3. oktobra 1940*
St« 4®* Leto IV«
ova
Izhaja vsak Četrtek. Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, telet. St. 46-18. — Uprava: Knafljeva nllco 5, telet. St. 81-22
Delavska izdaja »DOMOVINE"
Naročnina polletno 18 in celoletno 36 din. — Posamezna Številka 1 din. — Račun Poštne hranilnice, podružnica _______________________Ljubljana,	St.	17.751
Zvišane minimalne mezde
Na temelju čl. 2. uredbe o določanju minimalnih mezd (»Službeni list« od 20. februarja 1937) spremenjene z uredbo o spremembah in dopolnitvah te uredbe (»Službeni list« od 18. septembra t. 1.) je ban dravske banovine izdal odredbo o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce (delavke) na ozemlju dravske banovine, ki določa naslednje:
Minimalne mezde za nekvalificirane delavce (delavke) znašajo v dinarjih:
za stroke v skupinah:
»A«	»B«	»C«
za delavce preko 18 let:
v industriji, ne glede na kraj, ter v trgov, in obrti v krajih s preko 5000 prebivalci ...................... 5.50	4.75	4.—
v trgovini in obrti v krajih z manj kakor 5000 prebivalci .................... 5.—	4.50	3.75
za delavce izpod 18 let: v industriji, ne glede na kraj, ter v trgov, in obrti v krajih s preko 5000 prebivalci ........................ 4.25	3.75	3.—
v	trgovini in obrti v krajih z manj kakor 5000 prebivalci ...................... 3.75	3.50	3.—
Za odmero višine minimalne mezde je merodajen kraj obratovanja. Kot industrijska podjetja se smatrajo ona, na katere se nanaša prvi odstavek § 32. zakona o obrti.
V skupino »A« v gornji razpredelnici spadajo naslednje stroke:	rudarstvo: lomljenje kamenja in kopanje zemlje, predelovanje in obdelovanje kamenja, z izjemo izdelovanja mlinskih kamnov in brusov, brušenja in struženja kamenja in izdelovanje blaga iz škri-ljevca; kovinska stroka: izdelovanje strojev in železnih konstrukcij, strelnega orožja ter fizikalnih in kirurških instrumentov; stroke kemičnih izdelkov in farmacevtskih preparatov, izdelovanja barv, predelovanje katrana in smole; stroka razstreliva in vžigalic, z izjemo izdelovanja razstreliv in smodnika; stroka olj in maščob; centrale za proizvodnjo gonilne sile in za preskrbo z vodo; izdelovanje blaga iz gumija in njegovih nadomestkov; pivovarne in izdelovanje slada, kvasa in špirita; gradnja železnic, cest in vodnih zgradb; gradnje nad zemljo; grafična stroka z izjemo knjigoveštva; dimnikarstvo, dezinfekcija stanovanj, pohištva in obleke; pogrebni zavodi; kinematografi.
V skupino »B« spadajo naslednje stroke: zasebni promet (osebni in blagovni prevoz ter pomožni prometni obrati) z izjemo oseb ki opravljajo živino; izdelovanje mlinskih kamnov in brusov, brušenje in struženje kamenja ter izdelovanje blaga iz škriljevca; predelovanje zemlje; izdelovanje in popravljanje glasbenih instrumentov; gradnja prevoznih sredstev; tekstilna stroka; papirna stroka (izdelovanje in predelovanje papirja in kartona); izdelovanje usnja z izjemo samostojnega drobljenja in mletja drevesne skor-
1'e; predelovanje usnja in njegovih nadomest-:ov; gozdno-žagarska stroka; predelovanje lesa, z izjemo struženja lesa (izdelovanje
drobnega in galanterijskega blaga, deščic za ščetke, pripravljanje strugarskega lesa in podobno ter izdelovanjze igračk, palic in podobnih predmetov), ter z izjemo izdelovanja upognjenega pohištva, ležalnih in vrtnih stolov in podobnih množinskih predmetov; izdelovanje ščetk in pletenega blaga; predelovanje kosti, rogov, celuloida itd.; živilska stroka (hrana, jestvine in pijače) z izjemo pivovarn, tovarn špirita in kvasa; konfekcije moške in ženske obleke; krznarstvo; čiščenje in barvanje obleke in perila; snaženje perila; zavodi za snaženje stanovanj in pohištva od prahu, zavodi za shranjevanje preprog in pohištva, za izposojanje predmetov; knjigoveštvo, trgovina, denarni in zavarovalni zavodi ter samostojne pisarne.
V skupino »C« pa spadajo naslednje stroke: gojenje perutnine; vrtnarstvo; samostojno drobljenje in mletje drevesne skorje; struženje lesa (izdelovanje drobnega in galanterijskega blaga, deščic za ščetke, pripravljanje strugarskega lesa in pod, ter izdelovanje igračk, palic in podobnih predmetov) ter izdelovanje upognjenega pohištva, ležalnih in vrtnih stolov in podobnih množinskih predmetov; gostinstvo (gostilne, kavarne, krčme); oblačilna stroka in čiščenje, z izjemo strok, navedenih pod »B«; higiena (zdravilišča, kopališča, brivci itd.).
Za vajence ne veljajo določbe te odredbe Kvalificiranemu delavstvu se morajo plačevati mezde, ki so najmanj tako visoke, kakor so mezde, določene s to odredbo. Zaslužek delavcev, ki delajo v akordu, ne sme biti manjši od zaslužka, ki se mora po tej odredbi plačati za urno delo. Za osebje, ki dobiva plačo mesečno, se izračuna dnevna plača na ta način, da se mesečna plača deli s 25. Hrana, ki jo dobiva delavec od delodajalca, se sme upoštevati pri preračunanju minimalne mezde z zneskom 12 din na dan, stanovanje pa z zneskom 2 din na dan.
Z novo banovo odredbo o minimalnih mezdah prestanejo veljati vsa dosedanja določila, ki nasprotujejo besedilu nove odredbe. Prestanejo veljati tudi določila raznih kolektivnih pogodb, razširjenih z odredbo bana na vse področje dravske banovine, kakor tudi določila ostalih kolektivnih in drugih pogodb ter sporazumov, kolikor nasprotujejo predpisom te odredbe. Tarifne postavke se morajo prilagoditi najmanj višini minimalne mezde, predpisane s to odredbo.
OBSEG ZVIŠANJA MEZD
Z novo odredbo bana so minimalne mezde za nekvalificirano delavstvo v primeri z dosedanjimi predpisi znatno povišane. Pri razvrstitvi strok v posamezne skupine ni večjih sprememb.
V skupini »A« je znašala doslej minimalna mezda za delavca v industriji 3 din, odslej pa znaša 5.50 din. V skupini »B« je bila v februarju minimalna mezda za delavce v industriji povišana od 2.75 na 3 din, sedaj pa se poviša na 4.75 din. V skupini »C« pa je bilo letos v februarju izvedeno povišanje od
2.50	na 3 din, sedaj pa se mezda poviša na
4	din.
V trgovini in obrti v krajih z manj kakor 5000 prebivalci je bila minimalna mezda le-
tos v februarju zvišana v skupini »A« od 2.75 na 3 din, sedaj pa je povišana na 5 din; v. skupini »B«, kjer je bilo v februarju predpisano zvišanje od 2.50 na 3 din, se sedaj mezda poviša na 4.50 din; v skupini »C« pa se mezda, ki je bila v februarju povišana od
2.25	na 2.75 din, zviša na 3.75 din.
KAJ SO ZAHTEVAL IDELAVCI?
Na anketi, ki se je vršila pri banski upra-<
vi	so delojemalske organizacije zahtevale, da se predpišejo za vse nekvalificirane delavce enotne minimalne mezde v višini din 6.—. Če se bi proti pričakovanju ne osvojil predlog delavstva, potem se naj predpišejo samo dve minimalni mezdi in sicer:
a) minimalna mezda din 6.— za vse industrijske obrate, vsa sezonska podjetja, vso obrt v krajih z nad 5000 prebivalci in poleg tega še za knjigoveško in grafično obrt in industrijo, inštalatersko obrt in dimnikarsko obrt, ne oziraje se na kraj obratovanja.
b) minimalna mezda din 5.— pa naj velja za vso pod a) nenašteto obrt v krajih s pod 5000 prebivalci.
Iz statistike delavskega zavarovanja
Članstvo OUZD je doseglo rekordno višino, saj je bilo v mesecu avgustu 110 tisoč zavarovancev. Še nikdar odkar obstoja OUZD, nismo imeli toliko zavarovanih delavcev. Naše dobave vojskujočim se državam ter inflacija so brez dvoma precej doprinesle k sedanjemu povečanju zaposlenosti. Ne smemo pa pozabiti, da je vrhu tega odpadlo mnogo delavcev iz zavarovalne obveznosti zaradi vpoklicev na orožne vaje Povprečna zavarovana dnevna mezda, ki odgovarja približno dejanskemu zaslužku povprečnega delavca, je istotako kot članstvo dosegla višino, kakršne OUZD ni še nikdar imel, niti leta 1930, tik pred svetovno gospodarsko krizo, ki je, kakor znano, delavske zaslužke zelo skrajšala. Meseca avgusta je namreč znašala povprečna zavarovana mezda 28.98 din. Zal, to ugodno sliko v razvoju delavskih mezd kvari rastoča draginja. Eksistenčni stroški delavca so se neprimerno bolj povečali, kot je pa napredovala dnevna zavarovana mezda. Delavski zaslužki so se povečali v enem letu, /o je od avgusta 1939 do avgusta 1940 za 15.41%, a eksistenčni stroški delavca za 33.55%, to je več kot še enkrat toliko, kolikor se mu je plača zboljšala. Razume se, da je vsled tega prišlo vse delavstvo v strašno težak položaj.
Uprava lista Nova Pravda
obvešča vse podružnice Narodne strokovne zveze in ostale naročnike »Nove Pravde«, da ni nikogar pooblastila, da bi na njen račun nabiral kakršne koli prispevke za »Novo Pravdo« brez posebnega pooblastila, na katerem je točen podpis zastopnika uprave in njen pečat. Kdor se oglasi brez pooblastila, ga takoj izročite orožništvu, oziroma policiji.
Indeks cen življenjskih potrebščin objavlja Narodna banka in A. Benko v svoji reviji »Indeks« v Zagrebu.. Poleg tega objavlja od časa do časa indeks cen tudi Delavska zbornica v Ljubljani. Ta indeks cen je lahko merodajen predvsem za življenjske razmere v Sloveniji in koristi delavstvu vselej takrat, ko se bori za povišanje mezd z ozirom na rastočo draginjo.
Delavska zbornica v Ljubljani je poslala strokovnim organizacijam poročilo o gibanju cen v razdobju od 1. julija do 15. septembra 1940. Iz poročila, ki je zelo zanimivo, posnemamo:
V	razdobju od 1. VIL do 15. IX. so bile cene tako neustaljene in neenakomerne, da je bilo indeksne račune o stanju draginje težko sestavljati. Moka se je prodajala po vseh mogočih cenah. To velja za koruzno 'moko še danes. Isto je veljalo dolgo tudi za pšenično moko. Sedaj smo dobili za njo povsem nove, deloma umetno normirane cene, ki se dajo s prejšnjimi težko primerjati. Naj bo v tej zvezi poudarjeno, kako mora vplivati na višino vzdrževalnih sirotkov že samo razmerje, v katerem bo trošil poslej kdo krušno moko, ki je po 5 din in belo moko, ki je po
9	din.
Zadnji čas je prišla v gibanje tudi slanina in mast. Tu so cene v stalnem porastu. Cene koruzi in koruzni moki so še visoke. Verjetno pa je, da bodo znatno padle, ko se pojavi na tržiš,u nova želev. Isto velja za nekatere deželne pridelke, predvsem za krompir in fižol. Olje je doseglo isiotako silno visoke cene, ki se najbrž ne bodo držale na dosedanji višini, ko pride na trg iz novo pridelanih surovin. Tudi riž nima prave cene, dokler ne bo prišel k nam zopet po redni poti na podlagi trgovskega dogovora z Italijo. Razumljivo je, da je v takih razmerah težko sestavljati račune vzdrževalnih stroškov. Taki računi se dajo težko primerjati s prejšnjimi osnovami ali z drugimi sličnimi računi. Razlike so lahko zelo znatne, kakršne so pač osnove teh računov.
Ker je poslalo kljub vsem zgornjim težavam po tohkih spremembah nujno potrebno, da : J indeks vzdrževalnih stroškov vendarle sesL.vi, smo sestavili tak indeks po stanju z di.e 15. septembra.
P. i svmjskem mesu in masti smo računali že s cenami, ki jih 15. sicer še nismo imeli, a jih bomo imeli v par dneh povsod, kjer smo odvisni v tem času izključno od uvoza svinj vojvodinske provenience. Pri beli moki smo računali z 10 odst. konzumom bele in 80 odst. konzumom krušne moke, enako, kakor se moka melje danes. Pripomniti pa se mora, da je v Sloveniji bele moke že danes preveč, medtem ko krušne primanjkuje. Pri olju smo vstavili v račun drago olivno olje
v	kantah, ker drugega olja trenutno ni na trgu.
Indeksni račun smo sestavili zopet za dva tipa dohodkov. Tip A predstavlja rodbino nekvalificiranega delavca, ki je imel septembra 1939 1.000 din mesečnih rodbinskih dohodkov; tip B predstavlja rodbino nižjega zasebnega ali javnega nameščenca ter bolje kvalificiranega delavca, ki je imel septembra 1939 na mesec okrog 2.100 din rodbinskega zaslužka.
Račun vzdrževalnih stroškov za oba tipa je naslednji:
I.
Rodbina nekvalificiranega	delavc	a(Tip A)
Živila	530	812	53
Obutev	83	43	30
Obleka	• 100	140	39.5
Kurjava	65	96	48
Razsvetljava	20	’	25	30
Stanovanje	J 60	160	—
903	1273	'	' ■	' ■
Rodbin, urna pia^a	' 4.54	6.38	40.5%
II.
Rodbina nižjega zasebnega in javnega nameščenca (kvalif. delavca, tip B)
Živila	869	1289	48
Obutev	62	80	30
Obleka	208	280	39.5
Kurjava	215	294	36.5
Razsvetljava	50	50	—
Stanovanje	450	450	—
	1.854	2.443	32%
V	obeh indeksnih računih se ni upoštevala potrošnja pijač, alkohola, začimb, kakor tudi ne razni izdatki za pohištvo, inventar, razvedrila in kulturne potrebščine. Zato v sesta-
vi	z dne 15. septembra ni izrabljen cel rodbinski dohodek (pri tipu A 10%, pri tipu B 14%).
indeks draginje se je zvišal po tem računu pri tipu A od 26% v juliju na 40.5% na dan 15. septembra, torej za celih 14%! Pri tipu B pa od 2052°/« na 32%, torej za 12°/o.
Podražitev je v obeh primerih silno visoka in ne more ostati brez vpliva na višino tnezd in plač.
Rekli smo že, da je pričakovati, da bodo cene pri krompirju, koruzni moki, olju, najbrž v kratkem nižje, kakor smo mi računali. Omenili smo tudi, da smo že računali s podražitvijo svinjskega mesa in masti, s katero moramo v Ljubljani v par dneh računati. Nismo pa še računali z manjšo podražitvijo sladkorja, ki jo je tudi pričakovati. Cena svinj je še neustaljena in lahko s padcem koruze zopet pade.
Cene trdih, žaganih, na dom pripeljanih drv so se računale s 115 in 170 din (1. IX. 1939. odnosno 1. IX. 1940.).
Pri manufakturi smo pregledali tovarniško podražitev nekaterih vzorcev, ki so pod kontrolo cen in ugotovili tele podražitve:
Povprcč. podraž.
35%
33%
36%
55%
Pregledano število:
Vzorcev 46	—	molinosa
„	5	—	kertona
„	9	—	flaneia
„	4	—	flaneia’
„	10	—	navadnega sukna	20%
„	3	—	šajaka	25%
„	33	—	platna	33%
„	5	—	domačega	platna	50%
Po statistiki uvozne trgovine se je podražil 1 julijem surov bombaž za 28%, uvožena bom bažna preja pa za 52 odst. Prediva iz umetne svile so se podražila za 35%.
Bolj se je podražila volna in volnena preja (za 85% volna, za 50% volnena preja).
Podražitveni odstotek pri manufakturi je povsem odvisen od tega, kakšen odstotek se troši čiste bombaževine in umetne svile, ki se je v povprečju težko podražila nad 35 odst. in čiste volne, ki se je podražila v povprečju po naši cenitvi nad 60 odst., medtem, ko so se povišale oene nekaterih kvalitetnih volnenih tkanin tudi za 100 odst.
Pripominjamo, da se v podrobnostih naš račun vzdrževalnih stroškov s 15. septembrom to pot znatno razlikuje od Benkovega računa vzdrževalnih stroškov z 31. avgustom. Bc,.ko računa zlasti pri manufakturi z mnogo večjo podražitvijo. V povprečni ocenitvi porasta draginje pa ni razlika tako velika. Benko računa, da je narastla draginja od avgusta 1939 do 31. avgusta 1940 za 36.28%. Po našem računu bi narastla za rodbino tipa A za 40.5 odst., za rodbino tipa B za 32 odst. Naj bodo indeksni računi pri sedanjih neustaljenih cenah še tako negotovi, in odvisni od osnov, po katerih jih sestavljamo, v ilustracijo trenutnega stanja draginje zgornje številke lahko sliiriio.
Mezde in tekstilci
Pretekli teden je priobčil »Večernik« članek pod naslovom »Tekstilnemu delavstvu so zopet zvišane mezde*. V tem . članku ugotavlja pisec, da so sc mezde tekstilnega delavstva v enem letu zvišale za 43%. Na koncu zaključuje članek:	»Iz povišanja
mezd tekstilnemu delavstvu je razvidno, da gre povišanje mezd paralelno z draginjo.«
Draginja je narasla za živilske potrebščine po podatkih, ki jih je navedel pisec omenjenega članka, za 100 do 200 odstotkov. cene obleki in obutvi pa so se dvignile za 30 do 40 odstotkov Dejansko je draginja porasla povprečno za 75 odstotkov, katere pa pisec omenjenega članka sigurno
ne čuti tako, kakor delavec.
Pretekli ponedeljek je prinesel »Večernik« zopet članek pod naslovom:	»Mini-
malne mezde — nož z dvema reziloma«. V tem članku ugotavlja pisec, da bo poviša-, nje minimalne mezde na din 6 škodovalo našim delavskim slojem. V istem članku zanika pisec trditev, da bi bil naš delavec sposobnejši in bolj izobražen od delavca na jugu naše države. Pri tein ugotavlja, da delavstvo ne bo dobilo nove zaposlitve vsled tako visoke minimalne mezde. Pisec pa pri tem pozablja, da so podjetniki že sedaj pred novim predpisom minimalne mezde zvišali ceno svojim izdelkom za dosti več, kakor so se zvišale cene surovinam ’in da je ta povišek že vračunan v izdelkih, ko ni še izšla najnovejša uredba o minimalnih mezdah Gospod, ki piše take članke, gotovo ne pozna razmer v naši industriji. Slednjič je zapisal pisec celo trditev, da se industrija seli iz Slovenije vsled previsoke minimalne mezde in si išče delovno moč v južnih krajih naše države
Slovensko delavstvo se zaveda vrednosti svojega dela in prav dobro ve da za svoje delo ne dobiva tiste plače, ki bi odgovarjala izrabi njegovih telesnih sil. Slovensko delavstvo tudi ve. da je storitev delavstva v drugih pokrajinah mnogo manjša. Minimalna mezda je za slovenske razmere in v razmerju s storitvijd delavstva tako nizka, da v pogledu konkurence z južnimi kraji sploh v poštev ne pride	.
HRS v Beogradu
Z namero, da se ustanove enotne delavske strokovne organizacije, je bil v javnosti priobčen tudi predlog, da se območje enotnih organizacij razdeli tako, da bo/v hrvatski banovini strokovno organizacijo delavcev predstavljal HRS, v iSrbiji■> Jugo-ras in v Sloveniji ZZD. V zvezi s tem je bi-
lo	tudi predlagano, da Jugoras spremeni svoj naslov v Srbski radnički savez. Temu predlogu je najprej ugovarjal Jugoras, kije izjavljal, da svojega jugoslovanskega naziva ne bo opustil, ker bi to nasprotovalo njegovi ideologiji. Poleg tega si Jugoras noče vzeti pravice, da organizira delavstvo v vseh banovinah, kjerkoli je jugoslovansko orientirano delavstvo. Sedaj se poroča iz Beograda, da se tudi HRS ne zadovoljuje s hrvatskim teritorijem.- Pretekli teden je imel službeni odposlanec HRS-a g. Alojzij Pečnik v Beogradu sestanek z delavci, kjer je bilo sklenjeno, da se HRS-cva organizacija ustanovi tudi v Beogradu. V organizacijo bi pa ne pristopili samo hrvatski delavci, ampak tudi srbski ki so po poročilu .Hrvatskega dnevnika’, »pokazali živo ždjo, da se združijo s svojimi hrvatskimi tovariši, da skupno izvedejo, borbo za boljše življenje«. HRS se je odločil, da ne ostane samo pri organizaciji v Beogradu, ampak da osnuje svoje organizacije v celi Srbiji Kakor je videti, je misel po enotnih strokovnih delavskih organizacijah z določenim pokrajinskim delokrogom izgubila na svoji aktuelnosti, saj gredo organizacije', ki naj bi imele monopol za organiziranje povsem ga pota.
Kolakflvna pogodba knjigovezov , „	*
Delovno razmerje med društvom knjigo-veških mojsttov dravske banovine v Ljubljani in zvezo grafičnih delavcev je ban razširil na vso stroko v vsem območju dravske banovine. Ta kolektivna pogodba velja za obrate: 1. ki izvršujejo le knjigoveštvo, 2. ki izvršujejo kpjigoveška in kartonažna dela in 3 ki izvršujejo usnjato galanterijo obenem s kniieoveškimi deli.
Oimrilo
Vsem naročnikom smo priložili položnice, da poravnajo zapadlo naročnin«. Prosimo, potrudite se z nakazilom, da olajšate posel upravi, ki zaključuje prvo polletje. One naročnike, ki imajo že poravnano naročnino pa so tudi prejeli položnice, prosimo oproščenje. Še enkrat, poravnajte naročnino!	UPRAVA
Angleško cesarstvo
bi radi zrušili
V Berlinu je bila podpisana pogodba o vojaški zvezi Nemčije, Italije in Japonske — Pogodba je naperjena proti angleškemu svetovnemu cesarstvu in proti Zedinjenim državam — Rusija izjavlja, da je bila o pogodbi v naprej poučena — Vojna se širi
dalje po svetu
Najvažnejši dogodek preteklega tedna j« bil ta, da so se v Berlinu sestali nemški zunanji minister von Ribbentrop, italijanski zunanji minister grof Ciano in japonski veleposlanik Kuruso.
Pretekli petek ob pol 12. uri so v veliki dvorani kancelarske palače v Berlinu podpisali tako imenovani pakt treh velesil.
Svečanemu podpisu je prisostvoval tudi kan-celar Hitler. Besedilo pogodbe, s katero je ustvarjena vojaška zveza Nemčije, Italije in Japonske, ima 6 važnih točk, v katerih je naglašeno in sklenjeno tole: Nemčija, Italija in Japonska bodo sod- 'ovale med seboj na ta način, da bo Japonska priznavala in upoštevala politiko Nemčije in Italije v Evropi. Nemčija in Italija pa priznavata vodstvo Japonske »pri ustvarjanju novega reda v vzhodni Aziji«. Vse tri velesile skupaj prevzemajo obveznosti, da se bodo podpirale z vsemi političnimi, gospodarskimi in vojaškimi sredstvi, ako bi bila katera izmed treh pogodbenic napadena od kake sile, ki zdaj Še ni zapletena v evropsko vojno ali v ki-tajsko-japonski spopad.
Nova pogodba, ki bo vsekakor pomembna za bodoči razvoj svetovne vojne in svetovne politike, je posebno močno odjeknila v Zedinjenih državah.
Vsi večji ameriški dnevniki poudarjajo, da bo nova pogodba imela v Zedinjenih državah samo ta učinek, da bo še bolj zaostrila stališče med Zedinjenimi državami in Japonsko Zedinjene države se ne bodo dale odvrniti, da ne bi še nadalje pomagale Angliji z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Za Japonsko pa — pravijo na Angleškem in v Ameriki — je nova pogodba dvomljive vrednosti. Nemčija in Italija ne moreta pomagati Japonski ne z zalogami surovin ne na drug način.
Po podpisu nove pogodbe je začela napetost med Zedinjenimi državami in Japonsko naglo naraščati in vse to so predznamenja razširjenja svetovne vojne. Prvi odgovor Zedinjenih držav na novo pogodbo je bil ta, da so zabranile izvoz starega železa na Japonsko. Poslej bodo Zedinjene države bolj in bolj omejevale izvoz na Japonsko, s čimer bo ta močno prizadeta, ker bo drugod težko dobiti nadomestila. Po nekaterih poročilih iz Londona
snujeta Anglija in Amerika velik načrt o bodočem sodelovanju.
Anglija bo prejemala iz Amerike velikanska borbena letala, ki se imenujejo »leteče trdnjave«, s katerimi bi AngKia lahko obvladala zračni prostor nad vso Nemčijo. Nadalje bo Amerika še v večjem številu dobavljala Angliji druga najmodernejša letala in podmornice ter ji nudila neposredno pomoč na Tihem oceanu in Daljnem vzhodu Zedinjene države nai bi za to dobile oporišča na Daljnem vzhodu v Avstraliji, predvsem pa v S i n g a p u r u. ki je najvažnejša trdnjava z velikim pristaniščem na robu Indije
Ob novi pogodbi treb velesil je mnogo ugibanja, kaj pravi k temu Sovjetska Rusija.
Moskovski radio je samo kratko in suho poročal, da je ibla nova nemško-italijansko-japonska pogodba v Berlinu podpisana. Uradnega pojasnila o stališču Rusije pa noče biti. Zadnji čas se zlasti Amerika prizadeva, da bi zboljševala svoje stike z Rusijo. V ameriških diplomatskih krogih sodijo, da je bila sovjetska vlada sicer v naprej obveščena o sklenitvi berlinskega pakta, vendar je značilen molk, s katerim spremlja sovjetski tisk la važni dogodek. Iz Berlina pa venomer
poudarjajo, da se z novo pogodbo niso v ničemer sipremenili odnošaji Nemčije, Italije in Japonske do Rusije, nasprotno: da bi utegnila nova pogodba celo služiti izboljšanju stikov med Japonsko in Sovjetsko Rusijo. Vzporedno z velikimi političnimi pogajanji se nadaljujejo medsebojni spopadi Ob nastopu slabega jesenskega vremena spet ni bilo nemškega vpada v Anglijo, pač pa se vse zadnje dni nadaljujejo letalski napadi. Pozornost je zbudila izjava angleškega poslanca Elliota, ki je na nekem shodu v Angliji povedal, da je bilo v preteklih dveh mesecih vsakih 42 minut sestreljeno po eno nem ško letalo. Angleži pa morajo svojo obrambo tako ojačiti, da bo mogoče vsakih 20 minut sestreliti po eno nemško letalo, ker zdaj lahko Nemci svoje izgube v letaiih še nadomestijo.
Na vseh bojiščih se nadaljujejo predvsem letalske bitke.
Noč za nočjo spet Nemci s sto in sto bombniki napadajo London. Angleži pa vračajo milo za drago in napadajo Berlin. Ena kakor druga poročila pravijo, da so napadi jako uspešni. Tudi v Afriki se nadaljujejo medsebojni letalski napadi med Angleži in Italijani.
S porazom pa se je končal napad francoskega, Angležem zvestega generala de Gaullea.
Angleške zračne in pomorske sile, ki so dva dni napadale Dakar, so morale odpluti izpred dakarske trdnjave, ker je bil odpor francoske posadke v trdnjavi premočan. General de Gaulle je potem preko angleških radijskih postaj razglasil, da je sam dal ukaz za umik, ker ni maral prelivati bratske krvi. Nekateri sodijo, da so bili Nemci in Italijani pravočasno obveščeni, kaj pripravlja general de Gaulle, zato so lahko poskrbeli, da je bil napad odbit. Za povračilo so nato še francoska letala napadla angleško trdnjavo Gibraltar. Napada, ki je trajal dve in pol ure, se je udeležilo čez 100 francoskih letal, ki so vrgla čez 300 bomb. Precejšnja škoda je bila prizadeta javnim in zasebnim poslopjem, ranjenih pa je bilo okoli 100 ljudi, od katerih so nekateri umrli v bolnišnici.
Španski zunanji minister Serano Sun-ner je iz Berlina odpotoval v Rim.
Tudi tam so ga prisrčno sprejeli, tembolj, ker je bil že v Berlinu, kakor poročajo italijanski listi, izdelan nemško-italijansko-španski načrt glede bodočnosti Gibraltarja, ki je najvažnejša angleška trdnjava na robu Španije, trdnjava, ki nadzoruje pot z Atlantskega oceana v Sredozemsko morje in obratno.
Kar se naše soseščine tiče, naj predvsem omenimo nekatere važne preureditve v Rumuniji.
Na vseh področjih je uveden tako imenovani totalitarni red, kakršnega imajo v Nemčiji in Italiji. Preurejevalec je general An-tonescu. Rumunija je zdaj, kakor sama pravi, narodna legionarska država, ki bo pravično delila med vse sloje pravice in dolžnosti. Izvršene so bile že številne preiskave pri velikih podjetjih. Na varno so spravili že celo vrsto veljakov, ki so doslej vedrili in oblačili po Rumuniji. Zidom so začeli stopati na prste. Naši odnošaji do Rumunije so neizpre-menjeni, prijateljski.
Z Grčijo smo poglobili gospodarsko sodelovanje.
Zadnje čase se je mudil v Grčiji naš trgovinski minister dr. Ivan Andres. Sestal se je z grškim trgovinskim ministrom Arvanti-som in sta sklenila, da se ustanovi gršlco-jugoslovenski gospodarski odbor, ki naj po-
Žrebanje I. razreda 41. kola Državne razredne loterije
11.	oktobra 1940
<$2*CJOO dobitkov in 7 premij
v znesku okrog
65.000.000 din
Dobitka po:
Z, 000.000.—	500.000.—
1,000.000.—	z 00.000.—
500.000.—	loo.ooo.— 1.1. d.
Cena srečkam:
Vt srečka		y2 srečke
din Zoo		din loo
y4 srečke
din So
Strogo solidno poslovanje!
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
H. Reln i drug
Iliča 15 - ZAGREB - Gajeva 7
DVAKRAT
V	TEKU ENEGA LETA (38. In 40. kolo) so dobile naj večjo premijo
din 2,ooo.oo©.—
(dva milijona dinarjev)
srečke, prodane Iz NASE kolektnre ln to številke 91760 in 44848.
skrbi za čim boljše stike med obema sosedama. Novi gospodarski odbor se bo sestal k prvi seji proti koncu oktobra v Atenah. Povečal se bo zlasti izvoz naše živine v Grčija
V naši državi pa smo imeli zadnje dni na obisku madžarskega kmetijskega ministra grofa Telekija.
Vrnil je obisk našemu kmetijskemu ministru dr. Cubrilovi.u, ki se je nedavno mudil na Madžarskem. Minister Teleki je bil v Beogradu toplo sprejet. Obiskal je tudi veliko kmetijsko razstavo v Nišu in je prireditev zelo pohvalil. S predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem, ki ima vilo v kopališču blizu Niša se je madžarski kmetijski minister dalje časa posvetoval in je upati, da bodo vedno prisrčnejši stiki med Madžarsko in Jugoslavijo rodili še ugodne posledice.
O	stališču Sovjetske Rusije do berlinske pogodbe
je pretekli ponedeljek objavil veliki moskovski dnevnik »Pravda« uvodnik, v katerem j« pojasnil, da pogodba v ničemer ni presenetila Sovjetske Rusije, ker je ta bila od nemško vlade v naprej poučena, kaj se bo sklenilo. Sovjetska ’ Rusija sodi, da pomeni nova pogodba novo obdobje svetovne vojne. Ce se ja svetovna vojna do zadnjega časa omejevala na Evropo in na Severno Afriko, na vzhodu pa na Kitajsko, potem je treba vedeti, da sa bo svetovna vojna zdaj le še poostrila in da se bo njeno območje le še razširilo. Ni dvoma, pravijo Rusi, da je novo pogodbo treh sil pospešilo predvsem to, da je Anglija vedno bolj zvezana z Zedinjenimi državami.
V naši domači politiki je zaenkrat precejšnje zatišje,
pričakovati pa je, da se bo tudi naše notranja politično življenje na jesen poživilo, kakor j« to običajno. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavla se je prejšnji četrtek vrnil z Brda na Gorenj-
r STRAN 4   ........
•kem v Beograd. Bivši hrvatski poslanci In •enatorji so pretekli teden imeli daljša po-Bvetovanja v Zagrebu. Posvetovali so se za zaprtimi vrati. Ali, kakor je na koncu posvetovanj povedal njihov vodja, podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, so obravnavali vsa važna življenjska vprašanja v naši državi, še zlasti pa, kako bi se ljudstvu najbolj pomagalo in kako naj bi se v letošnji zimi čim bolje uredila prehrana, da ne bo v Jugoslaviji nihče stradal. Ob spretni organizaciji in odločnih ukrepih vlade bo to kljub slabi letini prav mogoče doseči.
iespodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na živinskem sejmu v Kranju »o bile naslednje cene: voli I. po 9, II. po 7.50,
III.	po 6.50, telice I. II. 7.50, III. 6.50, krave I. 8.25, II. 7, III. 5.57, teleta I. 9, II. 8 din za kilogram žive teže. V Ljubljani: voli I. po 8.50 do 9, II. po 8 do 8.50, III. po 7 do
i7.50,	telice I. 8.50 do 9, II. 8 do 8.50, III. 7 'do 7.50, krave I. po 7.50 do 8, II. 6 do 7, III. 8 do 6, teleta I. 8 do 9, II. 8 din. Na sejmu ..gr Gradacu v Beli Krajini so se prodajala telega po 8 do 10, voli po 7.50 do 8.50, junci
E3 7 do 8, krave po 5 do 7 in jalova goveja vina po 5 do 7 din za kilogram žive teže. N a živinskem sejmu na Vinici v Beli Krajini so bile naslednje cene: klavni voli po
6.50	do 8.25, delovni voli po 6.50 do 8.25, teleta po 6 do 7, junci po ®.75 do 8.50, krave 1. po 6 do 8, II. po 5.75 do 8.25, III. po 3 do
5	6.75 in jalova živina po 5.75 do 6.50 za kilogram Žive teže. Na mariborskem sejmu so bili debeli voli po 7.50 do 9, poldebeli po 6 Ido 7.50, plemenski biki po 7 do 9, biki za klanje po 5.50 do 7.25, klavne krave debele y>o 6 do 8, plemenske krave po 5.50 do 7,
BUKOV ŽIB
zrelo, odpadlo blago, kupujem v vagon-skih pošiljkah — franco vagon nakladalna postaja. — Ponudbe na
REKLAM ROZMAN,
Ljubljana — Pražakova 8/1.
T Umor
»Dragi stric,« je odločno dejal Gaston, »nikoli ne bom pozabil vaše dobrote. Toda če ne bom mogel vzeti gospodične Lesterelove, ne bom vzel nobene druge.«
»Dovolj,« je zavzdihnil sodnik. »Vidim, da morem računati samo nase. Naj bo po tvoji Volji.. Praviš, da mi boš dokazal nedolžnost gospodične Lesterelove? Če bi mi bilo mogoče, bi ti pri tem rad pomagal, če se ti kaj posreči, bom rad spremenil svoje pre-i pričanje v korist gospodične. Nič se ne bom upiral, če boš tudi ti poskusil kakšno preiskavo v njeno korist. Ni potrebno, da bi mi ti sporočal svoje uspehe v preiskavi. Toda v primeru, da se bo kaj obrnilo v korist tvoje varovanke, te bom o tem takoj obvestil, Dan, ko bom lahko podpisal ukaz, naj se preiskava proti njej ustavi, bo najlepši dan mojega življenja. V tej najini borbi ti iz srca želim, da bi bil ti zmagovalec!«
Gastona so te besede močno ganile in stisnil je stricu roko.
»Pristanem na vaše pogoje. Samo nekaj vas prosim. Ali bom smel njo obiskati?«
»Prve dni tl tega ne morem dovoliti. Sele ko bo zasliševanja konec, ti bom lahko dovolil, da se z njo pomeniš. Ne obljubljam ti pa ničesar.«
»Dobro. Takoj pojdem na delo.«
' »Kam?«
•	’ »Na pomoč vaši bodoči nečakinji.«
Gaston je vzel klobuk in skoraj zbežal •kozi vrata. Stric ga ni niti poskušal zadrta ti.
krave klobas ari ce po 4.50 do 5.50, molzne krave po 6 do 8, breje krave po 5.50 do 7, mlada goved po 6.75 do 8, teleta po 7 do
9.50 din.	’HM
KONJI. Na sejmu v Ljubljani so bili konji
in kobile po 500 do 6.000 din, žrebeta po 500 do 1.200 din.
SVINJE. Na mariborskem svinjskem sejmu preteklo soboto so bili mladi prašiči 5 do 8 tednov stari po 80 do 130 din, 7 do 9 tednov po 135 do 180, 3 do 4 mesece 210 do 350 din, 5 do 7 mesecev po 380 do 540 din, od 8 do 10 mesecev po 550 do 750 din, eno leto •tari po 780 do 1050 din, mladi prašiči za zakol po 10 do 13 din kg žive teže, mrtve teže p apo 14 do 18 50 din. Na svinjskem sejmu v Ptuju so bili prasci od 6 do 12 tednov stari po 100 do 200 din, pršutarji za kg žive teže po 10.50 do 11, debele svinje po 11.50 do
12,	plemenske po 10.50 din.
KRMA. V Celju: seno 1 do 1.50 din kg, »lama 0.55 din,.v Kranju: lucerna za krmo
1.50 do 1.70, seno 1.50 do 1.70, slama 0.75, v Ljubljani: seno 0.95 do 1.30, slama 0.60, na 'Jesenicah: sladko seno 1, pšenična slama
0.70 din za kg.
SIROVE KOŽE. V Ljubljani goveje 14 do 18, telečje 22, svinjske 4 do 8 din za kg, v Kranju: goveje 19 do 21, telečje 24, svinjske
6	do 8 din za kg.
VOLNA. V Kranju: neoprana 32 do 86, oprana 40 do 44 din kg.
ZABELA. V Ljubljani: sveža slanina 23. svinjska mast 25 din, v Kranju: slanina 22 • do 24, svinjska mast 26, na Jesenicah: sveža slanina 20 do 22, prekajena 24, svinjska mast 24 din.
JAJCA. V Ljubljani 1.25 din komad, v Kranju 1.25 do 1.40, v Celju 1.25, na Jesenicah 1 din.
KROMPIR. V Ljubljani 1.50 do 2 din, v Kranju 1.50 do 2 din, v Celju 1 do 2 din, na Jesenicah 1.50 do 2 din.
MED. V Ljubljani: čisti med 80, v Kranju 24 do 26 din kg.
MLEČNI IZDELKI. V Ljubljani sirovo maslo 32 do 40 din kg, mleko 2.25 do 2.50 liter, v Kranju sirovo maslo 40 do 44, mleko
2.25	do 2.50, v Celju sirovo maslo 32 do 40, mleko 2.50, na Jesenicah mleko 2.50 din liter.
MOKA. V Ljubljani: pšenična 7 do 9, ko-
Iruzna 3.50, ajdova 5.50, v Kranju ržena 7.50. koruzna 6, ajdova 7.50 do 10, v Celju pšenična 4.75 do 9, koruzna 4.50 do 5, ajdova 6, ržena 5 din za kg.
na plesu
| Gaston je računal na sodelovanje svojega prijatelja Nointela in gospe Cambryjeve. Skočil je na voz in se odpeljal v ulico d’An-jou.
Nointela je dobil doma. Upokojeni stotnik je sedel v udobnem naslanjaču in kadil smotko.
»Pričakoval sem te,« je dejal Nointel, ko ga je zagledal.
»2&kaj?«
»Ker se je nocoj na plesu v operi marsikaj zgodilo. Uboga Julija! Nisem je spoštoval, a hudo mi je za njo. Menda se še nikoli ni zgodilo, da bi bila žena njene vrste umorjena v operi!«
»Ali mar tudi veš, kako se bo zadeva razvijala?«
»Kako bi se razvijala? Najprej bo Julijin pogreb, potem pa dražba njenega premoženja, zlasti pohištva in dragocenih slik. Na dražbi	'-o zbralo pol Pariza, na pogrebu
pa najb	3 bo niti dvajset ljudi. Takšen je
zdaj sve >
»Ne gre za to. Vprašam te, ali si slišal, da so zaprli...«
»Zločinko, ki je umorila Orcivalovo? Da, slišal sem, da je to neka učiteljica petja, ne, neka pevka, ki je pela po koncertih.. Kaj pa je tebi, Gaston? ... Ves bled si...«
»Poslušaj, prijatelj,« je zmedeno odvrnil Gaston. »Ta pevka je Berta Lestereloval«
»Ali jo poznaš? Ali ni to tista, ki je pela na koncertih markize Barancosove?«
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah dna
1.	oktobra (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 180.15 do 181.35 (220.32 do 223.52) din;
1 ameriški dolar: za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din;
1	švicarski frank: za 10.16 do 10.26 (za 12.55 do 12.65) din.
Nemške klirinške marke »o dne 80. septembra poslednjič notirale na naših borzah 14.70 do 14.90 din. S 1. oktobrom je bil določen novi tečaj klirinške marke 17.82 din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 437 do 439 din, v Beogradu pa 437 din.
Drobne vesti
*" Uradno določevanje najvišjih cen drv. Pred dvema mescema je urad za nadzorstvo cen predpisal najvišje cene drv na področju vse države, potem ko je enako bilo storjeno za področje banovine Hrvatske. A preteklo sredo je predpisal urad za nadzorstvo cen v Beogradu nove cene drv za večino države, razen za banovino Hrvatsko, Slovenijo, var-darsko in zetsko banovino. Najvišja cena prvovrstnih bukovih drv je določena na 116, II. vrste na 106, III. na 93 din za kub meter. V naši banovini bo odredila najvišjo možno prodajno ceno drv banska uprava po razmerah v naši banovini.
*“ Pred novimi omejitvami motornega prometa. Iz Beograda poročajo, da je v trgovinskem ministrstvu pripravljena uredba o omejitvi uporabe zasebnih motornih vozil, ki bo v nekaj dneh objavljena. Nove omejitve utemeljujejo s tem, da so na eni strani potrebne zaradi tega, ker nam pomanjkanje surovin za izdelavo gum za avtomobile narekuje štednjo z gumami, na drugi strani pa je pričakovati, da bodo pozimi težkoče pri dovozu nafte iz Rumunije in moramo vrhu tega štediti z devizami. Po načrtu omenjene uredbe bo omejena uporaba zasebnih motornih vozil v okolišu 20 km od kraja, kjer stanuje lastnik vozila. Omejena bo tudi uporaba motornih vozil v nedeljah in praznikih. Od teh omejitev pa bodo izvzeta motorna vozila zdravnikov, živinozdravnikov, javnih ustanov. Prav tako ne bodo nove omejitve veljale za avtobuse. Za tovorne avtomobile pa bodo izdani posebni predpisi.
Kupuj domače blago!
»Da, ona, in vedi, da jo ljubim in da bo moja žena, naj se zgodi karkoli!«
Nointel je debelo pogledal.
»Ali si znorel? Ali se norčuješ?«
»Ne eno ne drugo. To dekle ljubim... Zaradi nje sem se razšel z Julijo.«
Stotnik si je obrisal čelo.
»Gaston, tako se mi zdi, kakor bi me bil nekdo udaril s kamnom po glavi... Smolo imaš... hudo mi je... Pomilujem te«
»Ne pomiluj me, ampak pametno mi zdaj svetuj!«
»Na razpolago sem ti, toda ne vem, kako naj ti pomagam. Tvoj stric...«
»On je prepričan da je kriva.«	»
»In ti, da je nedolžna?«
»Prisegam, da je. Ali mi hočeš pomagati?«
»Rad. Ali je v zaporu?«
»Pred dobro uro so jo odvedli	tja.«
»To je nerodno... Ali si stricu	priznal, da
jo ljubiš?«
»Da.«
»In kaj je rekel?«
»Rekel je, da se zgode primeri, ko zunanji znaki zavedejo pravico v zmoto.«
»Napraviti hočeš torej posebno preiskavo, da dokažeš sodišču njeno nedolžnost?«
»Uganil si.«
»In računaš na mojo pomoč?«
»Ali sem se mar zmotil?«
»Nisi se, dragi moj. Toda jaz sem precej nesposoben za takšne kriminalne zadeve. Res imam nekaj pameti in si mislim, da poznam ljudi. V tem oziru ti bom lahko pomagal. Toda ker o zadevi ne vem prav ničesar, ml moraš vse natanko razložiti in ne smeš zatajiti niti najmanjše malenkosti v svojih od-nošajih z gospodično Lesterelovo.«
* Glavna skupščina Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je sklicana v Beograd za 26. in 27. oktober. Po dosedanjih odredbah se bodo sestali v soboto, 26. oktobra dopoldne, zbori župnih načelnikov in načelnic ter župnih prosvetarjev, popoldne pa se bo pričela glavna skupščina, ki bo trajala še v nedeljo.
* Poseben prispevek za narodni invalidski fond. Minister socialne politike in narodnega zdravja je izdal odlok, da se mora 1®/» prispevek za narodni invalidski fond pobirati tudi od kmetovalcev pri plačevanju računov po členu 1. uredbe o l°/o prispevku za narodni invalidski fond za dobavljene konje, človeško hrano in živinsko krmo ter za drva, nabavljena po neposrednem komisijskem nakupu, če se ti posli opravljajo za potrebe vojske.	_
* Graditev carinskega oddelka v Libeličah. Nedavno je bila na tehničnem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani druga licitacija za zgraditev carinskega oddelka v Libeličah pri Dravogradu Oddelek je bil preračunan na 346.000 dinarjev. Med dvema ponudnikoma, ki sta se zanimala za delo, je bil ugodnejši podjetnik Josip Mudrovčič iz Ljub ljane, ki je prevzel delo za 342.280 din.
* Železobetonski most čez Mestinjščico pri Podčetrtku. Nedavno je bila na tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani druga licitacija za zgradbo železobetonskega mostu čez Mestinjščico in za preureditev banovinske ceste v bližini novega mostu v Sodni vasi pri Podčetrtku. Gradbena dela za most in cesto so bila preračunana na 593.091 din. Najugodnejši ponudnik je bilo gradbeno podjetje Karel Jezernik, ki je prevzel delo za 592.838 din. Ban je licitacijo potrdil.
■* V spomin zaslužni učiteljici. Od sokolskega društva v Selnici ob Dravi smo preje-
li	naslednje nismo: Franja Konečnikova, učiteljica v pokoju, je umrla. Jesen nudi že zx;:li :;ad, kmalu bo čas zimsko smrtnega spanja. Prh-oda bo počivala. V tej dobi je angel pravice popeljal tvojo dušo v večno življenje. Ti neumorno delavna si našla tvoj počitek. Kmečka gruda je bila tvoja zibelka, zaveden rod je odločil tebe, da posvetiš vse svoje življenje našemu narodu. Na dolgi živ-ijenski poti si ostala zavedna naša rojakinja. Beseda in delo sta bili posvečeni naši raji, pomagala si graditi v obmejni kobanski Sel-
nici jez, ki naj zadrži valove tujega morja. Tam pri št. Janžu na Vinski gori si leta 1898. nastopila službo, nakar si prišla 1902 v obmejno Selnico ob Dravi. Zvesto si delala do upokojitve 1936. Ne samo v šoli, povsod, kjer je bilo treba odločno poprijeti, si bila vedno na razpolago. Vselej je bilo tvoje delo uspešno v sklopu verige narodnega življenja. Malo in nevidno delo, ki ne žanje slave, a je tem trdnejše v zgradbi našega narodnega doma. Svoj pokoj si preživela v sredi naše Selnice, le umret si odšla v.«svoj rodi naše Selnice, le umreti si odšla v svoj ro-Pohorsko Kopo snicaš zdaj smrtni sen. A mogočna gora, ki gleda tebe in ljubo Selnico, ti bo šepetala, da rod na meji krepko nadaljuje tvoje delo. Slava spominu Franje Ko-nečnikove!
* Smrt uglednega dolenjskega gostilničarja.
V	St. Lovrencu ob Temenici je umrl daleč naokrog znani gostilničar in posestnik gosp. Karel Žlajpah. Njegova gostilna je tik župne cerkve in poznajo jo vsi, ki so kdaj prišli v ta prijazni dolenjski kraj ob železnici med Radohovo vasjo in Veliko Loko. Mnogi izletniki, ki hodijo na Čatež in Primskovo, se radi ustavljajo v Št. Lovrencu. Pokojni je dolga leta vodil gostilno in gospodaril na svojem posestvu. Bil je dobrodušen, šegav, plemenit mož. Bil je dvakrat poročen in je zapustil mnogo otrok, ki so pa povečini že odrasli in preskrbljeni.
* Smrt blage matere. V Podvincih pri Ptuju je v visoki starosti 79 let umrla na rojstni domačiji gospa Ljudmila Rusova, mati državnega tožilca g. dr. Rusa iz Celja. Bila je neumorno delavna kmečka gospodinja, blaga, skrbna žena in mati svoji družini. Čeprav od težkih naporov že izčrpana, si ni dala miru in je do zadnjega pomagala gospodariti hčeri Liziki, kateri so starši izročili posestvo. Pred nekaj dnevi jo je zadela možganska kap in od tedaj se ni več zavedla. Mir njeni plemeniti duši, njenim svojcem pa naše iskreno sožalje!
* Besarabski Nemci skozi Maribor. V noči
od nedelje na ponedeljek je šel skozi Maribor v Nemčijo prvi vlak besarabskih Nemcev. V vlaku se je peljalo v nemških vagonih 544 oseb, samih žensk, otrok in starčkov, dočim mladih mož in mladeničev ni bilo med njimi. Od Zagreba do Maribora so spremljali vlak naši orožniki in financarji, tako da je v Mariboru vlak stal samo toliko časa, da je izstopilo naše spremstvo, potem pa je nadaljeval vožnjo proti meji. Pri vlaku sta bila tudi dva tovorna vagona za prtljago. Od sedaj bodo
šli podobni transporti skozi Maribor v Nemčijo vsako noč. Enako potujejb noč za nočjo tudi čez Jesenice. Iz Besarabije se bo tako preselilo v Nemčijo na tisoče Nemcev.
* Pridige proti nepismenosti. Na rošnjo Seljačke sloge, znane prosvetne organizacij* HSS, je sarajevski nadškof dr. Šarič izdal na vse župne urade okrožnico, v kateri jim priporoča, naj z vsemi močmi podpro akcijo za pobijanje nepismenosti. Škof je ob tej priliki odredil, naj bodo v nedeljo, 13. oktobra, po vseh cerkvah pridige, ki naj pokažejo škodljive posledice nepismenosti ter pridobe vernike, da se to zimo nauče pisati in brati, če tega še ne znajo. To je vsekakor bolj koristno kakor na primer grmenje zoper »Domovino«.
* Nova podeželska šola za vajence v Stični. Banska uprava je letos dovolila v Stični otvoritev občasnega strokovnega tečaja, namesto strokovne nadaljevalne šole, za katero so zaprosili. Pouk se mora pričeti najkasneje 1. novembra. Če se v tekočem šolskem letu uredijo vprašanja glede ustanovitve strokovne nadaljevalne šole, bodo to odprli s prihodnjim šolskim letom. V tem primeru bodo absolventi tečaja lahko vstopili v II. razred. Šolski okoliš obsega poleg občine Stična še kraje Višnja gora, Št. Vid, Sv. Rok, Petrušnja vas, Sv. Pavel in Grom-Ije. Občina Št. Vid je na zadnji seji sklenila, da ne prispeva ničesar, kljub temu da so obrtniSki zastopniki glasovali za šolo. Mesto Višnja gora pa tudi ne sme zaostati in jt glasovala proti vsaki podpori za vajence ne-volilce.
* St. Danijel je dobil pogodbeno pošto. Na
skrajnem kotičku Mežiške doline vodi od postajališča Holmca pot proti Strojni v zatišno gorsko vasico Št. Danijel, ki nima prave prometne zveze z večjim središčem Prevaljami. Šentdanijelčani kupujejo in prodajajo, hodijo k zdravniku in na sodišče v dolino, poštna dostava pa je bila nezadostna. Zato »• je že pred leti pričel pokret, da dobi št. Danijel poSto. Zdaj je bilo ustreženo vaščanom.
V	Št. Danijelu je bila skromna svečanost, ko so odprli prepotrebno pošto, ki pa še nima brzojava in telefona. Zaradi državnih obmejnih interesov bo pač treba kmalu urediti vsaj te^fonsko zvezo.
* Zavarujte svoje domačije! Velik požar je uničil posestniku Zadravcu Jožetu v Slan-čivasi pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža hlev in skedenj. Zgorelo je 14 voz sena in otave, 10 voz slame, mlatilnica in stroj za vejanje žita. Zadravec je zavaroval svoj hlev komaj
»To sem tudi hotel. Sicer pa nimam ničesar tajiti.«
Darcy je zdaj pričel pripovedovati vse od začetka do zadnjega sestanka z Berto v hiši gospe Cambryjeve. Nointel pa je pozorno poslušal. Ko je opisal prizor, kako je Berta Lesterelova hitro zapustila salon gospe Cam-brv-eve, je Nointel vzkliknil:
»Dragi moj, ti si kakor »stvarjen za predsednika porotnega sodišča. Zdaj mi pa c',e po-vei, kaj veš o preiskavi sami.«
Darcy je opisal svoj obisk v sodni palači, odkritje o japonskem bodalu in sestanek z gosoo Cambryjevo ter zadnji pogovor s stricem.
Ko je končal, je pogledal Nointela, kakor pogleda odvetnik porotnike ob koncu svojega govora. Hotel je na niegovem obrazu prebrati učinek svojih besed.
Stotnik se je zamislil.
»Dragi moj Gaston,« mu je dejal čez nekaj časa, »priznati moram, da noben sodnik na svetu ne bi oustil gospodične Lestere-love na prostem. To je moje mnenje.«
»Tudi moje.« ie iskreno priznal mladi mož. »Toda to še ni dokaz nieoe krivde!«
»To je res. Toda vražje de1o bova imela, če bova hotela ovreči vse, kar se je nroti njej nabralo.«
»Dvomiš v uspeh?«
»Nikakor ne. Svoj načrt imam že narejen. Toda zdaj ti ga ne bom razlagal in zapravljal časa Še nocoj morava zasukati rokave «
»Kako?«
»Jedla bova v gostilni, potem pa pojdeva skuoai v opero «
»Da bi šel v gledališče isti dan, ko so Berto zaprli?«
»Oprosti, toda za pečjo ne bova ničesar dosegla. V operi bova dobila vratarico lože, ki ve marsikaj. Potem pojdeva v klub, kjer bova dobila vsaj Lolifa. Povsod pojdeva, kjer bi se dalo kaj zveejeti Samo na svojem obrazu ne kaži vsakomur, da žaluješ. Zlasti ne sme nihče zvedeti, da ljubiš Berto. V tem primeru ne bi ničesar zvedela. Zdaj pa pojdi in se obleci za gledališče!«
VIII.
Natanko ob pol osmih sta se prijatelja do-bU-j pred opero. Nointel je prijel Gastona pod roko in mu rekel:
»Zdaj pa na delo, dragi moj! Priporočam ti, da bodi previden in pameten! Pariz je poln raznih Lolifov. Utegne se zgoditi, da boš moral poslušati stotino ljudi, ki se bodo pred tabo pogovarjali o tvoji nekdanji nesrečni prijateljici. Delaj se ravnodušnega in pusti jih, naj govore!«
»Dobro! Na vse pristanem. Kam pa pojdeva na večerjo?«
»V ,Zlato hišo’!«
»Tja?«
»Da. Kuhinjo imajo imenitno. Upam, da bom dobil tam Simancasa in doktorja Gal-mierja.«
»Kaj bova pa z njima?«
»Prepusti _to skrb meni! Jaz bom že znal obrniti pogovor v pravo smer.«
»Dobro . Saj res... onadva sta bila snoči v loži. ki je bila poleg Julijine!«
»Res je. Priznal mi boš. da bo to dober začetek najine preiskave ...«
»Seveda. Mislim, da sta lahko videla Jensko. ki je prišla v Julijino ložo... Vprašala ju bova...»
»Vse to prepusti kar meni. Niti malo se ne vtikaj v pogovor. Dovolim ti samo to, da rečeš kakšno nežno besedo o Juliji, ko bo pogovor nanesel nanjo. O obdolženki pa ne smeš govoriti z večjo simpatijo kakor o kitajskem cesarju.«
»Slepo se ti bom pokoril.«
»Tako je tudi prav. Glej, zdaj sva pa že tam. Najprej bom pogledal, kdo je v restavraciji. Malo me počakaj! O. sta že za svojo stalno mizo! To je dobro znamenje. V bližini je še ena miza prazna. Stopiva!«
Nointel je vse to zapazil skozi okno, ki je bilo slabo zagrnjeno.
Prijatelja sta malomarno stopila v razkošno dvorano, ki je imela svoje ime po pozlačenih stebrih. Na videz sta iskala primerno mizo in si potem kakor slučajno izbrala tisto, ki je bila poleg Simancasove in Gal-mierjeve.
»Gospod Nointel!« je vzkliknil Simancas. »Vi tu? To me pa res veseli!«
»Srečen slučaj!« je vzkliknil še kanadski doktor. »In gospod Darcy! Imenitno! Upam, da bosta sedla k nama.«
»Prav rada,« je mimo odvrnil stotnik. »Kakor vidim, sta šele začela.«
»Saj bi začela še enkrat, samo da bi lahko z vama večerjala.« je vzkliknil Simancas.
Nointel je sedel k generalu, Darcy pa na zdravnikovo levico. Gaston se ie na vse pre-tege trudil, da bi kazal vesel obraz, pa se mu ni hotelo prav posrečiti. Neprestano je videl pred sabo nesrečno Berto.
»Kakšna sreča vaju ie pa nocoj dovedla sem?« je vprašal Simancas »Midva sva tu stalna gosta, pa vaju skoraj nikoli ne vidiva!«
pred tednom za 23.000 dinarjev, ni pa imel še zavarovalne police, zaradi česar se je bati, da ne bo sploh nič dobil, dasi je njegova škoda večja ko 50.000 dinarjev. Sodijo, da je ogenj nastal zaradi nepazljivosti poslov, ker priče trde, da je ogenj nastal v sredi hleva. Miklavški gasilci so ogenj omejili, sicer bi bila nesreča še hujša.
* Parnik »Boka« sc je potopil na odprtem morju. Ravnateljstvo paroplovne družbe v Kotorju je prejelo brzojavno poročilo iz Londona, da je bil tovorni parnik »Boka« potopljen in da sta med drugimi izgubila življenje kapitan, parnika Albert Malik iz Kotorja ter član posadke Albert Vršič iz Novega grada. Poročilo je poslala parobrodna družba »Pa-namian Associatdon«, kateri je Zetska plo-vidba prodala parnik »Boko«. Potopljeni parnik je imel 9500 ton. Podrobnosti o nesreči niso znane. Domnevajo, da je bil parnik torpediran na širokem Atlantiku, ko je pred 10 dnevi odplul v Cardiffa v Ameriko. Pokojni kapitan Malik je zapustil soprogo in sina. Kakor kaže to poročilo, plovejo naši parniki še vedno po širnih morjih. Iz Grčije poročajo, da je naš parnik »Lovčen« odplul z večjim številom potnikov in precej tovora
, iz Pireja v New York. O potovanju »Lovče-na« so bile obveščene angleške in italijanske po morske oblasti.
* Huda nesreča na progi Zagreb — Ljubljana. Na progi med Zagrebom in Zidanim mostom blizu postaje Bobove se je v soboto popoldne zgodila huda nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeških žptev, pač pa je gmotna škoda milijonska. Tovorni vlak proti Ljubljani je imel s seboj tudi 30 vagonov nafte iz Rumunije za Nemčijo. Najbrž je pri enem izmed vagonov počila os, nakar se je voz prevrnil, za njim pa je padlo s tira še 8 drugih vagonov. Nafta se je razlila. Če je v vsakem vagonu bilo kakih 13.000 kil nafte, si lahko izračunamo, kakšna škoda se je zgodila. Zaradi te nesreče je bil pretrgan tudi promet osebnih in brzih vlakov, ki so nekaj časa morali voziti iz Zagreba skozi Karlovec v Ljubljano. V nedeljo je bil promet že Spet urejen.
* Bukev ga je ubila. Na pobočju Plešivea ali Uršlje gore so ogromni bukovi gozdovi, last gozdne uprave guštanjskega grofa Thur-na. Letos zaradi ugodne cene trdih drv padajo debla starih dreves. Prejšnja leta se delo ni izplačalo zaradi ogromnih stroškov in zaradi splavila v dolino, letos pa vse prav pride. Stroški so prejšnja leta iznašali več, kakor je bila prodajna cena dobrim drvom. Toda letos kar primanjkuje izvežbanih delav-
»Jaz navadno jem kar doma,« je odvrnil stotnik. »Moj prijatelj Darcy pa nocoj ni prav razpoložen. Da bi ga malo razvedril, sem ga dovedel sem, kjer je zmerom dobra kuhinja in še boljša družba.«
»Razumem vse to,« je sočutno odvrnil Si-mancas. »Vest o smrti gospodične Orcivalo-ve vas je hudo zadela.«
»Strašno!« je potrdil Gaston.
»Galmier in jaz sva bila v loži poleg njene,« je povedal Simancas. »Toda kdo naj bi jo bil spoznal pod krinko! Rekli so nama, da se je zločin zgodil po najinem... Skoda, če bi bila ostala tam dalje časa, bi bila morda zločin s svojo navzočnostjo preprečila ...«
»To se pravi, da bi bila zadržala morilsko roko ženske, ki je prišla v Julijino ložo po najinem odhodu,« je dodal doktor Galmier »Sreča je v tem, da so jo ujeli. Pravijo, da gospodična Orcivalova ni zapustila oporoke. Svojih sorodnikov nima, ker je nezakonska. Njeno imetje bo dobila država. Vse pojde na dražbo. Poskusil bom kupiti kakšen spomin nanjo. Zelo lepe reči je imela v svoji palači, zlasti slike.«
»Ali ste bili kdaj v njenem salonu?« je mimogrede vprašal Gaston.
»Na dan po Goliminovem samomoru. Poklicala me je, da bi ji dal zdravilo za živce.
Ozdravil bi jo bil, če je ne bi bili umorili.«
Barcy se je zamislil:
»Čudno, da je Julija poklicala prav njega. Saj sem ji povedal, da se na zdravljenje prav nič ne razume.«
»Moj bog,« je zavzdihnil Simancas, »če ni morda Goliminov samomor kaj v zvezi s tem umorom.«
»Gospodična Orcivalova je morda poznala
cev, ker so pač take razmere. Za podiranje bukev na pobočju Plešivea sta bila sprejeta na delo dva brata iz Velenja, ki sta tod okrog iskala zaslužka. Komaj pa sta se vživela v delo, se je pripetila usodna nesreča, ki je terjala življenje enega izmed obeh bratov. Podirajoča se bukev ga je pokopala pod seboj in ga ubila. Ponesrečenca so prepeljali v dolino in ga položili na mrtvaški oder. Slednjič je bil pokojnik prepeljan na dom in pokopan na velenjskem pokopališču. Žrtvi dela naj bo ohranjen blag spomin!
* 114 potomcev je zapustil. Te dni je bil v Gorjancih pri Varaždinu pokopan 98 let stari kmet Stanko Putorek, ki je zapustil 114 potomcev. Njegovih šest sinov in štiri hčere so še vsi zdravi in krepki, Poleg teh je imel Stanko 48 vnukov, izmed katerih jih 37 še živi, ter 56 pravnukov, izmed katerih pa jih je že 17 umrlo.
* Smrt zaradi zastrupljenja. 351etna posestniška hči Marija Kamlerjeva iz Krčevine pri Vurbergu je pred dnevi stopila na rjav žebelj. Rani na nogi pa ni posvetila pozornosti in je poiskala zdravnika šele, ko ji je začela noga močno otekati. Kamlerjevo so odpravili v bolnišnico, kjer so si zdravniki prizadevali, da bi ji rešili življenje. Vse prizadevanje pa je bilo zaman in je Kamlerjeva po groznih bolečinah umrla.
* Cetvorčki in mladosten ded. V vasi Bu-kelju v Sandžaku, nedaleč od Rožaja, je rodila zdrave četvorčke 221etna Emina Osma-novičeva. Cetvorčki so velika redkost v statistiki porodov po vsem svetu. 2e nekaj let je tega, kar so jih imeli v ljubljanski porodnišnici. Mlada mati Emina je dala življenje dvema sinčkoma in dvema hčerkama. Pred letom dni je rodila dvojčke, tako da ima po treh letih poroke naenkrat šest otrok. V on-dotnem okraju je prvi primer, da je mlada mati rodila četvorčke. Iz Bosanske Dubice pa poročajo o naslednjem zanimivem dogodku: Nenavadno veselo presenečenje je doživel Gajo Delič, kmetovalec v vasi Celebin-cih. Star je šele 35 let, pa je že dobil vnuka. Rodil se je leta 1906. in se je poročil komaj 16 let star. Čez leto dni je dobil otroka. Njegov prvorojenec Milorad se je takisto oženil s 16. letom in je nedavno postal srečen oče. Gajo Delič ima še enega sina, ki študira. Mladi dedek je bister kmetovalec. S sinom sta si tako podobna, kakor da sta si brata.
* Sest jurjev v zemlji. Konec julija je krškim orožnikom uspelo prijeti drzno tatinsko družbo pod vodstvom bratov Jožeta in Antona Omerze, ki so izvršili v teku enega leta
Goliminove skrivnosti in umorila jo je zna-biti ženska, ki je bila Goliminova ljubica. Kaj pravite na to, general?« je vprašal Noin-tel in'pogledal Simancasu v oči.
»Dvomim,« je odvrnil Simancas, »da bi Golimin zaupal svoje skrivnosti ženski Julijinega kova.«
»Saj jo je oboževal!« mu je segel stotnik v besedo.
»Ne vem. Gospodične nisem tako dobro poznal, dober znanec pa mi je bil nekoč grof Golimin. Ko je umrl, ni zapustil ničesar razen svoje obleke Tudi ta obleka je že zaplenjena, ker se je oglasil cel kup upnikov.«
»Na dražbo pojde vse,« je dodal Galmier.
»Ali ste vi, doktor, poznali Golimina?« ga je vprašal Nointel.
»Bolj malo. Nekoč sem mu zdravil rano, ki jo je dobil v dvoboju. Prijatelja pa nisva bila nikoli.«
»Pa ste ga vendar priporočili našemu kliu-bu.«
»Da ustrežem gospodu generalu.«
»Da,« je pritrdil Simancas, »Golimin je bil moj sodelavec pri revoluciji v Peruju.«
»Kako je ravnal z ženskami?«
»Mislim, da je bil zelo širokih rokavov,« je odvrnil Simancas. »Drugega pa o njem v tem pogledu ne vem.«
»Tudi pri markizi Barancos so ga videli.«
»Ko je hodil on k njej, ga še nisem poznal.«
»Res je,« je dejal Darcy, »da vas še nisem videl v njeni hiši.«
»Nisem iskal bližine te hiše. Dovolj vzrokov sem imel. Markiz Barancos me je dal pregnati z otoka Kube, kjer je imel dosti besede, po tisti revoluciji v Peruju. Takrat
preko 40 vlomov ter je znašala vrednost ukradenih predmetov preko 120.000 din. Orožnikom je tedaj uspelo dobiti za cel voz ukradenega blaga, ki je po večini že vrnjeno lastnikom. Vendar je manjkalo še precejšnje itevilo ukradenih predmetov, katere so vrli orožniki dalje iskali. Tako so prišli na sled, da imata zakonca Anton D. in Marija iz Leskovca nekaj teh stvari. Imenovana dva sta priznala, da sta ukradene predmete res kupila od bratov Omerza, da pa nista vedela, da so ukradeni. Tudi so zvedeli, da ima sestra Omerzov precejšnjo vsoto denarja, ki pa ga je nekam skrila. Orožniki so jo res zaslišali in priznala je, da je imela 6 tisočakov, ki jih je sežgala v štedilniku, ker se je bala orožnikov. Orožniki so nadaljevali s poizvedovanjem, dokler Omerzova ni priznala, da je zakopala denar, ki izvira iz izkupička ukradenih predmetov, v navadni konzervni škatli na njivi. Patrola je odšla na njivo, kjer je Omerzova izkopala škatlico s tisočaki. Omerzova je bila takoj aretirana in predana v zapore sodišča. Tako je zadnji član te drzne tatinske družbe, ki je preko enega leta strahovala s svojimi drznimi tatvinami vse Dolnje Posavje, pod ključem.
* Hrvatje dobe svojega prvega svetnika. Zagrebški nadškof dr. Stepinac bo v kratkem započel takozvani apostolski proces o blaženem Nikoli Taviliču, za katerega so hrvatski romarji v Rimu nedavno zaprosili, naj bi bil proglašen za svetnika. Kakor poročajo, bodo do konca tega leta zbrani vsi podatki, Ki pričajo o svetniškem življenju blaženega Nikole, tako da se bo že na začetku prihodnjega leta lahko začel proces za kanonizacijo. V Zagrebu so prepričani, da bo prvi hrvatski svetnik proglašen še v teku svetega leta, ki se je začelo ob 1.3001etnici pokristjanjenja Hrvatov.
* Pogrešan slaboumncž. Od doma v Selu pri Ihanu je neznano kam izginil že 9. septembra 281etni delavec France Lukovšek. Fant, ki je slaboumen, je že poprej večkrat odšel zdoma, a se je navadno kmalu vrnil. To pot ga ni iblo več na spregled. Ker je bil fant zadnji čas izredno potrt, se domači boje, da si je končal življenje.
* Čadež na grobu. Muslimanski rodbini Babičevi v Travniku se je rodil sinček Enver, slep na obe očesi. Slepoti se je zadnji čas pridružilo še novo zlo — oči so dečka začele nezaslišano boleti. Starši so malega Enverja vodili od zdravnika do zdravnika, a vse je bilo zaman. Tedaj so čuli o grobu znamenitega Petra Barbariča, o katerem govore, da je na-
smo se namreč vsi prevratniki zatekli na Kubo in smo upali, da bomo tam našli zavetje tako dolgo, dokler se prvi poplah ne poleže. Ko sem zvedel, da je lepa vdova to že pozabila, sem sklenil, da se ji predstavim in danes me je sprejela ...«
»Danes?« se je začudil stotnik. »Saj je vendar nedelja!«
»Sprejela me je zelo prijazno in me povabila na veliko zabavo, ki jo bo priredila prav v kratkem.«
»Čestitam vam, general. Dom gospe Ba-rancosove se prišteva med najimenitnejše v Parizu,« je pripomnil Nointel. »Torej ste danes videli markizo? Ali sta kaj govorila 'o Goliminu?«
General se je nekoliko zmedel, pa se je takoj zbral:
»Kaj pa vendar mislite! Njegovega imena niti omenil nisem. In čemu naj bi ga bil omenil?«
»Njegovo ime je nedvomn* zvezano z umorom v operi, Golimin pa je spadal med Julijine ljubčke in markiza mora to dobro vedeti.«
»Nisva se o tem pogovarjala,« je zajecljal Simancas.
»Toda kot sosed v loži bi ji bili lahko vi dali najboljše podatke.«
»Verjemite mi, da se tega pogovora niti dotaknila nisva. Ona ima rada samo vesele pomenke.«
»Ali se ona ne misli sp«t možiti?«
»Sodim, da se tej misli še ni odrekla.«
»Če bi bil jaz namestu vas, bi jo vzel.«
»Šalite se, gospod. Danes sem že veteran.«
»Vojak, dragi general, nikoli ne ostari.«
(Dalje.)
pravil že mnogo čudežev. Čeprav muslimanske vere — v Bosni je pač mnogo več verske tolerance kakor pri nas — so Babičevi nazadnje poromali na Barbaričev grob, vzeli z njega malo prsti, jo pomešali z vodo in Enverju namazali slepe oči. Petnajst dni pozneje je fant na veliko začudenje vse okolice spregledal.
* Otroci, ki zaradi stradanja podnevi nič ne vidijo. V Sarajevo je s svojimi otroki prišel delavec Halil Ahmet iz Prizrena, da bi dobil dela in zaslužka. Njegova dva otroka, fiest let stara Razi j a in štiriletna Semida, imata to lastnost, da podnevi nič ne vidita, ponoči pa vsako stvar dobro razločita. V temi sta deklici lahko našli šivanko na tleh. Zdravniki so ju preiskovali in ugotovili, kakor poročajo listi, da imata otroka čudno žplodčno bolezen, ki .jo povzroča pomanjkanje nekaterega hraniva. Od rojstva sta otroka trpela največje pomanjkanje ter vse svoje življenje nista drugega jedla kakor črn kruh in pa sol. Zdaj njuna želodčka ne prenašata nobene druge jedi več. Kadarkoli jima kdo kaj boljšega da, ju začne želodec hudo boleti. Ker siromašni delavec Halil Ahmet tudi v Sarajevu ni dobil dela, je moral z otrokoma dalje po svetu.
* Smrtna nesreča v jeseniški tovarni. Dne
23. septembra okoli petih popoldne se je v kotlarni jeseniške tovarne smrtno ponesrečil Repinc Janez, 37 let stari delavec, doma iz Bohinjske Bistrice. Siromak je bil oženjen ter je zapustil vdovo in dva mladoletna otroka. Stanoval je v Polju. Ko so ga odpeljali v bolnišnico, je med potjo izdihnil. Položili so ga v mrtvašnico tovarniške bolnišnice, kjer je zdravnik ugotovil, da je Repinc umrl zaradi poškodbe, ker ga je hlod z vso silo udaril v prsni koš. Truplo rajnega delavca so prepeljali v rojsni kraj.
* Prva ženska kaznovana kot špckulantka. Pred okrajnim sodiščem v Subotici se je morala zagovarjati zaradi navijanja cen in špekulacije trgovka Helena Nemeny, lastnica trgovine z mešanim blagom. Čeprav je imela 50 kg jedilnega olja, ga ni hotela prodajati odjemalcem, češ da ga hrani za svoje nameščence, za svojo družino in za stalne odjemalca Izgovarjala se je tudi s tem, češ da ima njen sin bolan želodec ter da sme jesti samo z oljem pripravljene jedi. Sodišče pa ji vseh teh navedb ni verjelo in jo je obsodilo na dva meseca zapora in na 50.000 din globe, ki se spremeni, če ne bo plačana, v šest mesecev zapora. Ko je Helena slišala sodbo, je omedlela. Potem pa jo je še
Po dolgih, v nemiru prebitih urah so zaslišali hojo po stopnicah. Počasni, umerjeni moški koraki so se bližali vratom.
»Hetman prihaja!« je rekla Marija tiho. »Zdaj bodo izvedeli, kakšna usoda nam je namenjena!«
Sedla je k peči in z mračnimi očmi čakala vstopa oficirja.
Hetman je bil bržkone že damo prekoračil štirideset let, vendar pa je napravljal vtisk znatno mlajšega moža. Videlo se mu je takoj, da ni bil kozaški tip. Krepko telo, plava, nekoliko kodrasta brada, modre, oto-ino gledajoče oči in visoko čelo so pričali o nordijski krvi.
Nekaj trenutkov je stal na pragu in nemo opazoval mlado damo, ki je bila zdaj vstala.
»Le sedite!« je rekel vljudno, vendar hladno.
Marija je spet sedla.
»Gospod hetman, pričakujem, da mi boste obrazložili, zakaj so me kozaki zasledovali In prijeli! Zagotavljam vam, da se nisem nikdar pregrešila proti postavam! Čudim se samo, da tu s tujkami tako slabo ravnajo!«
Ko je umolknila, ji je rekel z nekoliko za-smehljivim glasom: »Kar nadaljujte milostljiva!«
»Povedala sem vam vse!«
»Samo nekaj ste mi zamolčali! Da ste Francozinja Marija Vaupreuxjeva, ki potu-
policija obsodila na daljše prisilno bivanje v Debru v Južni Srbiji.
* Nezakonskih otrok svojega moža bi se bila rada znebila Irma Polakova, soproga trgovskega potnika iz Horgoša. 14 let je bila srečna v zakonu, a lani v marcu je naenkrat zvedela, da ima njen mož dva nezakonska otroka v Stari Kanjiži. levico je zvedela iz odvetnikovega pisma, ki je pozval njenega moža, naj uredi plačevanje alimentov. Prepadena se je Irma podala v Staro Kanižo k materi nezakonskih otrok; našla je dva fantička, ki sta se mesec dni prej rodila kot dvojčka. Irma je nagovarjala nezakonsko mater, naj zastrupi svoja otročiča, češ da itak ne bo prejemala alimentov. Priporočila ji je, naj jima kuha sirov mak. Nezakonska mati pa je neljubo svetovalko ovadila in sodišče v Subotici je obsodilo Irmo na pet mescev strogega zapora.
* Zoper nepismenost na Hrvatskem. V
hrvaltskih pokrajinah uspešno deluje gibanje zoper nepismenost. Zadnje čase so se pridružili še nekateri tovarnarji in podjetniki,
ki so razglasili, da bodo poslej pri sprejemanju v delo dajali prednost takim delavcem, ki znajo pisati in brati. Kakor poročajo hrvatski listi, je v Hercegovini monopol-ska uprava dala javno razglasiti, da bo poslej v odkupovalne udare in tobačne tovarne sprejemala le pismene delavce. To so ljudje slišali, zato so se na vso silo začeli učiti pisati in brati. Zdaj se je pismenost med tobačnimi delavci v Hercegovini že tako razširila, da' med njimi ni niti 10 odstotkov nepismenih delavcev več.
* Dve žrtvi prometne nesreče. V Gradcu je umrl mesni industrij ec Anton Tavčar iz Maribora, star 57 let. Z avtomobilom se je ponesrečil 9. septembra pri Virovitici nakar so ga prepeljali na kliniko v Gradec. Zal je bila vsaka pomoč zaman. Pokojnik je bil odličen strokovnjak v mesni stroki, več let predsednik združenja mesarjev v Mariboru in njegov častni član. Bil je podjeten industrijec, ki si je v Bohovi pri Hočah zgradil lepo tovarno mesnih izdelkov in konzerv. Pokopali so ga prejšnji četrtek na Pobrežju. — V Celju pa so pokopali 621etnega vrtnarja in posestnika Andreja Medveda iz Nove vasi pri Celju, ki je prav tako postal žrtev nesreče na cesti. Pri srečanju s tovornim avtom je Medved zadel ob telege in se mu je pretrgalo črevo. Po hudem trpljenju je izdihnil.
* Požigalec strahuje spodnjo Savinjsko dolino. V dolnji Savinjski dolini je bilo že pet požarov in to pri Ježovniku v Arji vasi, pri
nraKnMMBmiBmiujiiNAMBannnL.u.i i unj
je v imenu Geografične družbe iz Pariza k Tonguzom.«
»Kdo vam je to povedal?« je vprašala Marija vsa bleda.
»Kozaki iz etape seveda,« je menil oficir smehljaje se.
»Ah, vi torej veste...«
»Vse vem, lepo dete!«
»Ali ste tudi vi zapovedali kozakom, da so nas zasledovali?«
»Da, takoj zatem, ko sem ubogega narednika vodnika rešil pred volkovi, ki bi ga bili požrli.«
»A kaj nameravate zdaj storiti z nami?« ga je vprašala.
Hetman jo je gledal nekaj časa kakor bi bil ugibal, komu je neki podoben njen ponosni obraz.
Nato je stopil k ujetnici, položil roko na njeno ramo in rekel: »Nikar več ne igrajte komedije! Vi niste ne Francozinja, ne Rusinja! Vaš način izgovorjave besed vas je izdal. Vi ste moja rojakinja, Poljakinja!«
Marija ga je presenečena pogledala.
»Vi ste Poljak?« je vzkliknila z bleščečimi se očmi. »Rojaka ne maram več slepiti.«
»Ali mi boste vse priznali?«
»Da, toda prej mi povejte, ali vaše srce še bije za vašo staro domovino!«
»Da, za staro Poljsko!« je zagotovil hetman globoko ganjen. »Prisegam pri svoji vojaški časti in pri Sveti devici varšavski!«
Repinšku v Levcu, potem v Zalogu pri Petrovčah, v Kasazah in pri Razboršku v Arji vasi. Pogoreli so večidel kozolci in je škoda narasla v precejšnje tisočake. Prebivalstvo je bilo zadnje čase močno razburjeno, orožni-r ki pa so vneto na delu, da razkrinkajo brezumnega požigalca.
* Z gobami so se zastrupili v Mariboru 28-letni kovač državnih železnic Stanko Arzenšek, 36-letni kovač državnih železnic Matija Bezih in njegova žena Elizabeta v Kolarjevi ulici 8. Odpremili so jih v splošno bolnišnico, kjer so jim zdravniki izprali želodce in jim tako rešili življenje. Primeri zastrupitev z gobami ponovno kažejo, da je pri uživanju gob sikrajna previdnost na mestu. Ali ste v zadnji številki »Domovine« pozorno prebrali poučni članek o gobah?
* Čudna lisičja prigodba. Da lisice kradejo kokoši, posebno takrat, ko imajo mlade, je znana reč. Ali da je lisica prinesla kakemu gospodarju kokoš kar domov na dvorišče, o tem se lahko le malokdo pohvali. Zgodilo pa se je to v Kamni gorici, kjer lisice precej na debelo vršijo svoj tatinski posel, čeprav so tam doma nekateri glasoviti lovci. Pred nekaj dnevi, natanko opoldne, ko so imeli posli kratek opoldanski počitek, je opazil hlapec manjšo lisico, kako je nesla po dvorišču belo kokoško. Ker je bila putka precej obilna, jo je lisica držala za glavo, trup pa je imela položen na ramenih. Nesla jo je prav tako, kakor če človek tovori na ramenih težko vrečo. Ko je prišla zvitorepka na dvorišče, je hlapec zakričal, rjavka se je prestrašila, spustila kakoš in zbežala proti gozdu. Domači so bili trdno prepričani, da je našla svoj plen pri kozolcu, kjer so se kokoši mastile z ovsom in je hotela s plenom čez dvorišče in čez potok pobegniti v gozd. Gospodinja je kokoš žalostno ogledovala, Bila je radovedna, ali ima v sebi kaj jajc. Nekoliko se je potolažila, ko je videla, da je kokoš za letos že izvršila svojo dolžnost. Medtem je gospodar že sklical in prešteval ostali kokošji rod. Dvakrat, trikrat je štel in vedno naštel dve stari rjavi, sedem starih belih, pet mladih belih in petelina — prav toliko, kolikor jih je bilo zjutraj, ko so jih hranili. Začudeni s® se vpraševali, od kod mrtva, še topla kokoš. Ker tudi od sosedov nihče ni pogrešil lepe bele kokoške, jo je pač lisička gotovo prinesla odkod iz okolice in priskrbela omenjeni družini dobro nedeljsko pečenko.
* Dva vlomilca sta pobegnila iz mariborske jetnišnice. Nedavno jutro sta pobegnila iz mariborske jetnišnice dva nevarna vlomilca,
»Hvala vam!« je rekla Marija oddahnivši si. »Ne razumem pa, kako vi tukaj...«
Hetman jo je prekinil: »Vem, vem, ne razumete, kako kot poljski rodoljub pridem do tega, da vodim kaznjenske kolone. To je moja skrivnost, ki vam je ne morem izdati.«
»Zdaj pa me izprašajte, hetman. Odgovorila vam bom vse po pravici.«
»Najprej mi povejte, kaj je smoter vašega potovanja.«
»Irkutsk, kakor sem vam že povedala.«
»A namen vašega potovanja? Človek pozimi ne potuje skozi Sibirijo, če nima nujnega vzroka! Ali gre za kakšnega izgnanca?«
»Kako ste prišli na to misel?«
»Ker nimate potnega lista in ker ste potovali po tako odročnih krajih. Če je vaš namen, pomagati kakšnemu izgnancu, morda rojaku, do bega, občudujem vaš pogum!«
»No, da,« je rekla po kratkem oklevanju, ♦osvoboditi hočem nekega jetnika iz rudnikov v Verholensku.«
»Najbrž zaročenca.«
»Ne, brata!« Pri teh besedah so ji stopile solze v oči.
»Ali je politični zločinec? Nihilist?«
»Bil je kot nihilist obsojen, vendar ni ni-nilist! Od je hraber vojščak!«
»Kako dolgo je že v rudnikih?«
»Šele nekaj mesecev.«
»Morda ga poznam. Kako se piše?«
»Polkovnik Sergej Vasiljev.«
»Torej on,« je vzkliknil hetman. »On mi je pri Plevni rešil življenje!«
»Potem mi boste vi pomagali, osvoboditi ga,« je z veselim glasom rekla in ga proseče prijela za roke.
»Tiho, tiho, stene imajo ušesa.«
EMIUO S ALG ARI
I fr
IZGNANCI
—- - ’&mu0S8KMRti flKMBMBBBBMEsSBHPCBBHPffSniBMrBMMCMfl
ln sicer 34 letni Ludvik Kolman, doma iz Lesc in 32-letni Franc Zupanc, doma iz Zaloga pri Kamniku. Kolman ima na levem licu brazgotino, Zupanc pa levico tetovirano s trornpeto, puško in tehtnico, desnico pa z žensko glavo. Oba sta prevejana tatova in vlomilca. Zupanc je bil lani aprila obsojen na 3 leta robije, Ko!man pa je zagrešil razboj-ništvo, ko je predlanskim s tovarišem oropal tudi profesorja dr. Knifica pod Sv. Katarino. Orožniki ju povsod iščejo.
* Velike tatvine po deželi. Nedavno noč so neznani vlomilci vlomili v Škofji Loki v stanovanje nekega uradnika na Poljanski cesti.
V	denarju so odnesli 33.000 din, poleg tega pa še dve hranilni knjižici z vlogami. Prav tako niso zanemarili živil, ki so jih našli v shrambi. Odnesli so vrečo bele moke in pločevinasto posodo s 30 kg masti. Vse skupaj so najbrž zavili v več platnenih rjuh, ki so si jih tudi tam izposodili. — V Brežicah pa je bilo vlomljeno v stanovanje dr. Janka Drnovška. Tatovi so odnesli štiri nove moške obleke, vredne 8000 din, dalje srebrno dozo za cigarete in poročni prstan, kakor tudi štiri pare usnjatih rokavic in nekaj drugih malenkosti. Celotna škoda presega 10.000 dinarjev. — Veliko smolo je imel neki uradnik med vožnjo od Sevnice čez Trebnje v Črnomelj in nazaj v Ljubljano, Nekje na tej poti mu je žepar izmaknil usnjato listnico z 8.000 din.
* Kravo so ukradli zaradi kože neznani tatovi kmetu Fagnjenu v vasi Kamašnici v občini Sv. Peter, Or eh ovac blizu Križevcev na Hrvatskem. Krava je bila vredna najmanj 3 tisoč din. Tatovi so kravo odgnali v gozd, kjer so jo pobili, dejali iz kože, kožo odnesli, meso pa pustili. Najbrž krave niso mogli zaradi živinskega potnega lista goniti s seboj, pa tudi mesa bi ne bili mogli predati brez suma. Zato so vzeli le kožo. Kmetu je ostalo le meso, ki ga je razprodal po nizki ceni.
* Delavec je ustrelil ciganko. Iz Kočevja poročajo: Kočevski cigani so postali letos močno pogumni. Pred nedavnim je prišlo do hudega spopada pri Koblerjih med kmeti in cigani, tako da so morali orožniki posredovati. V ponedeljek se je pripetil usodeoo-len spopad v Šahnu. V bližini hišice, kjer stanuje delavec Čolnar, je nastal prepir med njim in cigani. Čolnar ie ravno kosil, a bil je mnenja, da je kosa preslabo orožje. V razburjenosti in jezi je stekel v hišo po revolver in trikrat ali morda celo štirikrat ustrelil. Žrtev enega strela je bila mlada, kakih petnajst let stara ciganka, ki je dobila strel v
Oficir je stopil k vratom in prisluhnil. Nato je naglo odprl vrata, da bi se prepričal, ali ni kdo prisluškoval pogovoru. Zatem je spet stopil k dekletu.
»Jaz sem hetman Vladimir Baunje, ki je spremljal vašega brata v Irkutsk. Doseči sem mogel zanj nekaj olajšav na pohodu skozi Sibirijo.«
»Povejte mi kaj o njem,« je prosila Marija. »Ali je bil zelo žalosten in potrt? Kako je prenašal svojo usodo?«
Polkovnik je hraber, odločen mož, ki prenaša zapor z dostojanstvenim mirom. Sicer pa ni v Verholensku, temveč v Algazijski dolini.«
»Ali je to daleč od Irkutska?«
»Samo nekaj ur peš. Za vaše namene bi bilo vendarle boljše, če se sploh izognete Irkutsku. Policija bi vas takoj vprašala po vaših papirjih in vas zanesljivo prijela, ker nimate potnega lista.«
»Ali se lahko peljemo naravnost do rudnikov? Rada bi brata čim prej videla.«
»Mi smo zdaj blizu Irkutska. Kolono lahko izročim svojim podoficirjem in vas spremljam.«
Hetman je pozvonil. Vstopivšemu vojaku je ukazal, naj da napreči njegove sani in trojko mlade dame.
Nato se je spet obrnil k Mariji.
»Ali bo teh nekaj ur počitka zadoščalo va-8im konjem? So to odlične živali, kakor sem videl.«
»Mislim. Njih sile ni treba čuvati.«
»Pač, pač, treba jih bo varovati, da ne poginejo, ker jih boste pozneje še nujno potrebovali za vožnjo proti Balkajskemu jezeru in dalje proti kitajski meji. Ce se zdaj odpelje-
hrbet. Hrup so slišali po vsem Mestnem logu in v Sokolskem domu. Kaj je imel Čolnar a cigani, ni znano. Širijo se različne govorice. Mož je poročen, zaradi česar bo imel njegov nesrečni strel še usodnejše posledice. Ciganskega joka nad mlado žrtvijo ni bilo ne konca ne kraja. Po vsem Šahnu je odmevalo najprej od hrupa v prepiru, nato pa od žalovanja Orožniki vodijo preiskavo.
* Mlada žrtev pijanih pretepačev. V Dra-gatušu je bil v soboto zvečer zaklan 20-letni fant Anton Vranešič. Storilci so bosanski progovni delavci. Siromak je bil takoj mrtev. Fant je postal žrtev čisto po nedolžnem. Kriv je bil plačilni dan. Bosanski progovni delav-si so si ga po prejemu plače preveč privoščili in razgrajali v gostilni pri Štefaniču, nakar jih je gostilničar odpravil zgrda, ker ni šlo zlepa. Pa so šli v drugo gostilno k Mušiču, kjer je bilo nekaj domačinov. Ker so imeli pripravljene nože in grozili, jih je tudi ta gostilničar odpravljal, pri čemer mu je zaklani hotel pomagati, pa je dobil takoj smrten vrez v žilo na vratu.
* Grozovit roparski umor v Moravčah. Na Studencu pri Dobu, v prijazni vasici ob ba-noviniski cesti Zelednik-Moravče, je neznan morilec v soboto zvečer izvršil strašen zločin, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje v okolici. Na zverinski način umorjeno so našli 48-letno posestnico Ivano Krušnikovo, ki je imela lepo, vzorno oskrbovano posestvo na Studencu št. 11. in je kot skrbna gospodarica uživala sloves daleč naokrog. Okrog četrt na 8. zvečer je šla hčerka soseda Šinkovca mimo Krušnikove domačije na studenec po vodo, ko je začula iz hiše obu e klice na pomoč. Ustrašila se je in stekla domov, da skliče domače, ki so imeli pravkar nekaj posla na podu. Sinkovčevi so se takoj odpravili proti sosedu in so Krušnikovo klicali najprej pred hišo. Ko se ni odzvala, so pogledali v hlev, a ko je tudi tam ni bilo, so se vrnili k hiši. Ko so odprli na pol priprta vrata na zadnji strani in stopili v vežo, se jim je nudil strahovit prizor. Pri vratih na drugem koncu veže je mrtva ležala Ivana Krušnikova v mla ki krvi, iz ran na glavi ji je curljala kri. O svojem odkritju so takoj obvestili sorodnike pokojnice na Imenjah pa orožnike v Lukovici in župnika v Št. Vidu. Za zločincem ni sledu. Kakor domnevajo, je po izvršenem grozodejstvu pobegnil v bližnji gozd. Kakor je dognala sodna komisija, je neznani razbojnik v resnici blazno mesaril nesrečno ženo. Z 'ravnik je naštel na glavi s kuhinjskim nožem prizadejanih 27 ran 28 po životu Dve izmed niih
mo, lahko v Katuliku prenočimo in bomo po-jutrišnem zjutraj pri rudnikih,« je rekla Marija, ki j6 je bila nepričakovana nada v bratovo osvoboditev čisto prevzela.
»Zdaj pa naprej,« jo je silil hetman smehljaje se. »Polkovnik mora biti osvobojen, pre den prispe kaznjenska kolona v Irkutsk, sicer sem izgubljen in vi tudi!«
Marija Fedorovna je stopila v vozilo. Prav tako njen stari zvesti sluga. Medtem ko je Fedorov kučiral trojko, je hetman Baunje sam vodil svoje sam, da ni imel nobene neprijetne priče s seboj.
Kmalu so konji spet dirjali po Vladimirki.
Po malem se je že danilo. Mraz je bil hud. Mladenka in njeni spremljevalci pa so bili tako toplo zaviti, da jih ni preveč nadlegoval snežni sever, ki je pihal čez stepo.
Ob devetih zjutraj so malo počivali, ker so konji potrebovali nekaj miru. Dirjali so skoro vso noč. Opoldne so si znova privoščili nekaj ur odmora.
Ko je zahajalo solnce, so dospeli v Katu-lik, zadni kraj ob cesti, držeči v Irkutsk.
Tu so se potniki zadržali dvanajst ur v majhni vaški gostilni in so se ob osmih zjutraj odpeljali naprej. Upali so, da bodo do večera dosegli rudnike v Algazijski dolini.
Ob dveh so krenili z Vladimirke in se po ozki cesti zapeljali v Angarsko dolino. To pot je poznal samo hetman. Peljali so se skozi velike gozdove. Ko je nastoDila noč, so obstali ob siromašni, na pol razpadli koči.
»Ali smo že na mestu?« je vznemirjena vprašala Marija hetmana.
Ta ji je prikimal.
»Rudnik je tam onstran gozda. Vi morate ostati tu, da vas nihče ne bo videl.«
v vratu in srcu sta bili smrtni. Orožniki si na vso moč prizadevajo, da rešijo uganko krvavega zločina.
* Žalostna pesem noža. Namesto da bi danes bila tudi naša mladina čim resnejša, ko je itak že zadosti gorja po svetu, se pa ša pretepa in uprizarja divjaške poboje. Nedavni večer se je vračal proti domu 451etni dninar Karl Jeseničnik, ki je tega dne pomagal kositi pri posestniku Francu Sedovniku v Komisiji pri Mislinju. Na dvorišču pri Sedovniku ga je z nožem napadel Feliks Pri-žovnik, delavec v kamnolomu v Ribnici, in mu prizadejal težje rane na levici. Ponesrečenec je izgubil mnogo krvi, ker mu je napadalec prerezal žile. Za silo ga je obvezal domači zdravnik, da so ga v ponedeljek lahko prepeljali v slovenjgraško bolnišnico kjer pa je njegovo stanje še vedno zelo resno. Isti napadalec je poškodoval z nožem še ponesre-čenčevega sina Jožefa. — Med fanti iz Jablane in Kolka že od nekdaj ni prijateljstva, a da stara mržnja še ni zamrla, se je prejšnjo nedeljo pokazalo na cerkvenem žegnanju v Št. Lambertu. Ob stojnicah so bili fantje in dekleta in kupovali spominčke z zaljubljenimi stihi. Potem si darila drug drugemu delijo v gostilni, zraven pa se mnogokrat raz-netita nevoščljivost in jeza. Ko so se fantje vračali domov, so se na cesti spoprijeli m nazadnje je nekdo z nožem sunil Janeza Juvana v trebuh, da mu je prizadejal smrtno nevarno poškodbo. Ranjenca so takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, orožniki pa so uvedli preiskavo.
* Žepar je odnesel na sejmišču 21.000 din. Pretekli ponedeljek je bil v Mariboru živinski sejem in se je dogodila tatvina izredno velikega obsega. Semenič Stanko, trgovec z živino iz Kamnice, je prišel nakupit večja število glav živine ter je v ta namen imel s seboj 21.000 din. Denar je nosil v listnici v zadnjem hlačnem žepu. Naenkrat je listnico pogrešil in z njo seveda tudi denar. Imel je 13 bankovcev po 1000 din, 5 po 500 din, 55 pa po 100 din. Prav nič ne ve, ali je denar izgubil, ali pa mu je bil ukraden, najbolj verjetno pa je poslednje. Tatvina je biia izvršena tako spretno, da prizadeti niti najmanj ni čutil posega tuje roke. Zeparska nadloga po sejmih je vedno večja, zato opozarjamo: bodite previdni, kadarkoli imate s seboj kaj več denarja!
* Razbojniški napad na cerkev in župnišče. Pred okrožnim sodiščem v Bjelovaru se je pričela razprava proti razbojnikoma Dušanu Pavloviču in Ivanu Sivaču iz Gradine pri
Ko ji je pomagal iz vozila, jo je skrivaj vprašal:
»Ali čisto zaupate svojima služabnikoma?«
»Da! Dimitrij je star Poljak, ki je že petnajst let moj zaščitnik. Ljubi me ko svojo hčer in bi šel v ogenj zame.«
»A kako je z voznikom?«
»Je prav tako Poljak. Sledil je bil svojemu prejšnjemu gospodarju v izgnanstvo in se je po nesrečnikovi smrti vrnil v domovino. Tudi nanj se lahko zanesem.«
»Oba moža potrebujem,« je izjavil hetman. »Z njima pojdem k rudniku, a vi boste morali med tem časom varovati konje!«
»Vzemite me s seboj! Res ne poznam strahu!«
»O vašem pogumu sem se že zadosti prepričal,« je rekel smehljaje se. »Toda prosim vas, da to misel opustite. Res je nemogoče. Kot žensko bi vas takoj spoznali.«
»Naj bo, samo da bo moj brat spet prost.«
Ko so privezali konje na neko smrekovo deblo, so stopili v bajto. Bila je prava sibirska koča z nizkim ilovnatim stropom brez pohištva. Sredi koče pa je stala neogibna peč, katere platforma je služila njenim prebivalcem za ledišče. V Sibiriji je navada, da spijo na peči ne glede na vročino, ki prihaja iz nje.
Hetman Baunje je zdaj ukazal slugt, ki je bil spravil živila v kočo, naj se opremi z revolverji in puško.
»Morda jih ne bomo potrebovali,« je menil, »vendar moramo biti oboroženi.*
Ko ga je Marija vprašala po njegovem načrtu, ji je odgovoril, da nekega določenega načrta nima in da je vse odvisno le od okol-nosti.
Fojnici, ki sta obtožena cele vrste vlomilskih in roparskih podvigov. Med drugim sta v novembru lani vdrla v župnišče ln cerkev ▼
.Velikem Trojstvu. Sredi noči J« kuharica zbudila župnika Mihovila Kedmenca, ki j« epal v svoji sobi, in mu vsa razburjena povedala, da so v hišo vdrli razbojniki. Hkratu se je v veži začelo divje streljanje, nekateri izmed napadalcev pa so začeli razbijati po vratih župnikove spalnice. Kedmenac se je vzravnal v postelji, segel po puški, ki jo ima zmerom ob vzglavju, a ko so roparji že razbili spodnji del vrat, je nekajkrat ustrelil proti njim in jih na ta način pregnal iz hiše. Zjutraj pa je našel cerkev vso izropano. Razbojniki so odnesli vse, kar so našli zlatega ali pozlačenega.
* Hlapec je z nožem napadel gospodinjo. Nedavni večer je v Guštanju izvršil mlad hlapec z nožem napad na svojo gospodinjo. Posestnica Marija Hovnikova je nič hudega sluteča šla iz hiše, a pred vežnimi vrati jo je naskočil njen hlapec in jo hotel s kuhinjskim nožem zaklati. To se mu ni posrečilo, vendar je svoji gospodinji zadal nevarne vbodljaje v vrat. Poškodovanko so prepeljali v slovenjgraško bolnišnico, kjer je njeno stanje še vedno resno. Fanta so prijavili orožnikom.
* Obtoženci so ubili glavno pričo. Hrvat-
sko javnost je razburil nov zločin, ki je bil te dni izvršen iz političnih vzrokov. Nedavno je bila v Bjelovaru končana razprava proti 14 obtožencem, ki so bili osumljeni, da so iz politične mržnje ubili osem kmetov. Vsi obtoženci so bili zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni. 2e med razpravo, še bolj pa po razpravi so obtoženci grozili, da se bodo maščevali pričam, ki so izpovedale proti njim. Zdaj so res našli ubitega 25-letnega Stjepana Kovača, ki je bil glavna priča. Zadet je bil od več strelov, ki so bili vsi smrtonosni. Po nalogu bana dr. Šubašiča so ponovno prijeli vseh 14 osumljencev ter jih prepeljali v Zagreb, kjer bo vodila nadaljnjo preiskavo zagrebška policija.
* V boju za puško ustreljen otrok. V vasi Ivancu pri Varaždinu je 3 leta stari Valent Mušnjak doma videl strica, kako je vzel očetovo puško in z njo hotel oditi na lov. Sin-šek je takoj stekel očetu povedat, kaj je stric naredil. Oče je prihitel in svojemu bratu prepovedal, jemati s seboj njegovo puško. Ker je brat ni hotel dati, jo je gospodar hotel šiloma vzeti. Začela sta se ruvati. Med tem pa se je nabasano orožje sprožilo in je strel
»Ali boste dolgo časa izostali?«
»Ce pojde vse po sreči, upam, da boste lahko že jutri zvečer objeli svojega brata.«
»Bog blagoslovi vaše delo! Ne vera, kako se naj vam zahvalim,« je rekla Marija, ki je zaradi ginjenosti komaj mogla govoriti.
»Ohranite mi svoje prijateljstvol Na svidenje, pogumno dekle!«
Stisnil ji je roko in šel.
Marija Fedorovna je gledala za njim, dokler ni z Dimitrijem in Fedorjem izginil v gozdu.
Mesec je z jasnega neba razsvetljeval noč. Globoka tišina je vladala pod zasneženim drevjem.
Ko so trije popotniki prišli Iz gozda, so se znaili v dolini, sredi katere je stala skupina hiš z visokimi dimniki.
»Rudnik!« je dejal hetman obmivši se k spremljevalcema.
»Kje je moj ubogi gospodar?« je vprašal Dimitrij, ki mu je v razburjenosti zastajal dih.
»Tamle pod tistimi kupi snega šeststo metrov globoko.«
»Kako ga bomo mogli dobiti ven?«
Hetmanov odgovor je utonil v močnem poku, ki je odjeknil v tišino doline.
Hetman se je zagledal v smer, iz katere se je čul strel. »Ali ta strel ne pomeni alarma?«
Drugi pok je sledil.
»Begunec!« je zakričal nekdo. »K orožju!«
Zdajci so se pojavile štiri postave, kakor bi bile prilezle iz zemlje. Kakor divje so bežale v zaščitno temo gozda, ki je obdajal dolino okoli in okoli.
Iz naselbine so se zdaj zabliskali streli. Na-
zadel malega Valenta, ki je pri priči mrtev obležal. Toda še »daj ruvanje med bratoma ni ponehalo, dokler niso pritekli drugi ljudje, ki eo ju spravili vsaksebi, orožniki pa v zapor.
• Zono Je nbll, da bi dobil drugo. Pred mesecem Je beograjski poštni nameščenec Mijo Mrmič izvršil strašen zločin Povabil je »vojo ženo Jagico, naj gre z njim v Glino na »ejem. Spotoma Jo je dvanajstkrat zabodel x nožem in pobegnil. Ubogo ženo, mater dveh otrok, so prepeljali v bolnico v Petrinji Ker je imela čreva in želodec presekana, je po hudem trpljenju izdihnila. Mrmič se je skrival v okolici Petrinje ter je po samotnih hišah s samokresom izsiljeval hrano in denar. Zasledovale so ga številne patrole, naposled pa ga je v Zagrebu izsledil neki detektiv in ga odgnal v Petrinjo, kjer ga zdaj zaslišujejo. Po dosedanjih dognanjih je Mr-mič umoril svojo ženo, ker se je želel poročiti z nekim dekletom iz premožne hiše.
* Bogat posestnik je kradel race. Po Som-boru je burno odjeknila novica, da je policija prijela bogatega posestnika Jovana Dedi-
Vsem slovesaski
Protituberkulozna zveza v Ljubljani se je že s posebnimi pismi z dne 9. maja t. 1. obrnila na vse slovenske župane s prošnjo, naj bi o priliki protituberkuloznega tedna vsaka slovenska občinska uprava iz svojih rednih proračunskih sredstev prispevala najmanj po 1000 din v »Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov« pri Protituberkulozni zvezi. Tej prošnji se je odzvalo le manjše število občin, predvsem iz razloga, ker njihovi proračuni za tekoče proračunsko leto za ta izdatek niso imeli potrebnega kritja.
Protituberkulozna zveza, ki združuje v sebi 47 krajevnih protituberkuloznih lig, 5 odsekov tuberkuloznih dispanzerjev, je s temi svojimi edinicami tekom kratkih desetih let postala zelo pomembna in potrebna Ijud-sko-zdravstvena ustanova, od katere ima ljudstvo neizmerne dnevne koristi. Uspehi njenih prizadevanj v borbi z jetiko so z vsa-kfm dnem vidnejši, vzporedno s tem pa naraščajo tudi potrebe naših krajevnih proti-tuberkuloznih lig in protituberkuloznih dispanzerjev. Da bi se protituberkulozno gibanje še bolj poglobilo in rodilo še vidnejše uspehe, prosimo vse slovenske župane:
to so zagledali kozake, ki so hiteli na vse strani.
»Kaj naj to pomeni?« je vzkliknil Baunje. »Kaje, da so neki kaznjenci izvršili drzen poskus bega.«
»Samo da ne bi odkrili koče, kjer biva gospodična Marija,« je rekel Dimitrij ves v skrbeh.
»Ni zelo verjetno, ker so begunci in zasledovalci tekli bolj proti jugu.«
»Kaj če je naš gospod med bežečimi?«
»Kdo ve! Drzen je dovolj, da to stori.«
»Tam, kjer so se najprej pojavili begunci, stoji zdaj gruča ljudi. Ali jih vidite?« ]e menil Fedor.
Hetman je ostro pogledal v imenovano smer. »To je stari rudniški rov! Zdaj razumem. Kako so ga jetniki neki mogli odkriti? Baje je bil zasut.«
Nato je videl visokega moža s ponosnim obrazom, ki Je bil pravkar moral prilezti iz zemlje. Videlo se je kakor bi se bil boril s skupino ljudi, Id ga je obkrožala. Zatem se Je zdelo, da so ga obvladali...
Nehote je pogumnega oficirja zbodlo v srcu.
»Ali so ga usmrtili?«
Naglo se je obrnil k staremu Poljaku. »Ti si zdaj knez Petrov, ki potuje po svetu, razumeš?«
»To pa je hitro napredovanje!«
»In potrebno je, če hočemo, da se moj načrt posreči! Fedor bo tvoj voznik!«
»Kakor ukazujete!«
»Sledita mi oba!«
Dospeli so do rudnika prav v trenutku, ko so kozaki odvedli jetnika v inapf-Trtorjevo stanovanje.
6a iz bližnje vasi Bukovca in njegovega hlapca Veselina Dodiča. Moža sta ukradla 30 rac. Osuplost je tem večja, ker ima Dedič več ko 10 oralov plodne zemlje in lepo hišo ter je bil pod Stojadinovičevim režimom sombor-*ki občinski svetnik. On in hlapec sta ponoči ukradla race na posestvu Pavla Kiša. kar pa sta opazfta dva soseda, ki sta obvestila orožnike. Ti so začeli oba tatova zasledovati. Ko se je posestnik Dedič pognal v beg, je orožnik ustrelil za njim in ga ranil v levo nogo. Dediča so prepeljali v somborsko bolnišnico. Ves somborski okoliš napeto pričakuje, kako se bo razvila preiskava.
•	Na lestvi si je končal življenje. V soboto v zgodnjih jutrnjih urah se je raznesla po Slovenskem Javorniku vest, da visi moško truplo na hlačnem jermenu obešeno na lestvi v drvarnici hiše št. 70. Kmalu je prišla policijska komisija, ki je ugotovila, da je pokojnik 491etni Mihael Grelija, rojen v Mi-herancih v Rusiji, zdaj pa pristojen na Koroško Belo. Po poklicu je bil žagar za žaganje drv. Vzrok samomora je bila duševna zmedenost.
n županom
Vsaka slovenska občina naj za zatiranje jetike v svojem prihodnjem proračunu zagotovi: 1. kreditno postavko po najmanj 1000 din kot prispevek v »Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov« pri Protituberkulozni zvezi; 2. primerno kreditno postavko kot prispevek za kritje izrednih potreb protituber-kuloznim dispanzerjem v območju dotične občine; 3. primeren kredit kot prispevek krajevnim protituberkuloznim ligam za kritje njihovih krajevnih potreb v območju dotične občine.
Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
NIČESAR NI ZNAL
Pepe se je dal ločiti. Od mize in postelje. Zadeva je postala seveda predmet vnetih pogovorov in neka gospa je po dolgem premišljevanju vprašala:
»Kaj, tudi jesti ni znal?«
SAMO Se NEKAJ MANJKA
»Dandanes smo že zelo napredovali. Vozimo se brez konja, brzojavljamo brez žice.., Samo nekaj nam še manjka ... «
»Kaj pa?«
»Dota brez žene.«
Pri pogledu na nesrečnika, ki se je boril s tako veliko premočjo vojakov, je Baunje prestrašeno vzkliknil:
»On je! Vajin gospod!«
Dimitrij je nehote zgrabil za puško.
»Kaj ti pade na um! Ali nas hočeš vse Izdati?«
»Kaj ne vidite, da ga vlečejo proč?«
»Ga bomo že rešili!«
Stopil je naglo proti staremu rovu, kjer je dal policijski inšpektor pravkar zvezati še dva druga moža, ki sta bila tudi pribežala Iz zemlje. Bila sta Ivan Sandorf in inženjer.
»Kaj se je zgodilo, Demitrov?« je vprašal
»Kaj se je zgodilo, Demidov?« je vprašal
27. poglavje POŽAR
Ko Je inšpektor slišal zapovedljiv glas, se Je hitro obmil in obledel spričo strogih pogledov predstojnika. Predrznost je izginila z njegovega obraza.
»Vi ste, gospod hetman? Kakšnemu srečnemu naključju se zahvaljujem za vaš obisk?«
»Vprašujem vas, kaj se je zgodilo,« je ponovil Baunje s strogim glasom. »Zdi se mi, da so vam pobegnili jetniki, ki sem jih bil s tolikim trudomi in tolikimi nevarnostmi privedel semkaj.«
»Gospod hetman, saj nismo mogli niti slutiti, kaj so nameravali. Stari rudniški rov je bil pretežno zasut.«
»Pretežno? Čistcf bi bil moral biti zazidan. Koliko ljudi je pobegnilo?«
»Štirje!«
»Politični jetniki?«
(Dalje) |
Nevtralnost zahteva
velike žrtve
Poleg vseh drugih nadlog, ki pretresajo svet, je letos odrekla tudi letina in je pridelek mnogo bolj skop kakor druga leta. Pri tem pa je naš izvoz, na katerega smo vezani po gospodarskih pogodbah, zelo velik. In tako ni čudno, da se je v marsičem pričelo javljati pomanjkanje. Vojskujoče se države potrebujejo mnogo živil, prehranjevati je treba velike vojske na kopnem in na morju, po mestih, taboriščih in trdnjavah. Milijoni ljudi so v vojaških suknjah in vse te milijone je treba dnevno oskrbovati s prehrano. Vojskujoče se države, zlasti v današnjih razmerah, ko ne more iz Amerike priti v Evropo niti zrno pšenice, iščejo živil tam, kjerkoli je kaj dobiti. In tako morajo nevtralne države izpolnjevati do pike natančno vse tisto, na kar so po pogodbah obvezane.
O	naši nevtralnosti je pretekli teden razpravljalo službeno glasilo vladne stranke JRZ »Samouprava«, ki je zapisala med drugim: »Nevtralnost zahteva danes izredne gospodarske žrtve vseh vrst ter priteguje vso duševno in gmotno silo nevtralnih držav. Jugoslavija prenaša vse te žrtve z vzvišenim mirom. Vzdržala je preizkušnjo svoje notranje sile v globokem prepričanju, da je s tem samo pridobila. Pripravljena je tudi na nadaljnje žrtve, na nadaljnje zoževanje svojih gospodarskih koristi in na vse one omejitve v potrebščinah, ki jih je vojna zapovedala vsem po njej prizadetim državam.« To se pravi: za ceno miru bomo morali žrtvovati še mnogo, mnogo ...
Kakšna je naša zunanja politika, kako se zadržuje Jugoslavija nasproti vojskujočim se državam? O tem je glavno glasilo dr. Vladi-mira Mačka »Hrvatski dnevnik«, objavilo te
dni zanimiv članek, v katerem smo čitali naslednje važne stavke: »Po sporazumu od 26. avgusta lani vodijo Hrvati skupno zunanjo politiko s Srbi in ta politika je imela in ima za glavni cilj zagotovitev miru v tem delu Evrope. Ko je Italija stopila v vojno, je Mussolini izjavil, da Italija ne bo napadla Jugoslavije, dokler bo ta nevtralna. Enako zagotovilo je dobila Jugoslavija ponovno od Nemčije. Ta zagotovila so imela namen, da zavrnejo tujo gonjo, ki je skušala izzvati razne bojazni med prebivalstvom Jugoslavije. Niti Nemčija, niti Italija, ki poudarjata svoj narodni značaj, nimata nobenih poželenj na škodo Jugoslavije. Splošno je znano miroljubno zadržanje vseh sestavnih delov Jugoslavije, ki poznajo samo eno črto v zunanji politiki: čuvanje celote svoje narodne države in svobodno življenje na tem prostoru!«
Različna zagotovila nas seveda ne smejo uspavati kakor nas tudi različna gonja in prišepetavanje ne sme napraviti malodušne. Zavedajmo se, da smo na svojih tleh svoji gospodarji in da bomo svobodni le toliko časa, dokler bomo imeli Jugoslavijo. Samo v svobodi je življenje, vse drugo je hiranje in pogin. Prekrasno pobudo svojim krščanskim vernikom je dal patriarh srbske pravoslavne cerkve Gavrilo, ki je zadnje tedne potoval po Bosni, Hercegovini in Črni gori.
V	Podgorici je rekel: »Tudi mi moramo biti pripravljeni spričo strašne nevihte, ki trese Evropo. Ako bi se, kar Bog ne daj, nekega dne stresla nevihta tudi na nas, moramo biti pripravljeni, da se ji upremo in da nas ne stre. Biti moramo dostojni sinovi onih milijonov, ki so umirali za našo zedinjeno domovino Jugoslavijo!«
Dobički in Izgub®
izvozu® družbe
Mnogo dobrot gre iz naše države! Kolikšen je naš izvoz, bomo najbolje sprevideli, če si ogledamo poslovanje Privilegirane izvozne družbe, ki se kratko imenuje »Prizad«. Preteki onedeljo je imela ta družba v Beogradu občni zbor, na katerem so spremenili pravila v tem smislu, da se bo Prizad bavil tudi z uvoznimi kupčijami. Zaradi tega je tudi spremenjen naziv firme, ki se bo odslej glasila: Privilegirana izvozna in uvozna d. d. kraljevine Jugoslavije. Iz letnega poročila, ki ga je izdala družba za leto 1939-40, to je za čas od 1. julija lanskega leta do 30. junija t. 1., posnemamo naslednje zanimive podrobnosti:
Prizad je v letu 1939-40 odkupil od proizvajalcev vsega 35.715 vagonov pšenice in je za to pšenico plačal 604.2 milijona din. Od kupljene količine je Prizad izvozil v inozemstvo 24.515 vagonov, doma je prodal 10.239 vagonov, ob koncu junija pa je znašala rezerva 8757 vagonov. Za prodano pšenico je Prizad izkupil 516.7 milijona din, vrednost zaloge pa je znašala 30. junija 20.7 milijona din, kar da skupaj 534.4 milijona din. Ker pa je Prizad plačal pri nakupu za pšenico 604 2 milijona din, je torej pri pšenici izgubil 66.7 milijona din. Ta izguba se mora nanašati izključno na izvozne posle, kajti na domačem trgu je Prizad pričel prodajati pšenico šele tedaj, ko je cena že izredno narasla. Zato mora biti pri izvozu izguba še znatno večja.
Tudi pri koruzi, fižolu in oljaricah je
imel Prizad izgubo.
^rhu tega je Prizad v letu 1939-40 kupil 19o5 vagonov koruze, za katero je plačal 31.2 milijona, vnovčil pa je to koruzo za 31. milijonov din, tako da je imel tudi pri koruzi izgubo v višini 0.2 milijona čin.
Pri kupčiji s fižolom je imel Prizad 2 milijona din izgube. Fižola je kupil 60 vagonov v vrednosti 3.1 milijona din, prodal pa ga je 89 vagonov za 1.1 milijona din.
Nadalje je Prizad kupil 267 vagonov oljnate repice za 7.2 '»dijona din, prodal pa je 251 vagonov za 7.1 milijona din. V poslovanju se je pokazal primanjkljaj v višini 16 vagonov, tako da je imel Prizad pri oljnati repici 0.1 milijona din izgube. Sončničnega semena je Prizad kupjl 350 vagonov za 7.2 milijona din, isto količino pa je prodal za 7.4 milijona din. tako da je pri tem poslu zaslužil 0.2 milijona din. Kupčije z lanenim semenom so bile zaključene z izgubo 16.000 din.
Pri sadju je Prizad zaslužil 65 milijonov din.
Letno poročilo nadalje navaja, da je Prizad lani odkupil 4156 vagonov češpelj v vrednosti 116.2 milijona din. Vrednost prodaje in zalog pa znaša 180 milijonov. Iz tega sledi, da je pri češpljah zaslužil 63.8 milijona. Pri mezgi je vrhu tega zabeležil dobiček v višini 0.6 milijona din in pri raznem drugem sadju dobiček v višini 0.4 milijona din. Tako je znašal celotni zaslužek pri sadju 65 milijonov din. Slednjič je Prizad lani kupil 114 ni vrednosti 8.2 milijona din. vagonov žganja in 75 vagonov vina v skup-
SITNOSTI
Mati je svoji enajstletni hčerkici obzirno razkrila skrivnosti stvarstva in rojstva. Drugi dan pride hčerkica šele ob eni iz šole — namestu ob dvanajstih. Mati jo vsa v skrbeh vpraša, kje je tako dolgo hodila.
»Veš«, je povedala Micika, »vse deklice sem vprašala, kako so prišle na svet. Nekatere je prinesel Božiček, druge pa štorklja. Takšnih nepotrebnih sitnosti, kakor ti s menoj, ni imela nobena druga mamica.«
DOBER RAČUNAR
Učitelj: »Koliko je tri manj tri?«
Mihec molči.
Učitelj: »No, če imaš na krožniku tri koščke mesa in vse tri poješ — kaj tl ostane?«
Mihec: »Krompir.«
Zenski westnik
Praktični nasveti Kako vlagamo gobe
Bliža se zima, v kateri nam bo dobrodošel sleherni prihranek v hrani. Ničesar n« smemo pustiti neizkoriščenega, karkoli nam ponudi priroda, ki letos itak ni bila preveč darežljiva. Nikakor ni res, da kmečke gospodinje ne bi smele ali znale ustvarjati podobnih prihrankov, kakršne si napravljajo mestne gospodinje. Podamo vam nekaj čisto preprostih napotkov, kako si lahko za zimo shranite gobe in brusnice, za katerih' vlaganje je zdaj pravi čas.
Gobe vložimo takole: majhne jurčke dobro očistimo, lahko pa vzamemo tudi večja gobe, vendar mora biti vsaka goba za vlaganje zdrava in trda. Pri večjih gobah odrežemo steblo, ga prekoljemo čez polovico, pri klobuku pa odstranimo spodnje meso, če je že rumeno. Če je pa spodnje meso lepo trdo in belo, lahko ostane. Nato gobe dobro operemo in jih v vreli, precej slani vodi prekuhamo približno 10 minut, ne delj; nato jih’ stresemo na rešeto in pustimo, da se dobro odtečejo.
Medtem ko se gobe ocejajo, vzamemo vinskega kisa in ga prevremo, vanj denemo nekoliko celega popra, muškatovega cveta in lovorov listič. V kis damo ocejene gobe in pustimo, da še nekoliko prevrejo, nakar jih pustimo v kisu ohladiti. Mrzle gobe nadevamo v kozarce, nakar jim prilijemo kis, v katerem so poprej prevrele. Kisa naj bo toliko, da so gobe v kozarcu dobro pokrite. Nazadnje nalijemo v steklenico za prst visoko namiznega olja in zavežemo kozarca s pergamentnim papirjem ali mehurjem. Tako vložene gobe so zelo okusne in se držijo preko zime, pa tudi še čez poletje. Služijo nam zlasti kot okusna priloga k prekajeni
svinjini.
Brusnice
so priljubljena poslastica. Vlaganje brusnic je kaj preprosto: brusnice dobro preberemo, odstranimo nezrele ali gnile jagode, lističa od stebelca itd Nato jih dobro operemo v sveži, mrzli vodi. Nato jih damo v dobro pološčeno kozico in primešamo na kg brusnic pol kg sladkorne sipe. Lahko pa tudi sladkor poprej raztopimo in sicer tako, da polijemo pol kg sladkorja s Četrt litra voda in ga kuhamo toliko časa, da se sladkor potegne, pene pobiramo, nakar pridenemo brusnice. Da nam ostanejo jagode cele, jih ne smemo preveč mešati, v kolikor pa je potrebno. moramo to prav previdno delati. Ko zavro, je treba kozico rahlo stresti, da pridejo spodnje jagode na površje. Nato jih’ postavimo kraj štedilnika, da pokrite počasi vro. Ko so prozorne, nadevamo še vroče v kozarce in ko so popolnoma ohlajene, povežemo kozarce s pergamentnim papirjem ali pa z mehurjem.
Shranjujte sadje
Glede na slabo letino in še prav posebno na mali pridelek sadja skušajmo ohraniti vse, karkoli pride v korist splošne prehrane.' Skoda za vsako jabolko, če zgnije ali se prekuha v žganje. Kako prav nam bo vse prišlo, kar spravimo za pozneje! In če shranimo kaj več kakor za lastno potrebo, se bo lahko prav dobro prodalo. Slednjič pa še malo pomislimo na one reveže, ki jih ni malo pri nas. Kako zadovoljni bi bili, ako bi smeli pobrati, kar pustijo nekateri v sadovnjakih propasti. Hvale vredno je, da imamo zdaj na deželi že lepo število sušilnic, ki omogočajo sušenje sadja. Poleg ki'hljev se more spraviti sadje v obliko mezge, pekmeza oziroma po-vidle. Dobra povidla se pripravi na naslednji način:
Jabolka operemo, nakar jih razrežemo na manjše kose. Pri tem je priporočljivo odstraniti peclje in pečke. Damo kuhati v kozico ali lonec, ki pa ne sme biti okrušen. Kuha naj sa polagoma, ves čas je treba mešati. Ko ja sadje mehko, ga zmečkamo in pregnetemo na redkem situ. Postavimo še nekaj časa na to-
Ii naših delavskih krajev
Kranj
V »Jugobruni« je delavstvo zelo prizadeto zaradi skrajšanja delovnega časa. V tkalnici in predilnici delajo izmenoma po en teden. V tiskarni in ostalih oddelkih se obratuje 4 dni v tednu. Vodstvo tovarne se sicer sklicuje na pomanjkanje bombažnih surovin, a je značilno, da ima tovarna v zalogi preko 300.000 kg bombaža, vendar pa istega ne sme predelavati. Zaupniški odbor se je obrnil na vsa merodajna mesta s prošnjo, da se dovoli predelava bombaža, a vse je ostalo na mrtvi točki. 14. septembra t. 1. je zaupniškj odbor ponovno interveniral pri g. banu, ki pa je svetoval deputacijo v Beograd. Prizadetemu ministrstvu je deputaci-ja izročila spomenico, v kateri zahteva takojšnjo predelavo bombaža. Odgovora do daneSi nismo še prejeli in bi morala merodajna mesta malo hitreje reševati vprašanje. ki tako globoko sega v naš težki in obupni položaj.
Izvršena je bila intervencija pri g. ravnatelju »Jugobrune«. Zaupniški odbor je razpravljal z g. ravnateljem o delovnem času, namešcenpih, upokojencih, o prehrani delavstva, kurjavi in zlasti o govoricah, da se ho industrija izselila drugam. O preselitvi »Jugobrune« se je po časopisih veliko pisalo in da bo bolj držalo, se je oglasil še radio. Končno pa ni nič čudnega, ako pride v svet kakšno neresnično poročilo, ker danes laže vsak, kdor more, samo da resnica ne pride na dan. Tudi g. ravnatelj tovarne »Jugobrune« je govorico o preselitvi odločno zanikal in povedal, da izvira govorica iz same konkurence. Pri tej priliki smo opozorili g. ravnatelja, da naj bi imel v teh izrednih časih nekoliko več socialnih ozirov do svojega delavstva, ki trpi pomanjkanje in je naravnost v obupnem položaju. Vodstvo tovarne »Jugobrune« naj si vzame za zgled neko malo tovarno, ki je začela šele pred nekaj leti obratovati in plačuje delavstvu ob »praznovanju« povprečno po din 25 dnevno. G. ravnatelj se je sicer izrazil, da je zato še vedno čas za kakšne eventualne prispevke za tiste čase, ko se ne bo delalo. Zaupniški odbor pa je mnenja, da je tisti čas že tukaj, ravno tako tudi izredne razmere za delavstvo
Delavci in delavke, tako kot teče čas, tako nam teče tudi voda v grlo. Odprite oči in poglejte, kje je vaše mesto, v današnjih časih moramo biti složni in enotni, da bomo lahko ramo ob rami zahtevali naše pravice do boljše bodočnosti.
Maribor
V nedeljo 6. oktobra t. I. se vrši ob pol 9. uri dopoldne v veliki dvorani restavracije »Novi svet« v Jurčičevi ulici podružnični redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redqpi: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora; 3. poročilo delegata iz Ljubljane; 4. volitev podružničnega odbora; 5. slučajnosti.
Vse tovarišice in tovariše vabimo, da se občnega zbora udeleže v čim večjem številu.
Podružnica je ustanovila mladinski odsek in ga razdelila na več pododsekov, kakor: tamburaški, dramatski, šahovski itd. Posebno važen pa je nanovo ustanovljeni vajeniški odsek, ki ima namen pomagati vajencem z raznimi nasveti, s predavanji ter jim tako omogočiti širšo izobrazbo in dati možnost sodelovanja na strokovnem in kulturnem polju.
OKROŽNI ODBOR NSZ Maribor
Mariborsko okrožje NSZ je sklicalo za nedeljo 13. oktobra v Prevaljah sejo tega pdbpra. Seja se bo vršila ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Lahotnika s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje redne seje, 2. poročilo predsednikov podružnic, 3. zimsko kulturno in splošno delovanje, 4. samostojni predlogi, 5. slučajnosti.
Seje se bo udeležil tudi zastopnik centrale iz Ljubljane. Vse podružnice mariborskega okrožja prosimo, da se po svojih zastopnikih udeležijo te seje, saj bo seja zelo važna zaradi težkega položaja delavstva in bližajočega se delegatskega zbora, za katerega bo moralo mariborsko okrožje napraviti posebne predloge.
Medvode
Delavstvo papirnice Vevče, Goričane, Medvode je stavilo podjetju zahtevo za zvišanje mezd zaradi ponovnega naglega porasta draginje. Ker pa stoji podjetje na odklonilnem stališču, so vše štiri strokovne organizacije, in to centrale, vložile kr. banski upravi dravske banovine — Inšpekciji dela v Ljubljani posebno vlogo v smislu čl. 15 odst. II. uredbe o poravnavanju in razsod-ništvu itd. Upamo, da bo ■čim prej prišlo do poravnalnega postopka, kjer se bo rešilo tudi to pereče vprašanje papirniškega delavstva.
; - j \.t 1>’J	t	,!>•>.	»	■	■	:	'A
Domžale
■ ■	•	t 1	t	•
V	nedeljo 29. septembra t. 1. se je vršila v Sokolskem domu v Domžalah širša seja podružnice NSZ, kateri je prisostvoval tudi zastopnik centrale. Na tej seji se je razpravljalo o perečem vprašanju delavstva v Domžalah, id je hudo prizadeto po naglem porastu draginje, dočim se je ugotovilo, da se mezde niso	prilagojevale	temu porastu
draginje. •	»
Ugotovilo se	je, da	je delavstvo	vsemu
temu položaju	največ	krivo	samo,	ker je
premalo zavedno, saj se ne zanima za svojo strokovno organizacijo in je večina domžalskega delavstva izven organizacij. Delavstvo pa je sprevidelo, da je baš v sedanjih časih organizacija nujno potrebna, saj so na dnevnem redu vprašanja, ki jih more pozitivno rešiti edino zastopstvo močne strokovne organizacije. Zato je delavstvo obljubilo, da bo storilo vse, da pristopijo tudi ostali delavci v organizacijo. Organizacija pa bo že sedaj izdelala predlog za kolektivno pogodbo in zvišanje mezd za Medi-čevo tovarno in tovarno škroba ter tudi za ostala podjetja v Domžalah in okolici.
Novo merto — Prečna
Čudno se nam zdi, da opekarna »Dolop«
v	Prečni ustavlja delo, ko je prav za prav vreme prav ugodno in nikakega vzroka, da bi se moral obrat ustaviti, delavstvo pa vreči na cesto v najslabšem času. Delavstvo z nezaupanjem gleda na vse to počenjanje in se mu zdi, da tiči vzrok vse kje drugje. Upamo pa, tla bo podjetje končno le spregledalo in ne bo delalo samo v svojo korist ter istočasno tudi upoštevalo delavske socialne interese^
Na osnutek kolektivne pogodbe, ki je bil odposlan iz centrale NSZ v proučitev tvrdki »Dolop«, na podlagi katerega bi se morala vršiti razprava 3. oktobra t. 1., je centrala prejela odgovor, naj se zaenkrat odloži ta razgovor, ker zastopnik podjetja g. advokat dr Josip Tomšič zaenkrat ni mogel zavzeti končnega stališča, ra drugi strani pa, da-zadeva sedaj ni tako nujna, ker je konec opekarske sezone jn da, se je 28. ( septembra prenehalo z delom.
Upamo, da bo tudi to vprašanje čim prej rešeno in da ne bo nepotrebnih izgovorov, saj bo za obe strani položaj veliko lažji in urejen, če se bodo delavski odnosi uredili s posebno pogodbo
Pečovnik pri Celju
Pogajanje, ki se je vršilo za zvišanje mezd pri našem rudniku, je bilo dne 18. septembra zaključeno in je delavstvo na podlagi tega zaključka preieln ponovni povišek 18% na temeljne mezde ir akorde. Ta povišek in povišek 10V# z dne 11. 4. 1940,
kar znaša skupaj 28%, se bo izplačeval v obliki posebnega dodatka na vse brutto zaslužke. To je stopilo v veljavo s 1. IX. 1940.
Družba pa je tudi prostovoljno pristala na uvedbo socialnih doklad za rodbinske člane in sicer: za ženo delavca II. kategorije din 40, za delavca III. kategorije din 50, za delavca IV., V. kategorije din 60, za vsakega otroka do 16. leta starosti in sicer v
II.	kategoriji din 10, v III. kategoriji po din 15, v IV. in V. kategoriji pa din 25. Za samce v vseh kategorijah pa din 10 mesečno. Vse rodbinske doklade so stopile v veljavo 1. 8. 1940
S	tem se je rešilo pereče rudarsko vprašanje in se je sporazumno z delodajalcem uredila zadeva, zaradi katere je bilo delavstvo najtežje prizadeto. S pametnim in sporazumnim delom se dajo rešiti tudi najtežja vprašanja v zadovoljstvo obeh, od česar imata koristi tako delavec kakor tudi delodajalec.
Žiri
Iz vseh naših poročil je razvidno, da je položaj čevljarskega delavstva jako mize-ren in da bo treba tudi temu delavstvu prilagoditi mezdo dejanskemu porastu draginje. Že v eni prejšnjih številk smo podrobno razložili situacijo tega delavstva in priobčili celo dopis, ki so ga delodajalci poslali podružnici NSZ v Žireh. Prav iz omenjenega poročila v »Novi Pravdi« in današnjega položaja menda tudi gg. delodajalci uvidijo, da so živeli v zmoti in da je delavstvo dobilo res le par procentov poviška. Zato upamo, da bodo delodajalci tako pošteni, da bodo priznali svojo zmoto, uvideli težak položaj delavstva in ga rešili iz najhujše bede s tem, da se mu mezda prilagodi današnjemu življenjskemu standardu
Vsi dosedanji ukrepi, ki so iuli izdani v svrho zaščite delavstva, pa le potrjujejo to, kar smo mi pisali v zadnjih številkah, kajti če pomislimo, da je minister dvignil minimalno mezdo kar za 100 odstotkov, t j i* din 2 na din 4 in da bo g ban to mezdo dvignil najbrže še za 50%, vse to jasno priča, da je treba delavstvu pomagati iz zadrege zaradi naglega porasta draginje. Zato ne zadostuje le nekaj odstotkov, ki so jih čevljarski pomočniki dobili, temveč je potrebno, da se ta mezda vsaj približno prilagodi in dvigne tako, da bo delavec lahko preživljal sebč in družino.
Prav zaradi tega položaja delavstvo pripravlja predloge in jih bo v najkrajšem času predložilo delodajalcem, nakar se bodo pričeli razgovori, pri katerih upamo, da bo prišlo do pametnega zaključka
Holmec
Na zahtevo centrale, da se tudi na Hol-mecu regulirajo mfizde z ozirom na porast draginje, nam je podjetje odgovorilo, da se dogovorjeni razgovor zaenkrat ne more vršiti, to pa zaradi tega, ker je bil nenadoma odpoklican na orožne vaje g. obratovodia. Takoj pa, ko se g. obratovodja vrne, se bodo pričeli razgovori za ureditev delovnih razmer na rudniku Do tedaj pa bo delavstvo rudnika prejemalo na račun tega poviška dih 100 predujma brez ozira na to, kako bodo poznejša pogajanja iztekla. Povišek pa, ki bo dosežen pri teh pogaianjih, bo stopil v veljavo s 1. IX. 1940 tako da rudarji ne bodo oškodovani.
Podpeca
Vabimo vse člane na širšo odborovo sejo, ki se vrši v nedeljo, dne 6. oktobra t. L ob 9. uri v rudniški dvorani v Heleni Dolžnost vsakega člana je, da se seje sigurno udeleži ker se bomo razgovarjali o bodočem delu
Tovariše, ki imajo še začasne izkaznice in so na zaostanku s članarino, prosimo, da se čim prej javijo podružničnemu blagajniku.
V	nedeljo se je poročil naš tov. Žagar Ivan ter mu vsi želimo mnogo sreče na no-
vi	življenjski poti!
STRAN 12
Br i * •>-»«•»»»•—
plo, da se zgosti. Nato dodamo sladkorja in postavimo za 6 do 10 minut, da se pokuha. Več sladkorja damo, boljša povidla bo. Zadostuje pa, če primešamo 10 dkg sladkorja na
1	kg povidle. Še toplo povidlo naložimo v kozarce ali v lončene posode in počakamo, da se ohladi. Potem pokrijemo posode s pergamentnim papirjem ali mehuriem, zavežemo in shranimo na suhem mestu. Na povidli mora nastati trša, kožici podobna prevlaga, ki brani pred kvarjenjem. Dalje mora biti povidla tako gosta, da se reže z nožem. Videli boste, kako vam bo to pozimi teknilo. Zlasti pa polagamo materam na srce, naj z mezgo hranijo otroke, ki obiskujejo šolo.
Za kuhinjo
Sveže zelje s svinjskim mesom. Vzemi srednje veliko glavo zelja, jo razreži na rezance in zelje dobro operi. Nato ga polij z vrelo vodo, odcedi in daj v krop kuhati. Ko je malo povrelo, ga odcedi. Medtem nareži dve glavi čebule in jo na masti svetlo opraži, prideni pol kilograma na koščke narezane sveže svinjine in duši, da je skoraj mehko. V drugo ponev naloži plast zelja, dodaj pol kavine žlice sladke paprike, malo kumine, stisnjenega česna, malenkost popra in žlico paradižnikove mezge. Na tako priprav-
ljeno zelje daj dušeno meso z mastjo in s sokom vred. Nato naloži spet plast zelja in ponovi z dodatki kakor poprej. Vse skupaj pusti dušiti še kake tri četrt ure. Mešati ne smeš. Vendar pazi dobro, da se zelje ne pri-peče. Zato kuhaj na štedilnikovi plošči, nikakor pa ne na odprtem ognju. Ko je zelje mehko, naredi prav rahlo prežganje, ga vlij na zelje. Zdaj lahko vse skupaj dobro premešaš in ko je še četrt ure dobro vrelo, je jed gotova. Zraven daj krompir v koščkih in družina bo gotovo zadovoljna s tako okusno pripravljenim kosilom ali večerjo.
Jota je jako okusna, četudi zelo preprosta jed. Dobro tekne, je zdrava in po hra-nivosti zelo izdatna. Kadarkoli si v zadregi, kaj naj opoldne ali za večerjo skuhaš, upoštevaj naslednje naše navodilo: vzemi pol litra svežega izluščenega fižola (suhega primerno manj) in ga skuhaj, da je prav mehak. Pri kuhanju moraš prvo vodo odliti in fižol ponovno zaliti. Ko voda zavre, dodaj dva na kocke zrezana krompirja in ko je tudi krompir kuhan, prideni pol kg kuhanega kislega zelja. Nato naredi prežganje iz zvrhane žlice moke, vlij to h kuhanemu fižolu, krompirju in zelju. Nato osoli, popraj, prideni še lavorov list in ko je vse skupaj nekoliko časa dobro vrelo, je jed gotova.
St. VM pri Stični
V	nedeljo 29. t. m. se je vršil v Št. Vidu pri Stični sestanek tamošnjega delavstva, na katerem so sklenili navzoči ustanoviti podružnico Narodne strokovne zveze. Tam obstoja tovarna usnja in je ustanovitev podružnice nujno potrebna z ozirom na delav ska vprašanja, ki so tako potrebna nujne rešitve, zlasti v krajih, kjer ni bilo do sedaj še nobene podružnice NSZ. Ko bodo pravila potrjena, se bo vršil ustanovni občni zbor in upamo, da bo začela podružnica prav redno poslovati v prid ondotnega delavstva.
Stična na Dolenjskem
Kljub velikemu številu vajencev, ki jih zaposluje obrt v Sloveniji, je še vedno prc-cej vajencev, ki ne morejo posečati strokovno nadaljevalnih šol. Občine se branijo prevelikih izdatkov, banovina pa jih sama tudi ne zmore. Banska uprava je zato predpisala, da se sme po več občin združiti v eno šolsko občino. Ako bi vse občine sledile predpisom banske uprave, bi lahko v dravski banovini obiskovalo strokovno nadaljevalne šole do 90% vajencev.
Banska uprava je letos dovolila otvoritev začasnega strokovnega tečaja namesto zaprošene strokovno nadaljevalne šole. Ta tečaj pa se mora pričeti najkasneje 1. novembra t. 1. V primeru, da se v tekočem Šolskem letu uredijo finančna in vsa ostala vprašanja glede ustanovitve strokovno nadaljevalne šole v Stični, se bo otvoril redni pouk s prihodnjim šolskim letom. V tem slučaju bodo absolventi letošnjega začasnega strokovnega tečaja lahko stopili v II. razred strokovno nadaljevalne šole. Šolski okoliš bo obsegal občine Stično, Št. Vid, Višnjo goro. Ustanovitev strokovno nadaljevalne šole je v prvi vrsti odvisna od uvidevnosti občinske uprave, posebno v Stični in Št. Vidu. Upajmo, da bosta obe občinski upravi še enkrat pretresali to važno šolsko vprašanje in da bodo vzgoje in pouka potrebni vajenci vendar že enkrat prišli do prepotrebnega šolskega pouka.
Stavbinsko delavstva
in draginja
niki delodajalskih organizacij so v načelu priznali upravičenost delavskih zahtev po zvišanju sedanjih mezd na račun draginje.
Z ozirom na dejstvo, da je stavbinsko delavstvo le sezonsko zaposleno in je zlasti letos dosti utrpelo na svojem zaslužku vsled vremenskih neprilik, je nesporno, da so družine tega delavstva še bolj prizadete od porasta draginje kot ostalo delavstvo v tovarnah in obrti, ki ima zajamčen vsaj reden, čeprav skromen zaslužek tudi pozimi. Zimski meseci pomenijo za stavbinske delavce brezposelnost, v kateri se morajo pre-
živeti iz prihrankov sezone ali pa se morajo zadolžiti ter padejo v breme občini in ostalih ustanov.
Zastopniki delodajalskih in delojemalskih skupin ter Delavska zbornica so predložili g. banu obširno spomenico, v kateri utemeljujejo svoje predloge za zvišanje mezd. V petek, dne 4. oktobra, se bo vršila ponovna razprava ter so bili delodajalskim združenjem sporočeni predlogi, oziroma sklepi za spremembo tarifnega dela kolektivne pogodbe za stavbno delavstvo. Namesto dosedanjih 4 mezdnih razredov se določijo za gradbeno stroko le 3 in sicer: v I. razred spadajo vsi kraji, ki so sedaj v I. in II. razredu, v II. razred spadajo vsi kraji in srezi, ki so sedaj v III. razredu, v III. razred naj se pomaknejo vsi kraji in srezi, ki so spadali do sedaj v IV. in V. razred. Za tesarsko stroko naj ostane dosedanja razdelitev v 3 razrede. Konkretno predlagajo zastopniki delavstva sledečo tarifo:
I.	mezdni razred zidarji in tesarji po 3 letih izučitve din 8.50, do 3 let izučitve din
7.50, delavci nad 18 let stari din 6.50; II. mezdni razred: din 7.50, din 6.75, din 6.—;
III.	mezdni razred: din 6.50, din 6.—, din
5.50.
Mladostni delavci izvzemši vajence do 18. leta starosti prejemajo v I. razredu din 4.25, v II. din 4.— in v III. din 3.75. Za tesarsko stroko I. mezdni razred po 3 letih' izučitve din 8.— do 8.50, do 3 let izučitve din 7.25; II. mezdni razred din 6.75, din 6.50; III. mezdni razred din 6.25, din 6.—.
V	stavbinski stroki je bilo doslej polno razprav in razpravljanj v časopisju. Slednjič upamo, da se bo vprašanje mezd stav-binskemu delavstvu vendar enkrat premaknilo v, mrtve točke in da bodo namesto pogajanj in obljub stopila na dan dejstva, t. j. zvišanje mezd stavbinskemu delavstvu.
Ptice, ki pažro več kakor tehtajo
Če kak človek malo je, navadno pravimo, da poje kolikor ptič. Kakor mnogo drugih sodb, tako tudi ni pravilna sodba o pticah. Večina ptic ne je malo, ampak so med njimi nekatere naravnost požrešne, da jim je težko najti par. Če bi človek pojedel toliko, kolikor ptica, bi moral spraviti vase dnevno najmanj okrog petdeset kg hrane, sorazmerno z velikostjo in težo svojega telesa. Med pticami pa jih je mnogo, ki pojedo vsak dan več, kakor znaša njih telesna teža. Taščica na primer, ki jo vsi poznamo, poje v teku štiri in dvajsetih ur dvakrat toliko, kolikor znaša njena telesna teža.
Velik požrešnež je tudi vodomec. Neki pri-rodoslovec je dognal, da požre vodomec trikrat toliko hrane, kakor znaša njegova teža.
Ta ptica z veliko spretnostjo lovi in použiva ribe, med katerimi so mnoge do polovico tako velike, kakor on sam. Veliki požrešneži so ptičji mladiči v gnezdu. Nikoli niso siti; kar jim starši prinesejo, je premalo. Le redko se primeri, da mladi kosi ne pojedo sproti črvov, ki jih prinašata v gnezdo kosovka in kos.	i
Med pticami roparicami so nekatere, ki se tako nažro, da od lenobe ne morejo leteti. Zlasti tedaj, če so nekaj časa stradale. Vrana je po svoji požrešnosti prislovično znana. Nekoč je neki mož opazoval jato jastrebov. Prileteli so nad mrtvega konja in so v pol ure požrli vse meso do zadnjega vlakenca. Po tej pojedini so bili jastrebi tako neokretni, da so mogli leteti komaj nekaj metrov daleč.
Največji zapravljivci v prejšnjih časih
V	prostorih Delavske zbornice se je vršila 26. t. m. prva poravnalna razprava za prilagoditev sedanjih mezd stavbinskega delavstva stalno naraščajoči draginji. Raz-so *e	zastopniki	delodajal-
skih organizacij in delavskih strokovnih organizacij. Vprašanje prilagoditve mezd stavbinskega delavstva se mora rešiti takoj in primemo porastu draginje. Predstav-
Neki kulturni zgodovinar je sestavil spisek največjih zapravljivcev, kar jih pozna zgodovina sveta. Gotovo ne bo nikogar presenetilo, da je prišel v ta seznam tudi rimski cesar Nero. Zanimivo je pa njegovo dejanje največje zapravljivosti, da je dal svojo umr-
lo	ženo Popejo sežgati na grmadi, zloženi iz cimetovega lesa. To je bilo največje razkošje, kar si ga je mogel dovoliti človek v takratnih časih. Cimetov les so vozili iz Indije in arabski trgovci, ki so ga prodajali, so si ga dali odtehtati z zlatom.
Rimljanka Antinoa je nosila v vsakem ušesu bisere na verižici in imela jih je toliko, da so ji segali do bokov. Kalif Mamun je povabil na svojo svatbo 2.000 gostov in gostil jih je skozi 30 dni. Pred gostijo so metali med svate listke, na katerih je bilo napisano ime grunta, krasnega konja ali dragocenosti, ki jo je dobil v dar gost, kateremu se je posrečilo dotični listek pobrati. Eden največjih zapravljivcev je bil Karel Smeli Burgndski. Samo za eno gostijo si je namreč dal napraviti krasno obleko, vredno dva milijona zlatnikov.
Fernando Cortez, osvajalec Mehike, je dal svoji nevesti napraviti pet nakitov iz ogromnih žlahtnih kamnov, ki je bil vsak vreden pol milijona Njegova nevesta pa tega dragocenega nakita ni dobila, ker je izginil v morju, ko se je potopila ladja, ki ga jč peljala v Evropo. Velik zapravljivec je bil tudi ruski knez Potemkin, Njegov dom je porabil več denarja nego ves dvor carice same, katere naklonjenosti in ljubezni je bil deležen. Ko je priredil nekoč carici na čast veliko gostijo, so porabili samo za razsvetljavo 20.000 funtov sveč in vsaka izmed štirih italijanskih pOesalk, ki so med gostijo plesale, je dobila 5.000 rubljev.
TO ON '/.E VE
Iz posvetovalnice na neki šoli odhaja starejši učitelj z lepo učiteljico. Gospod katehet se pošali in ga posvari:
»Pozor, gospod učitelj, žena je vragovo orodje!«
»To že vem,« odgovori učitelj, »saj sem oženjen!«
Izdaja a konzorcij »Novo Pravde«} dr. Joža Bohlnjco —- Uredniki Ivan Tavftar — z« Narnrtnn Hakarnn Fran Jumn — y»i y r.jnhijnn|,