V mrežah ^relia 27 19. Štefan je sončnega aprilskega jutra prvič zagledal Ellington, pristno novoangleško mesto. Jetnišnica je stala zunaj mesta. Imela je moški in ženski oddelek. Stene visokih poslopij so bile obraščene z bršljanom. Okrog poslopij so bile lepo urejene cvetlične grede. Od zunaj je vse bilo bolj podobno kaki visoki šoli kakor pa jetnišnici. Šele na hodniku se je Štefan zavedel, da je v jetnišnici, ko je zagledal pved seboj kakih pet metrov visoka zamrežena vrata. Ko je v spremstvu detektiva, ki ga je pripeljal iz Pikertona, dospel do vrat, jih je vratar odprl in ju spustil noter. Detektiv je Štefanu snel verigo in ir.u prožil roko. »Z Bogom, štefan!« »Z Bogom!« je odvrnil jetnik s tresočim glasom. Težka vrata so se z zamclklim ropotom zaprla. V tem ropotu je bilo nekaj groznega. štef»n se je stresel. »Jezus! Moj Jezus!« je vzdihnil. Iz oči so mu privrele solze. Stražnik ga je peljal v kopalnico. Tam se je moral sleči, skopati in si obleči jetniško obleko. Nato so ga slikali. Potem je prišel zdravnik in ga preiskal. Za zdravnikom pa je prišel nadzornik ječe in mu je stavil več vprašanj. Odgovore si je zabeležil v svoio kniieo. Nazadnje so ga vklenjenega peljali na dvorišče. Nasproti vratom je stalo malo poslopje, ki ni imelo oken. V poslopje so vodila težka železna vrata. Pred njimi je stal oborožen stražnik. Ko se mu je Štefan približal, je snel z rame puško in jo držal za strel, kakor da bi pričakoval napadalca. Nadzornik je naglo odprl vrata, stražnik pa je naglo sunil jetnika na hodnik. Tam je stal drug stražnik, ki je Štefana peljal v maihno celico, ki jo je razsvetljevala močna bela luč. Štefan se je naglo razgledal po celici. Nasproti vratom, skozi katera je prišel, so bila drug? železna vrata. Pri srcu ga je nekaj zgrabilo. Slutil je, da ta vrata vodijo k vislicam. Da bi se o tera prepričal, je vprašal stražnika: »Kam vodijo ta vrata?« Stražnik je zmajal z glavo. Ni smel z jetnikom govoriti. »Tam obešajo ljudi?« Stražnik je prikimal. »A jaz sem nedolžen.« Stražnik je skomizgnil z rameni. »Nedolžen sem!« je z jokavim glasom pcrnovi) Štefan. »Nedolžen sem, nisem storil nič hu<3ega!« Stražnik ga je pustil samega. Čez kake pol ure je spet prišel in prinesel neko jed. Štefan se ie ni dotaknil. Za vse je bil top. Le to si je ponavljal venomer, da ni mogoče, da bi koga po nedolžiuin obesili in državni predsednik bo gotovo uslišal Kellvjevo prošnjo, ki jo bo podpiral tudi Skanlon, in bo smrtno sodbo spremenil v dosmrtno ječo. Štefan je že dolgo vrsto dni in noči prebil v samotni celici. V celici je prav za prav vedno bila noc in jo je razsvetljevala sarao bela, slepilna svetloba. Ta svetloba je bila grozna. Ni mogel ne gledati, ne spati. Nekega dne ali noči je ravno pregledoval liste, ki inu jih je bila poelala Alojzija, ko so se >">dprla n anjša vrata in sta vstopila nadzornik in strarnik. »Vstanite in pojdite za nama!« je rekel nadzornik. Štefan se je počasi dvignil. Prebledel je in re ves cresel. Mislil je, da mora biti polnoči in ga bodo peljali naravnost pod vislice. Rad bi jima p-.-vedal, naj pcčakata, ker še ni pripravljen na smrt, mater bi rad videl in se spovedal, a njegovo grlo io bilo tako suho, da ni mogel govoriti. Nemo je ubogal ;n šel proti vratom. Nadzornik ga je prijel za eno roko, stražnik za drugo in sta ga vlekla ko kako živinče v klavnico. Cez nekaj časa mu je udarila v oči močna svetloba. Ko so se ji oči privadile, je videl, da je na dvorišču. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal začudcno. »Nič!« je odvrnil nadzornik. »Sairtno sodbo so Kpremenili v dosmrtno ječo.« »Ne bo treba umreti?« je vzkliknil Štefan. »Sedaj še ne!« je hladno odgovoril paznik. »Srečo »ste imeli. Zelo malo je takih, ki tako pridejo iz tega poslopja kakor vi.« »O, hvala! Hvala! Hvala!« je veselo ponavijal jetnik. Spremljevalca sta ga peljala v glavno poslopje. V tretjem nadstropju sta ga zaprla v samotno celico. V tem trenutku je nehal biti Štefan Kmieic, postal je številka 612. Sede! je na rob postelje in se ozrl okrog po ceIici. Razen postelje je bilo v njej: umivalnik, ogledalo, mizica in stol. Stene so bile iz opeke. Bile so vlažne, prav tako tudi tla in strop. Skozi ckence je videl košček dvorišča in stoletni stolp, pred katerim je stal stražnik. Ko se je Štefan naveličal ogledovanja, se je vlegel in trdno zaspal. Ob sedmih zveeer ga je prebudil stražnik, ki ga je peljal v obednico k večerji. V obednici ga je sprejelo šest sto jetniških tovarišev. Štefan se je radovedno oziral po njih. V družbi teti bo moral živeti do smrti. V obednici so bile dolge vrste raiz. Za vsako je sedelo pet jetnikov, in sicer tako, da so vsi gledali v isto stran. Stražnik je Štefana peljal mirao vseh miz in ga posadil za zadnjo mizo. Na mizi ga je čakal poln krožnik fižola in velik kos kruha. Ob petkib. so jetniki dobivali fižol in čaj. Štefan je z užitkom jedel. Čez nekaj dni so Štefana peljali v tovarnD za srajce in ga posadili za šivalni stroj. Ta tovarna ie bila največji obrat jetnišnice. Nadzornik mu je razložil njegovo delo. Vsak dan bo moral prišiti na dve sto srajc ovratnike. V trela, Stirih. tetaih se bo privadii in z lahkoto i^.TŠil predpisano delo. 2a vsak ovratnik, ki ga bo prišil nad zahtevanim stsvilom, dobi dva oenta_ Prvi dnevi v tovami so bili xa Štefana pravi pekel. Zdelo se nu je, da bo zSjlasnel v tej enoličnosti. Najhuje je bilo, da jetniki niso smeli govoriti in se je ves dan slišalo samo enolično ropotanje šivalnih strojev. Polagoma pa so se čuti privadili. Roks so postajale vse bolj gibčne. Šteian je iepega dne spoznal, da življenje v tovanii ni tako grozno kakor je mislil prej. Štefan je kmalu prodrl v tajne jetniškega živIjenja. V delavnk . je dobil dosti dobrih nasvetov, ki so mu jih dajali tovariši šepetaje. Največ navodil mu je dal Poljak Griskas. Ta je že dolga leta bil v jctnišnici in je vse vedel. Odkod je zajemal svoje ?aianje, ni hotel povedati. Jetnike je večinoma vse poznal in je Štefanu skrivnGstno razlagal, kaj je kateri storil. »Tisti,« je pokazal na cloveka mrkega pogleda, »je ubil tri ali štiri ljudi, toda dokasati so mu mogii samo vlom. Njegov sosed je obeojen na dosmrtno ječo. Med kvartanjeni je ubil nekega tovariša. Tisti plešasti jud pa je dal zažgati svojo trgovino, da bi dobil zavarovalnino. Oni visoki mož je bil nekoč zelo bogat. Po po-klicu je bil mešetar in je nešteto ljudi prevaril. Trije so zaradi njega izvršili samomor. Mladenič, ki poleg njega stoji, je v pijanosti do smrti povozil neko dekle.« »Za hip je utilinil, nato pa nenadoma vprašal: »No, kako si se počutU v snirtni caiici?« »Odkod veš, da sern bil tarn?« se ie začndil štefan. »O, jaz vse slišiTn!« ss je nasmehnfl Grj^kas. »PcziieiI sem nekoga, ki se je rešil iz tistega poslopja ko ti. Rekel mi je, da ie najhujša mufca Tieprestana bela sTCtloba.« »Da, s\retioba in strašna -neg^otavcst,« jo -vzSfh.nil Štefan. »Zakaj negotovost? Saj vsak izve, kdaj mu bo odbila sadnja ura.« »Kako?« »Ne v€sm. A to je gotovo, da izvemo to mi in oni. Le počakajte! Če bodo priiiodnji teden koga ©besili, bomo vsi izvedeli. Tisto noč nihee ne api. Vsi jetniki vpijejo in tarnajo.« Stefan je v duhu gledal obešanje. Videl je, kako visi rarlič na novi vrvi, kako rablji vrv prerežejo in obešenca pokopljejo. Spomnil se je, da je tusii njega čakala taka usoda in se je stresel od groze. »Ali ti odobravaš o-bešamje?« Je oez eas vprašal Griskasa. »Odobravam. Kdor hladnokrviK) ubije človeka, ne KLsluži drugega.« »Ali ie ssdaj kdo v smrtni celka?« »En Italijan, ki je hoted izropati neko bauke it je ubU blagajnika.« (Dalje sledi)