnostih začel govoriti o vprašanju izmenjave denarja. Njegova izvajanja, v katerih je hotel prejudicirati krivdo glede izmenjave odnosno ne-izmenjave, so bila z*lo strankarsko pobarvana, ako ne demagogična. Potom g. Černigoja, župana v Sv. Križu je predlagal precej ostro resolucijo v smislu njegovih izvajanj. Oponiral mu je g. župan Tro št, ki je povdarjal, da je zveza izključno stanovska organizacija, ki kot taka ne sme posegati v še nerazjašnjene spore in ne more sprejemati slične ostre izjave. Na to je predlagal g. Rovač, župan v Ajdovščini nekako kompromisno, umerjeno resolucijo, ki je bila tudi sprejeta, nakar so se zborovalci začeli razhajati. Čeravno je bila sprejeta resolucija g. Kovača, in je s tem postala resolucija Dr. Besednjaka brezpredmetna, so nekateri udeleženci zahtevali, da se glasuje tudi o drugi resoluciji. Sklenilo se je na to, da se sestavi nova kombinirana resolucija, ki ie tMla objavljena v nedeljski «Edinosti».
Vsled nestalnosti in nejasnosti političnega položaja poslovanje starega odbora ni bito in ni moglo biti plodovito, za-to pa je postavljen novi odbor vsled korenite izpremembe uprav-tega sistema pred velike in težke naloge. Pri težkem trudu, ki ga čaka, mu želimo obilo uspeha. Obžalovanja radno pa fe, da hočejo nekateri preoapeteži zanesti v to tako važno in koristno organizacijo strankarstvo in razdor.
Roparski umor r Dolenji Trebaš«. Ko se je
vračalte dni delavec Alojz Šuligoj domov, ga je ustavil že blizu vasi nepoznani zlikovec ter je z revolverjem v roki zahteval od njega denar. Šuligoj sc je hotel braniti, nakar je neznanec sprožil v njega strel, ki ga je ranil na vratu, ter mu odvzel" listnico s 180 Lir.
Težko ranjeni Šuligoj se je skušal pridrsati do vasi, toda ni zmogel in je obležal na cesti Proti mraku ga je opazil neki manoutoci mladenič, priklical je takoj ljudi na pomoč, k* »o skušali pomagati ranjencu, toda zaman: kmalu na to je izdihnil. Pred smrtjo je še s težavo
mezni komadi se prodajajo po ceni.
PODLISTEK
WILKIE COLLINS:	' . A
Gospa v belem
1ZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE
55
Vprl je v mene svoje zagonetne sive oči s tistim hladnim, jasnim, nepremagljivim bleskom, ki me vedno prisili, da ga moram gledati, pri čemer me obdaja čuvstvo strahu. V takih slučajih se me poloti nenavaden sum, 'da poizveduje njegov duh v mojem, in tudi sedaj se nisem mogla otresti tega suma.
Ne, sem odgovorila, ničesar novega nisem 'doživela, ne odkrila.
Uro pozneje, ko je bila Laurina sobarica v moji sobi, sem začela govoriti o soparnem .večeru, da bi zvedela od' nje, kje se je naha-falo služabništvo -ta večer.
Dognala sem, da se ni nihče od poslov od-'daljil iz bližnjega okoliša hiše.
Človeško postavo, ki sva jo videle pri jezeru ni bila ne grofova, ne grotičana in ne nobenega posla. Kdo je torej bil?
Dne 4. julija. — Očitki vesti, ki so se oglasili v meni včeraj zvečer po Laurini izpovedi, 90 me začeli v samoti zopet s podvojeno silo mučiti, da nisem moćla več ur zaspati.
Vse jutro sve ugibale o človeški postavi pri jezeru in o korakih v drevesnih nasadih, dokler ni teh ugibanj prekinila precej neznatna nezgoda, ki je spravila Lavro v velik nemir. Izgubila je namreč majhno brošo, ki lem ji jo darovala v spomin dan pred njeno poroko. Ker jo je imela pri sebi, ko sva bile sinoči zunaj, sva sklepale, da ji je padla z obleke v čolnarnici, ali pa tedaj, ko sva se vračali domov. Posli so bili 2e tam, da bi jo poiskali, toda zaman. In zdaj je šla Lavra sama, da jo poišče. Če najde brošo ali ne, vendar nam bo ta izguba služila v opravičilo njene odsotnosti, ako bi se gospod Persival vrnil slučajno, predno bi bilo pismo Gilmorejevega služabnika v mojih rokah.
Četrta ura. — Vračam »e s takimi čuvstvi k tem listom, da ne morem tega opisati. Tri ure, ki so pretekle, odkar sem napisala zadnje vrste, 60 zavzeli dogodki v Blackwater Parku popolnoma novo smer. Ali nam v slabo ali dobro, ne vem, in si tudi ne upam razsoditi.
Šla sem iz hiše po načrtu, da bi srečala sla s pismom iz Londona. Na stopnicah nisem videla nobenega. Ko sem bila v veži, sem slišala, kako je grof svoje ptiče vadil. Ko sem prišla na dvorišče, sem videla grofico, ki se je izprehajala okoli jezera; bil je to nejn priljubljeni izorehod. Takoj sem pridržala korak.
ker nisem hotela vzbuditi domnevo, da se mi mudi. Iz previdnosti sem jo celot vprašala, če misli pr«d drugim zajtrkom še ven. Pnjazno se mi je nasmehnila, rekla je, da je rajši bttzu doma, pokimala mi je z glavo ter šla v hišo. ^V slabi četrt ure sem bila ie pri čuvajevi
Onstran hiše je pot naenkrat zavila proti levi, šla nato kakih sto metrov v ravno smer in zavila nato na desno, %jer se je končala v glavni cesti.	,
Med obema ovinkoma, kjer sem Wa varna pred morebitnimi opazovalci iz čuvafevega bivališča kakor tudi s ceste, ki je vodila na postajo, sem hodila gor in dol in čakala. Na obeh straneh poti je rastlo visoko grmovje m tekom dvajset minut nisem nič videla ne šala. Po preteku dvajsetih minul sem zaslišala drdranje bližajočega se voza in ko sem pri&a do drugega ovinka, mi je prihajala naproti s
m kočijažu
postaje kočija. Dala sem kočijažu _ _ pa j ustavi. Ubogal me je in ustavil. Tedaj je pogledal skozi okence dostojno oblečen moški, da bi zvedel, zakaj se je ustavil voz. Bil je pričakovani sel, ki mi je izročil pismo.
Takoj sem ga odprla in prebrala naslednje vrste. Prepisujem ga sem-le (le moj naslov in podpis pisca sta izpuščena), ker ae mi zdi najbolj previdno da uničim original.
(Dalje).
Književnost In umetnost
Kubanski kozaki-pevci v Trstu. Odprto okence v brezkončnost, vso zavito v senco trpljenja in zgubano na upadlih licih... V mračnih uricah zanese velika vera v zveliča-nje tlačenega duha na razposajeno oblečen 'travnik poletja, pa se mu za blišč i pod solnčnimi žarki, da ne more videti vse krasote, da mu .tudi pesem ne zveni, kakor bi morala. Mnogo-če celo, da mu ta bolest še bolj razjeda srce, ko ni na njegovem licu tistega razigranega smeha, ne zavriska tako med razkošjem stvarstva, ki mu ga je bog poslal, da ne utone v širnem morju brezupa. RaeuiiSljevanje, čim globlje razmišljevanie, kakor nekaka čutna strast: ven sreča in vsi strahovi slasti izvirajo iz nrega. Misli, tedaj boš komaj živel, boš doživel vse globlje, vse več boš doživel. — Vse to nam je približno prišlo na um pri pesmicah pevskega zbora kubanskih kozakov. Takoj po prvih akordih je bila publika vsa zavzeta od tiste, za ruekio dušo značilne mehkobe, ki je dihala iz njih. Od začetka do konca, vseskozi užitek prvega reda. V soboto in v nedeljo popoldne in zvečer in sinoči, ko se je skoro vse le ponavljalo med seboj, se ni poleglo navdušenje občinstva, ki je vedno znova napolnjevalo fi-Iodramatično gledališče do zadnjega kotička ter s svojim burnim odobravanjem izražalo svoje priznanje pevcem, posebno pa njihovemu vodji mojstru Sokolovu. «Ej uhnem» — kakor da bi stali tam na bregu matuške Volge, se je ta klic mornarjev vedno bolj bližal in se potem zopet zgubljal v daljavi. Pesmica med najlepšimi, kakor tudi Kototilinovi «Molitev kozaka« in «Koračnica», Sokolova «Krasni sa-rafan» in Kunze «Straža», ne da bi hoteli pri tem uSaliti Davidovskega božajočih skladeb in vseh drugih, ampak da Se le v svoji smelosti drznemo pohvaliti eno bolj kot drugo. Enako priznanje so želi tudi po koncertu izvajani ruski narodni plesi.
KMETSKO POSESTVO, 70 johov, obstoječe iz kmetske hiše, hišice, hleva, kozolca, obdelanih n^iv, travnikov, pašnikov, bukovega, jelovega gozda, godnega za sečnjo, kakor tudi vole, krave, prašiče, ovce, vozove in ves inventar, ceno prodam. Naslov pri upravništvu.	523
GASILNO DRUŠTVO v S«žani proda dobro
ohran'eno brizgalnico. Cena je določena na 12.000 lir. Ponudbe naj se pošljejo na Gasilno društvo v Sežani.	528
CAMIONS, različnih velikosti, se dajo v najem proti zmerni odškodnini. M. Btafjafc, Via
zmerni Giulia 49, telefon 19-80.
514
premalo razumljiv. G. Subelja je spremljal naf ma ^ klub, železne postelje in drugi posa-»
klavirju z njemu lastno spretnostjo in razume-	' J* ---J-i-1- -----
vanjem g. Kogoj.
Posebno lepe so bile pri Šubelju Paučičeva '~«PadaIe so cvetne sanje» in Lajovičeva «Ro-manca», z velikim čustvom in milino je podal priprosto narodno «Oj ta vojaški bobenG. Šubelju, ki ima lep bariton mehke, zvočne barve, se pozna, da svoj glas šele šola, toda, ako ga bo do dobra izvežbal, ga čaka lepa bodočnost.	.
Z mojstrskim prednašanjem g. GaberŠčeka smo še bolj živo občutili lepoto Cankarcevega jezika; 90 se nam še bolj odkrila bogastva, katera je položil naš največji pisatelj v svoje umotvore. Kako lepo in živo nam je naslikal' g. Gaberšček oni prizor, ko pade Can-k&rju-dijaku desetica iz materinega pisma ali pa oni, ko mu mati nosi po stopnicah skodelico kave in jo on grobo zavrne. Ravno tako mojstrsko je prednašal Seliškarjeve pesnitve. 'Sfa g. Gaberščeka smo lafako ponosni Goričani in si od njega še veliko obetamo.
Vsled tega je naravnost neoprostljiva indo-.enca goriškega občinstva in nikaki izgovori je ne morejo opravičiti. Mladi umetniki so tudi sami dali duška svoji nevolji s tem, da je g. .Melihar regitiral Cankarjevo legendo o «Bogu in Slovencu« ter jo apliciral na obžalovanja vredno dejstvo, na duševno brezsilje in otopelost slovenskega občinstva.
Nova šolska zgradba v Merniku. V Merniku so položili na slavnosten način temeljni kamen za novo šolsko poslopje.
Slavnosti so se udeležili zastopnik vlade, cav. Petragnani, zastopniki šole in drugih uradov.
Nov Ujnik goriške cone. Delegati fašjev so izvolili za tajnika goriške cone Nikolaja Godino.
POZOR! Krene, korale, zlato, platin in zobov-
gpo najvišjih cesah plačuje edini grosist el'eli Vita, via Madonoina 10, I.	32'
KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št. 6, I.	44
SREBRO, zlato in briljante plača več kot dru<i Pertot, via S. Francesco 15. II.	45
ORIENTALSKA metoda za odstranitev dlak z obraza in života. Samo za gospe. Mudanu: Hanum Halime, via Gepa 10, L	47C
Županstvo občine Zg. Vreme 1881
razglaša, da jc imenik oseb prSs^ojnih v Ui občino, ki zadobijo na podlag si. germanske mirovne pogodbe italaljansko državijaci-. srtvo po polnem pravu naficpcloeen v c>bč&i-skem uradu skozi 14 dini. V tem ćasu kna* vsak pravico vložiti reklamacije pri žiitpatL-stvu in sicer bodisi radi opustitve vpisa adi napačnega) vpisa.
Župan: Cerkvenih.
Št. 618 23.
Letni seme
Županstvo občine Komen naznanja, da se bo vršil na dan Sv. Jurja dne 24. aprila letni živinski In kramarski semenj.
Na udeležbo se vabijo vsi intere-
Borzna ooroflla.
TW Valuta na tržaBra trga.
Tmt, 16. aprila 1923 0.40 0.4750
avstrijske krone...... • , . 0.0875 0.08
fcikcsloTtike krona ••»•••• 00.—- 60*40
dinarji •••••••••••••	20.70
lejl	5.36,— 9.7 b
........ • 0.0046 04*076
.......................*U260
.........113 JO.—104.26
»■«•••••• 366.—.—308.—
94.60.— 98175
francoski franki itkisM flnakl
siranci.
185
v	^
Zupan: Josip Zigon.
Županstvo občine Famlie
1891
raogkiša, da- jc imenik oseb pristojnih v tef občino, ki zadtofcijo na pcidiagi s*, gerniam* ske mirovne pojedin? italijansko državljanstvo po poinesn pralvu razpoložen v občinskem urajdtt stezi 14 dim. V tem času inu* vsek pravico vložiti rekiamaucire prJ *u«pwH otvu in sicer bodisi radi opustitve Vp:&a atf napačnega, vpisa.	^^ ^^
Semena vseh vrst, detelj na, travnata ki vrtna prodaja po najnižjih cenah Kme« tijska zadruga v Trstu via Rafflneri« št. 17Telefon 36-75. i«
Krone L 1.68, goldinar]! L 4.50
trst, Vio Porotam 6. L nodstr. desno