Vprašaiija pri letošnjem konz. spraševanji. (Dalje.) 2. Osebek je beseda, od ktere se kaj pove, in je poglavitna v misli, ki jo naznanimo. Da učitelj učencem dobro razklada, kaj je osebek, naj jim kaže to z raznimi primernimi zgledi in tudi, da sp po osebku vselej praša kdo ali kaj, da je osebek navadno imp ali kaka druga beseda, ki se rabi namesto impna, ki pa je včasi tinli skrita in se mora poiskali, da je po spolu on, ona ali ono, t. j. moškega, ženskpga ali srednjega spola, da je v slovenskem ali v ednini, dvojini ali množini, v nemškem pa le v ednini in množini, da nemške iinena dobivajo člene ali spolnovnike in sicer določivne in nedoločivne i. t. d. — Kakor osebek, tako naj učitelj tudi učencem razklada povedek, kakor povedanje, ki od osebka kaj pripoveduje, in naj tudi to pojasnuje s pripravnirai zgledi. Vse vkup , kar naznanja kako misel, t. j. stavek, naj pa učitelj vedno tako razvija, da se učenci popolnoma zavedo, kaj delajo z besedami, ki jih govore ali pišejo, t. j., kako da se v stavku pripoveduje, kaj da je, kakšna da je in kaj da dela oseba ali reč. ali kaj se godi z rečjo , od ktere se govori, da se v stavku nahajajo tudi druge besede in celo stavki, ki ena drugo in eden drugega bolj na tanko določujejo, da so tedaj stavki goli in razširjeni, prosti in sostavljeni, poglavilni, postranski in zvezani, da jih lahko krajšarao i. t. d. Vse tako in enako, ljubi mladi učitplj, si bral, ali če še nisi, lahko bereš v našem ,,Tovar.šu" letošnjega tečaja v 10. in 11. Iistu, kjer je ta važni slovnični oddelek prav čversto in lepo razložen. 3. Kdaj, da se rabijo v slovenskem predlogi o in od, z in s, je tudi, da nič lepše, pokazal in dokazal ,,Tovarš" v listu 3. in 7. Priporočamo tedaj , da naj bi radovedni mladi bravci to in enako tako še enkrat pazno prebrali in si za vsakdanjo rabo v spominu ohranili. 4. Xepravilni časovniki ali glagoli v nemškein so tisti, ki se pri pregibljevanji ne strinjajo in ne ravnajo ne z glagoli sibke in ne z glagoli krepke oblike. Taki so post.: brennen, kennen, rennpn i. t. d. 5. Postranski stavki se v nemškem krajšajo «) če se veznik z osebkona vred izpusti, glagol pa postavi v nedoločnik z besedico %u; b) če se izpusti zaimek welcher ali der z glagolom sein, povedek pa se postavi kakor itne ali prilog v tisti sklon, v ktereni je poglavitna beseda in h kteri gre povedek. Če pa je povedek glagol, se izpusti zaimek, glagol pa se spremeni v priložaj ; c) če se izpusti primerni veznik z glagolom sein, s povedkom pa se ravna ravno tako, kakor kadar se izpusti' \velclier ali der z glagolom sein (b). Če pa se začenja stavek z dass, dauiit ali ohne izpusčajo se ti vezniki, glagol pa se postavi v nedoločnik z besedico zu ali um zu. 6. Zategnjena čerka h se v neinškeni navadno ne rabi, če se zlog začenja z zloženini soglasnikom, post.: stelen . . . čerke ck in tz se pri skračevanji ne rabijo za zategnjenim samoglasnikom, za dvojnim samoglasnikom in soglasnikom. (Dalje prih.)