217. številka.
Ljibljaaa, ? petek 22. septembra 1905.
lakaji vsak lan zvečer, tsimli aedelje tn erazntke, tar valja po potil prejemaa aa avatro-of rske aeiale aa vaa lata 16 K, aa eel lata lt K, aa četrt lata 6 K 60 k, aa an mesaa 1 K 80 k.   Za LJubljano ■ eelUJanJem na dom aa tla 14 K, aa pol leta 11 K, ca Satrt lata 6 K, aa an meaee 1 K. Kdor kadi sam ponj, placa aa vaa lata is K, aa pol lata 11 K, aa četrt lata 6 K 60 k, aa an mesaa 1 K 90 k. — Za tuja dažata tolika ve*, kolikor snaga poštnina -Sa aarečb* brea istodobno vpoSUJatvo naročnino ao no esira. — Za oznanila se plačuje ad patarostopno petlt-vrste pa 11 k, ca aa sa oananilo tiaka enkrat, pa 10 k, Ca aa dvakrat, in po 8 k, ca sa tiska trikrat ali  večkrat. — Doptol se Izvele frankovati. — Bokopial aa ne vračajo. — Uredništvo in upravnlilvo Je v Knaflevik alieab it. 6, ta aieer arodnifitve v I. nadstropja, apravniitve pa v pritličje. — Upravnifitvz naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaerje,
eenanua, t J. administrativne stvari
„Narodna tiskarna" telefon št, 85.
„Slovenski Narod" telefon St. 34.
Posamezne številke po 10 h.
Boj za Drago.
(Iz Drage na Kočevskem) Redki so glasovi iz naše solzne in tužne dolinice. Stvar izgleda pač t&ko, kakor da bi se pri nas ničesar več ne dogodilo, kar bi bilo vredno poročati slovenski javnosti. In vendar ni to take. Kdor namreč čita strupene članke v »Graier T»g-b 1 a 11 u« in »G o 11 s « h e e r Botet se lahko prepriča, da ni Draga še prav nič izgubila na svojih posebnostih in zanimivostih, pač pa mnogo pridobila na marsičem, kar loči našo zapuščeno gizdno dolinico od ostalega slovenskega sveta.
Že četrtstoletja butajo neprestano germanski valovi ob slovensko ladjico v Dragi ter jo izkušnjo potopiti v širekim merju vseosrečujočega nereštva Ves ta čas so bili naši mornarji na krovu in so z veliko vnemo, vztrajnostjo in odločnostjo kljubovali vsem revarnostim, ki so pretile slovenski barčici tir jo skrbno čuvali potopa. Se nikdar prej pa se ni bil dvignil vsenemški val tako visoko, kakor pri letošnjih občinskih volitvah dne 25 m. m. v Dragi. Kakor gora visoko se je bil postavil ta val poleg majhne slovenske ladjice in vsak hip se je bilo bati, da jo zagrne za vsekdar. A tudi zdaj so pokazali slovenski mornarji in čuvarji slovenstva v Dragi, da so silnejši od nemškega nasilstva tsr so že potapljajoče 86 barčico spretno rešili v var o pristanišče še prej, preden jo je icgel zagrniti peneči se val strašno razburkanega vsenemškega morja.
Da, velika nevarnost je pretila slovenstvu v Dragi dne 25 m. m. Zdelo se ;e človeku, kakor da bi se bili odprli vsi zavori neba, tako so drli vkup hudourniki vsega Kočev-atva ter se izlivali v mogočno reko, ki je kljubujoč naravnim zakonom obrnila svoj tok navzgor in z velikim lumom drl« is Mozolja čez Kočevje, Ribnico in Loški potok na volišče v Drago,  da bi tu pre-
plavila slovenski svtt s svojo kalno vodo vseganernčtva. Sam poglavar kočevskega okraja ni mogel ostati doma, ampak je prišel v svoji lastni vsegamogočnosti na lice mesta, da bi se divil nad krasnim prizorom, ko bode zadnjo slovensko koreni ko izruval deroči tok germanske reke Tudi čislanim čitateljem »Slovenskega Naroda« ie znani prijatelj slovenstva Pire vulgo Peerz, ki preobrača svoje vsenemške kozolce po slovenskem učiteljišču v Ljubljani in ki v svoji germanski nadutosti zasleduje slovenske učiteljske pripravnike, ki so tako drzni, da se upajo riaati slovensko trobojnico v spominske knji žice, se je bil pridričkal s pooblastilom v Drago, da bi tu reševal neži o germansko deklico iz ostrih krempljev slovenskega zmajd. — Zdi se nam, kakor da bi bili c. kr. okrajni šolski nadzorniki nastavljeni od c kr. šolskih ob lasti za to, da hodijo v času občinskih in drugih volitev od hiše do hiše ter da s hujskanjem odvračajo slovenske volilce od svojega rodu ter jih tako pripravljajo za germansko iridsnto; drugače si vsaj ne moremo tolmačiti, kaj j e i m e 1 opraviti c. k r. učitelj in okrajni šolski nadzornik po hišah in na volišču v občini Draga. Kaj bi pač rekle e. kr. šolske oblasti, ko bi kaj enakega pGČenjal šolski nadzornik slovenske narodnosti? Kaj pravite, ali bi še dolgo nadzoroval avstrijske šole ? — Prej omenjena mogočna germanska reka bi se bila gotovo izpreme-nila v Dragi v smrdeči potok, ki bi bil izpuhtel svej smrad do neba in bi bil povzročil črno kugo, ki bi bila sicer podavila s'ovenske odpadnike, druge znatne škode pa ne bi bila napravila, da nimamo v Podpre-ski vsenemškega mogotca t podobi Auerspergovega gozdarja K U n zla. Leta vsenemški privandraneo čuti namreč v sebi potrebo in poki c s terorizmom odvra-
čati Slovence od svojega rodu in tako pripravljati tla za vsenemčko hajlovstvo v občini Draga. — Znano je namreč, da so slovenski občinarji v Dragi mali posestniki ter obenem gozdni delavci in vozniki. Vsi iščejo torej v domačih in tujih gozdih zaslužka, da prežive sebe in svoje mnogobrojne družine, ker jim lastna zemljica premalo rodi, da bi se mogli preživeti od njenega sadu. Da iščejo ti slovenski trpini tudi zalužka v knez Auerspergovih gozdih, izvira torej iz potrebe. In glej, to je potisnilo zagrizenemu Tevtonu v roke orožje, s katerimje oblastno mahal okrog sebe ter žugal in pretil Slovencem, da ne bodo smeli več v knez Auerspergove gozde, ako se ne odpovedo slovenstvu in ne volijo s »Hajlovc!«. Kdo bi zameril onim, ki so se zbali oblastneža ter v strahu, da ne izgube zaslužka, volili s krutim nasprotnikom slovenstva. Oni pač niso vedeli, da jim kruha v Auerspergovih gozdih ne režejo hajlovski hlapci nemškega gospodarja teh gozdov, ampak sinovi slovenske matere in da niso groši, ki jih služijo za svojo težko delo, mikšČina nemškega fevdalca in njegovih pangermanskih gozdarjev, ampak pristen slovenski denar, katerega bi tudi ošabna in tako oblastna hajlovska gospoda težko pogrešala, ako ga ne bi dobivala iz podjetnih slovenskih rok. Zato pa je treba, da izvedo naši trpini, d a j i m daje zaslužka vrli slovenski podjetnik in da se jim pot do tega zaslužka z nemškim terorizmom zastaviti ne more inne sme in čese zaradi tega zagrizena in napihnjena vsenemška nadutost razpoči od jeze.
Ne briga nas dosti, kaj poreče knez Auersperg, ko izve, da so se sekale v njegovih gozdih smreke, na katere so se razobešale pangerman« ske cunje v znamenje, da tirajo Auer-spergovi hlapci v Podpreski vsenem-
Ško politiko in praznujejo vsenemške orgije, kar se absolutno ne more strinjati z mišljenjem avstrijskega fevdalca. Nam gre Qmarveč za to, da se napravi enkrat za vaelej konec neznosnemu terorizmu, s katerim se priganjajo Slovenci po Auerspergovih hajiovskih hlapcih, da morajo postavljati mlaje z izdajalskimi, vsenem-škimi trobojnicami, ker ni v vsej draŠki fari dovolj Nemcev, ki bi bili ▼stanu dvigniti en sam mlaj. Če knez Auersperg dopušča, da dvigajo njegovi hlapci na njegovih smrekah in na slovenskih tleh vsenemške tro-bojnice visoko v zrak, kjer naj bi pričale o njih vsenemškem mišljenju, nam mora biti prav, ker se nečemo s silo braniti enakih atentatov; prav pa nam ni in nam ne more biti, da se dvigajo vsenemški mlaji b pomočjo Slo vence v, katerim se preti, da v slučaju, ko bi tega ne hoteli storiti, izgube zaslužek, ki ga daje slovenski deledaleo in zato mora biti konec takemu početju.
Mi prav nič ne dvomimo o ro-doljubnosti g. Frana Žagarja, tovarnarja in veletržca v Markovcu pri Starem trgu, ki je s svojo marljivostjo in podjetnostjo razširil svoja podjetja preko slovenskih mej in zato pričakujemo od njega, da bode sam napravil konec neznosnemu in nasilnemu terorizmu, katerega ee poslužuje v dosego svojih vsenemških namenov Auerspergov gozdar, in sicer vsled tega, ker je g. Žagar v nepo-znanju razmer poveril temu lisjaku oddajo sekanja hoj in vožnjo krlov iz gozda. G. Ž*gar naj bede preverjen, da bodo edinole Slovenci spravili krle na njegovo parno pilo. Ako pa se bode to vršilo pod vsenemško zastavo, bode trpel slovenski značaj občine Draga in trpel bode naposled g. Žagarja žep, ker se tudi Slovenci ne dajo brez plačila preobračati v Vsenemce. Sploh pa je g. Žagar tudi lahko prepričan, da ne bode nikdar videl vseh krlov na parni pili, ako se bode zna-
čajnim slovenskim voznikom ki se ne klanjajo pred vse-nemškim bogom, zabranila vožnja krlov. In da je v istini temu tako, o tem se lahko pouči g. Žagar pri svojem g. bratu v Prezidu, kakor tudi pri svojih stanovskih kolegih v Travniku.
Nesreča ne ostane osamljena in tako je moralo biti, da je nekaj časa pasel čredo vernikov pastir, ki je v svoji podivjanosti reševal vero svojih očetov toliko časa, dokler ni sezidal v Dragi Vodanov tempel, v katerega se zdaj vabi slovensko ljudstvo, da sa zveliča v vsenemških nebesih. — Neverjetno, a resnica je, da je duhovnik, ki često poudarja, udarjajoč s pestjo po miz*', svoje slovenstvo, pedal svojo roko v zvezo krutemu sovragu slovenskega rodu ter z njim vred ustanovil v Dragi nemško posojilnico in hranilnico, in to v besnem sovraštvu do že obstoječe napredne posojilnice ia hranilnice za Loški potok, Drago in Travo No, kaj bi Vi g. kaplan TomažZabukoveo rekli slovenskemu duhovniku, ki bi ustanovil zavod, s pomočjo katerega bi se ponemčevalo verno slovensko ljudstvo, kakor se dogaja v Dragi? Ali ne zas!uži tak podlež, da bi se ga imenovalo propali«o, izdajioo svojegarodu in vere svojih očetov? Premišljujte o tem g. Tomaž!
A še nekaj je, kar reže žgoče rane v naše narodno telo. Pomanjkanje slovenskih učiteljev je povzročilo, da imsmo v Dragi žo nekaj let učitelja, ki je nemškega rodu. Da le-ta ne obrača vode na naš mlin, je samo po sebi umevno in tako prihaja, da je vedno manj otrok v slovenskem oddelku, ker se nam odtujuje deca v nemškem. Preprosti slovenski starši vpisujejo namreč svojo decD rajši v nemški oddelek, kakor da bi jo učitelj-Nemec pisano gledal v slovenskem, ali pa da bi se imeli zameriti g. učitelju.
Pod takimi  zgledi so šli draški I Slovenci v boj za svoje narodne »ve-
rz
Sveti Senan.
Povest iz dvajsetega stoletja.
(Sprožil dr. Prešeren.)
Da z nagimi kipi ne bo zapeljan, podal se v Ljubljano je sveti Senan/ Kiparji svinjajo okrog in okrog; v Ljubljani še vlada nodulžnostni slog.
Nakrat liberalski zatrobi klicar: „Obilen naberi se v narodu dar »za pevcu-prvakn pomnik!" — Vsak stan prispel je po moči; — nič dal ni Senan.
Ze v bronu Prešeren sred trga stoji, in Muza mu lovor nad glavo drži. On v hlačah in suknji, pa Muza, o besi je gola od pazduh do kurjih očes.
Senan je o mraku k pomnika zašel, tam bronasto Muzo zaklel je v pekel. De Muza: „Obrazil me revni je Zaje, „ni mogel mi dati ne škornjev, ne srajc.111
»Ti kupi odev, da terejalk ne bo sram; »al' plačaj za pot mi, da pojdeat drugam; •al" moli, da Kranjcem se vreme zjasni; »potem se spotika takoj razkadi."
On hripne: BNi cvenka za plašč, za odhod, »kar gleštal sen, moj Je pogoltnil zavad; »Ne smem jas za Jasna vremena molit', .Kar beži! Če nečeS, tvoj kip bo razbit■
Glej! Muza se zgane ko živo telo, kri sine ji v lice, zasveti oko, zapoje, zapleše, pa zgine na mah. Senan ae pokriža osupel in plah.
Senanu ae sanja potem vse noči od bionaste Muze nesramnih grudi, in da je spotiko za zmeraj ngnal, kar Ikonoklast je ljubljanski postal.
In spet zabuči liberalska pošast:
„Očitno lovi celibatarje v past
„ta Muza, ki bron ji postal je meso . . .
„Senan zasnoval je pohujšanje to !M
Senan ne verjame, kar narod čveka, vendar se med svet na pozvedbe poda. Tam frajla župniška ovadi skrivaj, kaj dela, kje skrita je Muza sedaj.
Že muzo grmade plamen je objel,
pa vrag Je obudil nje tleči pepel.
In vstala je. Tam na pomniku jo glej 1
Spet kip je in gola — vse kakor poprej.
Senan zadobi ravnotežje duha, vsem nuncem v brevir zabeležiti da: Pustimo na miru ta bronasti meh! Le živo dekle je skušnjava pa greh.
Zaradi primerjanja in lagljega razumevanja te satire, naj ponatisnemo tudi original Prešernovega „Senana."
Zat<5, da b* od ženskih ne bil zapeljan, Podal na otok se je sveti Senan; Valovi šumijo ekreg in okrog, Otok ni dotakajen od ženskih kil nog.
Na morji se vzdigne prav velik vihar, Vse kliče svetnike na pomoč mornar; Strašno" se valovi, vetrovi tepo, In strele letijo, grum treae nebo.
Tja barko k otoku vihar pridrvi, Z nje deklica stopi z nebeškim' očmi — Dve skal'ci vzdiguje strah prsi mokre, Senanus je zmoten, se d'jat' kam ne v*.
„ Vihar me pridrvil je sčmkaj do vas, Pod streho vzemite me, oče, ta čas, Da aa posušim, in prosite Boga, Da pošlje drug veter, da vreme nam da.M
„Za vreme", ji reče, Jaz hočem molit', Na tem pa otoku ne smeš se mudit'; Menih sta in ženska nasprotne stvari; — Le hitro od tod proč, ker se že mrači!*
Poklekne in prosi za vreme Boga, Poležejo kdj se valovi morja, In luna zašije, zvedri se nebo ; — Proč deklico mokro vetrovi nes6.
•enanu se sanja potem vse noči,
Od deklice nedrij, od njenih oči,
Da v smrtno bolesen pogreznil jo mraz,
In da jo spovedat' zamudil Je čas.
In kadar vihar spet na morji buči, Po barki ozira se s skrbnim' očmi; A-k žensko pridrvil vikar bi tje v stran, Pod streho bi vzel je, spovedal Senan.
Tam čaka zastonj in aaatoaj se kesa; Nazaj med ljudi se Senanus pada. Od M se menihi ieastva ne boj 6, 2a dale ia traplo njih radi skrb*.
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Prvi del. (Dalje.)
Jurja so spekle te besede v srce. Zdelo se mu je, da mu sili vsa kri v glavo. Srditi njegovi pogledi so Juti kazali, da je njena pŠica zadela v živo. Ali kmalu je Juri premagal svojo ne-nevoljo vsaj toliko, da je mogel mirno reči:
„Razloček je ta, da eden ve kaj hoče in kam gre ; drugi, ta pevec, pa je blazen in lahko brezvestni ljudje ž njim store, kar hočejo.**
„Ne; oba sta enako neumna; pri enem izvira neumnost iz možgan, pri drugem pa iz srca ; z obema pa se ženske igrajo kakor hočejo.4*
Juta in devinski vladar sta se za-čuvši te besede hkrati obrnila in za-gledala velikega moža, z dolgo brado, ki je držal v rokah tako železno palico kakor Juri, za pasom pa je imel velikanski nož. Juri se ni spomnil, da bi bil kdaj videl tega velikana, Juta pa ga je morala poznati, kajti njegov prihod jo je cčividno razveselil.
„Ne vem, če Vaa je kdo vprašal
za Vaše mnenje," je ošabno rekel Juri. „Vsekako nima nihče izmed Vas tako močnih zob, da bi mogel enemu teh neumnežev načeti kožo, iu ta neumnež pravi na ves glas, da je podlo in nizkotno, zlorabljati slabost zaljubljenega pevca.tt
„Ta moj nož je načel Že marši-kako kožo, ki je bila trja kot volčja," Pri teh besedah je velikan vzel svoj nož izza pasa. Njegov pogled se je srečal s pogledom gospe Jute in devinski vladar je imel vtisk, da sta se Juta in tujec s tem enim pogledom sporazumela.
Med tem je bil nesrečni pevec Oton Vidal prišel k zavesti. Priplazil se je do Jute in zdihov&l ležeč pred nogami njenega konja:
„Jaz sem Vaš volk, kajne milostiva, da sem Vaš volk in si s svojo krvjo prislužim Vašo ljubezen." £i   Blazni pevec se je   Jurja tako smilil, da ga je obšel resničen gnev.
n Razumem Vašo početje, gospa Juta! Vi hočete 8 krvjo tega nesrečnika izbrisati spomin na orgijo, ki sta jo nekdaj preživeli. Ali mitlite, da bodo res ljudje verjeli, da ni gospa Juta plem. Marhland nikdar i nobenim če-
tioje. Bati se je bilo najhujšega, saj je goiđar Kuazel ie a ponosom kričal: »A 11 e s i s t u n b e r,« vendar «o vkljub vsemu iuganju in nasilstvu prodrli v prvem in đrugem razredu 8 svojimi kandidati. Tretjega raareda pa tudi motki nastop Novokotarjev b drugimi aavednimi volilei ni mogel rešiti, ker je bila germanska reka, ki je pridrla ia Kočevja, prevelika, da bi jo bilo mogoče zajeziti in je torej predrla in raztrgala slovenski jaz tako, da ga bode težko zopet popraviti.
Zmaga je torej naša, dasi so kneza Auerspergovi hajlovski hlapci letali kakor lovski psi od hiše do hiie ter žugali in pretili, da ne bode smel nihče stopiti v Auerspergove gozde, kdor ne voli vsenemško in ki bo obljubovali, da se bodo sipali vsi zakladi teh goziov v naročje onim, ki ee pokorno vržejo v naročje matere »Germanije«.
Končno bodi povedano dopisunu »G-azer Tagblatta« in »Gottsoheer Bote«; da mu bodemo odslej paznejše gledali na prste ter ga kronili po njih, da mu bodo zaščemeli in otrpnili, kakor hitro jih bode predaleč iztegnil.
Tako životarijo torej Slovenci na Krajskem tik hrvatske meje.
Cesarjev razgovor s posl. Sylvestrom.
Dunaj, 21. septembra. Razgovor med cesarjem in nemškim poslauceni dr. Svlvestvom je bil drugačen, kakor pa so ga razstrosili nemški listi. Cesar je menil, da so politične razmere sedaj prav težavne, nakar je Svlvester pripomnil, da so glavne težkoče nastale vsled ogrskega vprašanja. Cesar je odgovoril, da težkoč ne provzroČa samo Ogrska, temuč v Avstriji posebno nemški politiki, ki zahtevajo ločitev obeh državnih polovic. To nikakor ni podpiranje prizadevanj, da se obnove redne razmere in cesar računi na sodelovanje vseh poklicanih faktorjev. Nato je pripomnil Svlvester, da madjarske zahteve glede vojaštva morajo dovesti do delitve armade, vsled česar mora v Avstriji tudi dozorevati iz političnih in gospodarskih vzrokov zahteva po ločitvi dosedanjih skupnih zadev. Cesar je zaključil razgovor z besedami: „V ločitev armade ne bom nikoli privolil."
Kriza na OgrsKem.
Budapešta, 21. septembra Jutri zvečer pridejo k cesarju poklicani štirje voditelji koalicije na Dunaj, ter bodo takoj imeli posvetovanje, preden gredo k avdijenci. Izvršilni odbor jim ni dal nikakih navodil na pot, ker jim popolnoma zaupa. Voditelji se postavijo
pri pogajanjih popolnoma na stališče svojedobno predložene adrese, v kateri ni izrecne zahteve po madjarske m poveljevanju, temuč se le splošno zahteva razvoj armade v narodni smeri. — Starosta ogrskih poslancev T h a 11 y predlaga koaliciji, naj zahteva, da se vpelje madjarsko poveljevanje v 16 ogrskih huzarskih polkih, glede ostalega ogrskega vojaštva naj se izda princi-p i j a 1 n a izjava.
Konec trozveze.
London, 21. septembra.Italijanski kralj pride v začetku meseca oktobra za več dni s kraljico vred na obisk k angleškemu kralju. Temu obisku pripisujejo Že sedaj veliko politično važnost. Trdi se, da si kralj Viktor Emanuel in italijanska vlada zelo pri zadevata, doseči z Anglijo tesnejšo prijateljsko zvezo. V Italiji so siti stare trozveze ker tudi dobro vedo, da se itak nebo več obnovila ker Avstro Ogrska zaradi svojih notranjih težkoč nima več interesa na trozvezi. Zato se skuša Italija pridružiti Angliji.
Dogodki v Maoedoniji.
Sofija, 21. septembra. Turški vladni k ogi so skrajno razburjeni, ker potuje po Macedoniji predsednik angleškega balkanskega odbora in poslanec James B r v c e s svojim tajnikom M o o r e-t o m. Najneprijetneje je Turčiji, ker spremlja Angleža Bolgar Vladimir Dimitrijev, ki je študiral v Londonu ter kot večletni okrolni uradnik v Macedoniji pozna razmere natanko. Turki ga sumničijo, da je tajni vodja revoiueijskega g'banja ter 11 ilno poroča balkanskemu odboru v Londonu Seveda bodeta Angleža z njegovo pomočjo nabrala za Turč jo komprom tajočega gradiva.
Armenske zarote na Turškem.
Carigrad, 21. sepUmbra. V Magneziji (M*la Asije) so zopet našli 18 bo t b pri nekem Armencu Ohansu. — V Snairni so prijeli nevarnega armenskega zarotnika, k je l-.v.l t&m pod imenom ruskega majorja K - z n\ r z Maranceskega. — B >mbe in raistreljiva, ki so jih dobili v vodnjaku v Peri, so v zvezi z atentatom na sultana.
Nem ri na Ruskem.
Odesa, 21. septembra. V Šusi imajo Tatari mnogo Armencev ujetih, posebno mnogo armenskih žen in deklet so odvedli Tatari v gore. Nad 300 oseb pogrešajo, o katerih se ne ve ali so ujete ali mrtve. V mestu razsaja lakota. Ruskemu vojaštvu se še vedno ni posrečilo, se polastiti mesta.
stilcem drugače ravnala kakor s tem blaznim pevcem?"
Gospa Juta je zaporedoma preble-devala in zardevala, tako so jo skelele te besede devinskega vladarja. Ustne so ji tako trepetale razdraženo-sti, Blišalo se je samo neko sikanje. Juri pa je tudi videl, da ni mogla govoriti; da je Juta globoko pogledala v oči neznanemu velikanu in slutil je, da sta se z očmi domenila glede — njega. Instinktivno je Juri položil svojo levo roko na bodalo, ki je tičalo za njegovim pasom in dvignil z desno roko železno palico, ki je ležala poleg njega. Pripravljen je bil na boj, sicer se je pa zanašal, da se mu uklonijo Jutini spremljevalci, Če jim le pove, kdo da je.
Juta je zapazila Jurjeve priprave in je velela svojim spremljevalcem, naj se odstranijo. Jezdila je Ž njim nekaj korakov daleč, potem pa se naglo vrnila do Jurja in se ustavila pred njim. Nekaj trenotkov si ga je ogledovala, k*knr bi si hotela za vedno zapomniti njegovo obličje in vsako potezo na njegovem obrazu in poznalo se ji je, da so ji vstajali v srcu presladki in nepozabni spomini. Pred njenimi nogami je ječal umirajoči Oton Vidal, blizu nje v senci samotnega drevesa se je pa naslanjal ob svojo palico nepoznani velikan. — Juri pa je ravnodušno in hladno stal pred njo in niti njenih pogledov ni hotel razumeti.
Iz nedrij je potegnila Juta kito molkih las inje polglasno reklaJurju:
„Te lase sem neko nepozabno noč odrezala z edine glave, ki je kdaj slonela na mojem srcu. Če bi me lastnik teh las s tako kito hotel privezati nase, jaz bi mu bila sužnja in bi mu ruda sledila do konca sveta."
Mehko in vabljivo so sc glasile te besede. Juta se je nagnila na glavo svojega konja, prav kakor bi ponujala Jurju svoje ustne in kakor bi komaj čakala, kdaj se ji približa toliko, da mu zamore oviti roke okrog vratu.
Juri pa ni omahoval niti trenotek. Stopil je za korak nazaj in molče potisnil svoje kodre, ki so mu padali na tilnik, pod svoj baret.
Tedaj se je Juta zganila kakor da jo je zadel udarec z bičem. S hripa vim glasom je zakričala nepoznanemu velikanu:
„Črni Peter — njegove lase moram imeti in ti mi jih doneseš. Evo — po čem jih spoznaš."
Juta je vrgla črnemu Petru kito las, ki jih je toliko časa hranila v ne-drijih, in poln mošnjiček, ki je zazvenel, ko je padel na tla.
„Za ta denar se dobe vsi njegovi lasje s kožo vred," je veselo zaklical črni Peter, gospa pa je pognala konja in zdirjala za svojimi spremljevalci, ne da bi se bila le še ozrla na devinskega vladarja, in ne meneč se za nesrečnega pevca, ki je ležal v svoji krvi in vzdihoval: „Jaz sem vaš volk, milostiva dama, jaz sem vaš volk."
(Dalje prih.)
Petrograd, 21. septembra. Car je zagrozil, do se proglasi nad vso Finsko obsedno stanje, ako bo bodo politični umori nadaljevali. Ta grožnja je Fince le bolj razburila, ker menijo, da s tem car prezira njihove zajamčene pravice.
Nemško-rusko zbliževanje ?
Pariš, 21. septembra. Pred aednik ruskega ministrskega odbora Vite je izjavil napram dopisniku »Tempsa«, da je po miru opaziti zbliževanje med Rusijo in Nemčijo. K temu je pripomogel nemški cesar, ki je med vojsko vedno nt stopal korektno, pri sklepanju miru pa posredujoče. Nasprotno pa se je del francoskega javnega mnenja vedel zadnjih 18 mesecev tako čudno, da je to na Ruskem neprijetno dirnilo.
Socijalisti za revolucijo.
Bero lin, 21. septembra. V Jeni zborujoči socijalisti so sprejeli glede revolucije na Ruskem sledečo resolucijo: „Shod pozdravlja z radostnim zadoščenjem veliki, svetovno zgodovinski dogodek, rusko revolucijo, ki bo končno zrušila s korupcijo in hudodelstvi preobloženi absolutizem in s tem odpre narodom tir svobodnega in kulturnega razvoja."
Brzojavke
ob priliki odkritja Prešernovega spomenika.
(DaUe.)
Hrastnik: Dah velikega Pre-šerva naj pr nese slogo Slovencem!
— Poslanec Rofi
Hrastnik: V velikem momentu kličemo z Vami: Slava Prešernu! — Slovenski delavci
Idrija: Slaviteljem velikega Prešerna se pridružuje in kliče Slava!
— Idrijska »Narodna čital-n i ca«.
Idrija: M s-i Idrija čestita slovenski prestolnici, ki sprejem* danes v Bvoje okrilje spomenik največjega slovenskega pesnika. — Županstvo.
Idrija: Delavsko bralno društvo v Idriji se raduje današnjega dae, ki je posvečen proslavi največjega slovenskega p snižfeea> genija Večoa slava naš mu Preš rnu! — Kamer, predsednik.
Ilidže: Slovenska omladina v Lidžih pri Sarajevu z duhom in srcem z vami kliče k odkritju spomenika naš ga prvaka pesnika Prešerna: Sava mu! — Jaršinovič, Vavroh, Vaaha.
Iiirska Bistrica: V duhu z Vami kličemo: Slava Prešernu! Na ?dar! — Ilirski »Sokola
Ilirska Bistrica:   O priliki odkritja  spomenik*   sa   klanja največjemu   slovenskemu   genija Pre šernu   — Bistriško-trnovska čitalnica.
Ioaoski:   V dahu i V mi kličem: slava Prešernu! S edmo njego vemu delu,   Zjasnila sa  nam bode vremena. — Janko Krsni k.
K^maniee: Iz daljini se pri družujeta slovenski in jugoslovanski slavncsti vzajemno z brati č hi Slo venec in Hrvat. — Silan, Stipić, Kuzei, M*chao, Picek, Vych-nialek, Wendler, NovotuJ, ing. Kunz.
Kahlenberg: L u na sije, klad vo bije trudne pozne ure že. Slava Prešernu! Pozdrav vsem čestileem nje govim! — Društvo »Zvezda« na Dunaju, Rozalija Rebek, Franjo Sliva r.
Kobarid: SUvju duševnega velikana in l}ubljenoa naroda se pridružujemo tudi mi. Ves trg v zastavah. — »Narodna Čitalnica«.
Konjioe: Slava Prešernu! V dubu B" klaniamo tudi mi njega spomeniku. — čitalnica Konjice.
Litija: Ž leč, da bi se uresničile besede našega velikana, da se bodo našemu narodu vremena zjas nila, pozdravljamo iskreno vse Prešernove Častilce! — Slovensko bralno društvo.
Livno: Pri slovenskem omizju zbrani zastopniki vseh narodnosti Avstrije 89 klanjajo pred velikim slovenskim pesnikom Prešernom in kličejo: Ž vio neumrli Prešeren, živio slovenski narod! — Rodiczki, Bautz, Brodski, Grabjanski, Krećan, Jagodic. Gindra, Jal-ther, Brenner, Warner, Bier-gotseh, Skoda, JerŠinovic.
Livno: V duhu priflostvuiemo Prešernovi slavnosti in kličemo: Ž vio neumrli Prešeren! Ž vio slovenski narod! — Za slovensko omizje: Brdnik, W u r n e r , JerŠinovic.
Mariaensersdorf: V metropoli slovenski shranim čestdoem Prešernovega genija kliče navdušeni Na sdar! — Pa ki, predsednik »Zvezde«.
Mariaensersdorf: Slovenskemu najboljšemu svojemu pesniku Prešerna kliče iz dna avoje duše: Slava! — Pranečakinja Prešernova: Kordula U p pri, omoiena Ga-b a a e r.
Miren: V »selimo se v duhu z Vami. Živila nerodna požrtvovalnost!
— Društvo »Ipava«.
Miren: Čestitamo odboru Prešernovega spomenika. — Društvo »Miren« is Mirna.
Metlika: Nesmrtnemu pesniku, velikanu Prešernu, kliče trikratni »Slava« — rodbina Gusti n.
Mežica: I« daljave pošiljam najsrčnejše Čestitke k odkritju Prešernovega spomenika. Slava njemu! V dahu pri ves! — Redovan Franjo.
Mostar: Slava Prešernu! Pozna čast je najsijajnejši znak Tvojih zasluga. — Stotnik Žunkovič
Mozirje: Prešerna vihra pred nami   sastava,   voditelju-peveu kli čemo:  Slava! — Mozirski Slovenci.
Mozirje: Velikanu, ki je nosil svobodo v svojem srcu: Siava! Vam naprednjakom pa pogum v boiu za napredne ideje. — Tušak, Praprot ni k, učitelja.
Mozirje: V dubu z Vami! Sa vinjski Sokoli. Živeli Prešernovi prijatelji !  —  Čitalnica, Pevec, Tušak.
Mozirje: Ko bo gomila zadnjeg* Slovenca krila, se spet rodila nam bo tvoja Vila! — Mozirske Prešernove čestilke.
Mozirje: Si fraotus illabitur orbis, tamen manet Prešeren! — L i p o 1 d , L i y k a u f.
Novo mesto: Ob odkritem spomeniku našega pesnika velikana se klanja njegovemu geniju — Dolenjsko pevsko društvo.
New York: Slava Prešernu, največjemu sinu Slovenije! — »G las Naroda«. (Dalje prih.)
Dnevne vestL
V Ljubljani, 22 septembra.
— Ekselenca plem. Cha-
vanne se je udeležil slovesne otvoritve škofovih zavodov v Št. Vidu. Mi nik imur ne očitamo te udeležbe, če koga srce vleče v to trdnjavo nt i nesrečnejšega klerikalizma, nam prav, vsaj so, odkar svet stoji, okusi različni! Z t3gadelj tadi gospodu Cna-vanru ne očtamo ničesar, dasi do-sedaj še nismo doživeli, da bi se bil kdaj aktiven vrhovni komandant v dtželi udeiežtl tako provokatoričuega političnega slavlja, kakor je bilo ono v Št. Vidu dne 21 septembra! E*se-lenca pl. Chavanne pa je storil še nekaj več, in to je, radi česar molčati ne moremo. Pri obedu v škofiji, kjer ni bilo vladnega zastopnika povzpel se je do n<ipitnice, ki bode po d »želi, katera končno ne obstoji iz same vojaščine, pa tudi ne iz same duhovščine, nekcLko pozornosti vzbujala. Pri nas ve vsak, kak boj se je bil radi slaboglssnih Uh škofovih zavodov, in kaj pomenja ta bodoča po neumnevalnics. Seiaj pasmo bili priča prizoru, da je vml vrhovni armadoi poveljnik ter ztpel paneg rik Darod nema našemu škofu, pel slavo naši razposajeni duhovščini in idealnim njenim ciljem, ter končno na način, ki slovesnejši biti ni mogel, izrekel željo, da bi škofovi zavodi dosegli polen uspeh — volies Gjdeihen. Vojaki najbolje store, če se v politiko ne vtikajo, zategadelj je naša sodb?, da bi njega prevzvišanost bil veliko bolje storil, da pri škofovem obedu
— ni napijal. Molčanje je ravno pri tako odličnem vojaku, kakor je pl. Chavanne, dostikrat nekaj takega, kar bi se imelo samo ob sebi um.-1.!
— Otvoritev/ škofovih zavodov se je izvršila včeraj dopoldne, popoldne pa je bil pri škofu slavnostni banket. Jedlo se je, kar je dobiti dobrega in dragega, in šampanjca se je popilo velikanske množine. Kakor je raivideti iz uradnega lista in iz »Slovenoa«, se je škofove slavnosti udeležilo sila malo ofieialnih oseb, tako malo, da manj že ni mogoče, tako malo, da lahko rečemo: Ofioialnega sveta odsotnost jedirektne demonstracija proti škofa. lato je najznačilnejši moment pri tej slavnosti. Ne vemo, kako je bilo pri banketa, a otvoritvena slavnost je bila po tem, kar je poročal »Sloveneo«, naravnost mi-aerne. Sioer bo pa še prilika govo-
riti o tej slavnosti, kadar bo i i vedo detajli.
— škof vali krivdo na kapiteljl Poroča se nam: Neki ugledni ljubljanski meščan je imel te dni priliko, bo razgovarjati b škofom Jegličem. Govorila sta o marsičem in končno sta se dotaknila tudi pisms, ki ga je pisal Jeglič županu Hribarju radi genija na Prešernovem spomeniku. Imenovani gospod je pri tej priložnosti odkrito povedal svoje mnenje in izrazil svoje začudenje, da je Škof mogel pisati prstno take vsebine. Štof je baje na to odgovoril, da pisma ni pisal iz svoj inicijative, marveč vsled sklepa   stolnega   k a pitij a
— Bodi že, kakorkoli — naj si je škof pisal dotično pismo po naročilu, ali is lastne inicijative, to je gotovo, da se je e svojim zelotetvom pred vsem svetom nesmrtno blamiral in izdal sebi in svojemu kap tlju pred javnostjo kar najslabše spričevalo o svojem umovanju in čuvstvovanju!
— Podraženja mleka. Kle rikalci in njih raznovrstni zavezniki skrbno skrivajo, za kako velikansko VBOto se hoče s po draženjem mleka odreti ljubljansko prebivalstvo. Mi smo se natančno informirali in smo dognali, da porabi Ljubljana na dan okroglo 10 do 12.000 litrov mleka. To m mnogo, kajti v drugih mestih pride povprek na osebo 4 litra mleka na dan pri nas pa niti 1 , litre. Ž« to kaže, kako slabo žive ljudje v Ljubljani, že to kaže, da revni ljudje niti otrokom ne morejo preskrbovati toliko mleka, kolikor bi ga potrebovali. Meso, mleko in sladkor — to so tista živila, po katerih vporabi se spozna, kako 1 j u d j e ž i v e. Vporaba mesa, mleka in sladkorja pričajo, da ii?e Ludje v L ub'jani proletarski, da nimajo niti toliko niti tako dobre hrane, kakor je potrebuje telo, čo naj bo zdravo. Torej 10 do 12.000 iitrov mleka prida na dan v Lubl.ano. D-.nimo, da g* pride redno le 10000 litrov. Če se cena mleka zviča pri litru za 4 v narje, znaša to zvišanje na dan 400 kron, na leto pa kar 146.000 kron. Tako ogromno vsoto naj Liubijana na leto samo za mleko več pia^a, kakor sedaj, za tftko ogromno vsrto hočejo siti ma-gnatje ljubljanske okolice zopet odreti Ljubljano. To je nekaj nezavest,^ in je proti temu n«peti vse sile.
— Učiteljske vesti. Naduči-teljem je imenovsn učitelj M a k s o Sriber v B-li cerkvi na svojem dosedanj-m mestu. A r t o n D r a-šček pri Dav. M*r. v Pulju je definitivno nastavljen. Učiteljica Emi lija Wruss v Tržiču je stopila v trajen, naduČitelj FranGross v S&arem trga pri Poljanah pa v za časen pokoj. Gdč. Kranja Mirt je imenovana z»„ euplentinjo v Košaci.
— Knjižice „Slava Prešernu!" so nad»l»e naroČili: šolsko vodstvo v Starem trgu pri Rakeku lOOizvodov, g. Janko Šinkovec, tajn-k »Sokola« v Idriji 6 vezanih iztisov, krajni šolski Bvet v Orehku pri Slavini 10 vezanih iztisov, krj'garna F. Tandler v Novem mestu 10 vezan h iztisov, šosko vodstvo r Kamniku 17 izvodov, krajni šolski svet v Kranju 100 izvodov in krajni Šolski svet v Krškem tudi 100 izvodov. — Naj bi jih posnemali   drugi  krajni  šolski sveti.
— Gospod Fedor M. Stiftar, nadzornik sarskfgt seminarja in profesor v Kalugi na Ruskem dvajset izvodov za šolske otroke v Solčavi in Lučah na Š ajerskem.
— Naš rojak gosp. prof. Stiftar v daljni Rusiji je dal s svoj m naročilom lep zgled našim premožnejšim rodoljubom, ki bi naj skrbeli, da bi ne ostala nobena šola na Slovenskem brez k n litice »Slava Prešernu«!
— »»Slovenec11 se vzlio temu, da slovensko Sokolatvo in sploh vse Sokolstvo Bovraži iz dna svoje črne duše, oh vsaki priliki meša v sokolske zadeve, kakor da bi mu bile kaj mar. Tako se popolnoma po nepotrebnem vznemirja, češ, da slovenski Sokoli v Zagreb niso prinesli nobenega darila Hrvatskemu Sokolu Slovenski S>koli najbolje sami vedo, kdaj imajč dati kako darilo. V tem oziru je pripomniti, da praznuje Hrvatski Sokol v Zigrebu letos svojo
letnico bres hrupne večje slavnosti riv*io tako, kakor je praznoval ljub-freski  Sokol  svojo  40letnico leta 1903   Prihodnje leto je vsesokolski flet v Zagrebu, kakor je  bi vseso-kclski zlet v Ljubljani leta 1904 Na m sletu je ljubljanski Sokol prajel listni darili od  hrvatskih in od še-k h Sokolov. S*mo ob aebi ueaevno je, da se bode slovensko S školstvo re-vaniiralo ob enaki  priliki;  kar bo tam večjega pomena, ker bo prihodnje Uto slovensko Sokalstvo £e na-dopalo   kot   »Slovenska sokolska iveia«. Saj je tudi dr. Saheiner daroval hpov  venee  Hrvatskemu So kolu ne v avojem ne  v  imanu Če-gkega naroda ali v imenu Pračkega Sokola temveč v imenu Z v e e e če-ggo slovanskega   Sokolstva. Ravno tako  je  dr.  Fisser  prinesel darilo imenom »Zveze  poljskega Sokolstva«    Nikdar fie ni bilo sliiati, da bi take častne darove podarjali posamezniki  ali   posamezna društva. S ovanska sokolska sveza pa se ustanovi stoprav 1. oktobra let^s. Torej »Slovenec«, nikar aa ne vtikaj v zadeve, ki jih ne razumsš in ki te prav nič ne brige jo.
— „Rusi ne znajo za Ljubljano". Piše se nam: K vče rajšmi notici »Rusi ne snajo sa Ljub liano«, dovolite mi nekoliko pojasnila. »Brzojavni urad v Petrogradu je vrnil pozdrav, ker se je glasil v Ljubljano, a uradniki niso vedeli, kje in kaj je Ljubljana«. T*kr »Hrvatsko Pravo«, katero menda na ve za »Nomenolature c-ffisielle d*s Bureaux te!egr*fiqaes ouvert au service in-ternacicnal«. To je namreč imenik vseh brzojavnih postaj celega sveta v dotičnih deželah rabljenih jezikih Ta imenik se urejuje v B.rnu S rici in se zato imenuje na kratko »B>r ner Verzeichnis«. Na vsakih š*st let pride nova izdaja. Ć? kdo brzojavi v Velike Lašče iz Pekinga v slovenskem jeziku, prid« brzojavka na določeno mesto brez o tir, kajti vsi brzojavni uradi celega šteta so preskrbljeni z bernskim imenikom. Ob-Istoji pač že črz 30 let mednarodna brzojavna zveza in predp;si so, da se rabijo v brzojavnem prometu kra-jevna imena brzojavnih pcs*aj tako, kskor stoji v bernskem imeniku. Ia taka; stoji L ubijana, kakor Lvib^ch, Ribnica, kakor Reifaits itd. m sicar po abecednem redu z oenačenjem dotične države in dežele. Pri aioven-: k h br*Oj&vkth ae rabijo, kakor lc-gično slovenska imena postaje, kamor }e namenjena in od koder prihaja brzojavka, O t m se lahko prepriča ■•■ ->k pri kateremkoli br-ojavn&m urada.
— Zaščitniki morale. Iz
Ve rž se nam pišV ponedeljek ee je čulo nsenkrat, de nosijo v vevški papirnici, in sicer med delorr, neko okrožnico in da pobirajo podpise is odpravo muse 8 Prešernovega Bp imenika, M*d delavkami je imel« ta posel CVfioo'a (keplenove ;nt mns pr -teljica in še nekaj drugega, fea-k r se čuje), med delale pa Jeriha, predsednik strokovnega društva v Veviab, to ie tisti, ki je pretečeno nedeljo Gh 2 uri popolncči v neki gos! ini na Studencu toliko časa katoliško crganizac jo med pridušanj&m razklada), da so ga kmetje postavili na cesto in ga Um obrcali. Jeriha je namreč delal ponoči in nab:r*l podpise pri onih, kateri so tudi tedaj delali, zjutraj pa je poslal po!o avo-jerru sopodrepniku C »majžarju a pripombo: N«beri čim največ podpisov, gre se za tisto pobujšijivo podobo na Prešernovem spomeniku, katero noo-rsmo mi dol spraviti! To je vifi#k labitosti, to so Ijud e, kateri ne posnela fireg-ga sveta kakor od Vevč do Šmarne gore kvečjemu do Bresij, to je domišljija, ki je mogoča samo pri ljudeh, ki imajo popolnoma ski-sane možgane. Okrožnic«* je pa prišla tudi pnmetnim delavcem v roko, namreč pri papirnih strojih. Ti so napravili na polo samo pripombo, da jim spomenik ugaja in ako bi bilo potreba, se poleg postavi še eno tako podobo. — Kakor čujemo, se tudi drugod pridno agitira za take podpise. 06e vsega tega najnovejšega gibanja je kajpak škof Tone, ki hoče z glavo skozi zid in vidi greh tam, kjer ga ni, kjer pa je, ga pa ne vidi. Njegovi omejenosti seveda ni nobene odpomoči. Škoda za fanta!
— Slovenska sokolska ZVesa zboruje dne 1. oktobra t. 1 v LtoDijani. Kraj in Čas določi zbor ljubljanskega Sokola na svojem zborovanju v soboto 23. t. m. Na vsakih 50 Članov vsakega društva pridejo po 3 delegati. Abo bodo na občnem zboru zveze zastopana vsa slovenska Bokcleka društva, tedaj bode delegatov bliso 150.
—- Izredni občni zbor Ženskega telovadnega društva J, Ljubljani se vrči v četrtek, dne ~° t. m. ob 6 uri zvečer na galeriji ^kolove telovadnioe. Vse članice Moštva se tem potom najvljudneje **bijo, da s» gotovo udeleže tega °ocnega zbora.
— Nova Izvirna šaloigra
»Cigan11, ki jo je spisal snani slovenski pisatelj in humorist, se vpri-zori sečetkoma novembra na tukaj injam gledalištu   Saov ji je vsete is malomeBtnega življenja.
— Pravda mostna občina proti društvu Kazino zaradi verande in poatavljaoja atolov pod kostanji je bil* danes — po tridnevnem zasliševanju prič — končane. Sodbe se še ni resglasila, marveč se prisadetima strankam* dostavi pismeno.
— Narodnost na posti, u
Loža nam je danes došlo poročilo, da ondotni naši naročniki ne dobivajo redno naš»ga liata. Slednji teden saoeUne po dvakrat ali trikrat, tako da prejmejo naročniki »Narod« še le svečer ali pa eelo drugi dan. Kdo je kriv temu neredu, nam ni znano dozdaj, splošno se pa sodi, da tega ni kriv poč t ni u r a d v Ložu, nege oni na Rakeku. Ker je nam mnogo na tem ležeče, da se našim naročnikom list dostavlja čiropreje, opozarjamo danes tiste osebe, ki imajo tu svojo roko vmes, naj se spametujejo, sicer jim znamo napraviti vprav neljube sitnosti in mučne preiskave!
— Največja vrtna veselica se bo vršila v nedeljo, dne 24 septembra t. I. na vrtu A Kališka »pri >-*jereu* na Fužinah. Svirala bo slavna godba tovarne sa p* pir s Vevč. Spored: G ples in prosta zabava. Začetek točno ob dveh po poldne. Vstopnina 20 vin. Ob neugodnem vrrmenu se vrši vt selica v modernem salonu. K obilni udeležbi vabi najvljudneje A Kališek, gostiln čar.
— Izvirna pridiga na Sv. Visarjah. Pred nekaj časa je prispela na ta hrib karavana koroških Nemcev-romarjev. Domači župnik je bil bolan in torej  pridigovati ni mogel. Korošci so pa  propoved zahtevali in vsled tega je naprosil domači župnik slačajno navzočega italijanskega  svojega kolego, naj propoveduje on, če ie zmožen nemškega jezika.   Italijanski sacerdote — ki je bival par tednov v Avstriji ter se v tem času privadil vse zveličavnemu nemškemu jeziku več ali manj — je drage volje pristal na župnikovo prošnjo in propovedal koroškim  nemškim romarjem nastopno:   Meine liebe deuče Populazion!  Was is sie gekommen su suk aaf  diese eilige Berg?   Is sie gekommen su suk vieleik   Marija Eif? O, niente! Is sie gekommen su suk Marija  von  die  sieben Schmers oder is sie gekommen  su suk Maria fohrts in  die Kiramel?    Wiedrum  o niente! Meine liebe deuče Populazion!  Is sie gekommen su suk diese  eilige Marija von Lušari,   \vas   aben  gefunden die Irten, wie aben geweidet die Schafeln zu suk ihre Futraž?   Bevor ik \vas vveiter spreken, spnek sik Partore, spitz sich die Watschelohr und gib sik rek obok, was ick werd weiter sock! Un-sere liebe Ergott im Kimmel at einmol socken:  „Meine liebe Erzengel Mikel, brink sik die eilige Mutter Gottes in Kimmel !u   Erzengel  Mikel  makt sik gleik    Purzelbaum   anf   Partere und brinkt   die   eilige   Mutter  Gottes in Kimmel Unsere liebe Ergott im Kimmel atte mit  Kopf \vackeln und sacken: „Meine liebe Mikel, das ast nickt gut mak en. Wo ist denn die Seel von de; eiligen Mut er Gottes?" Erzengel Mikel makt sick wieder Purzelbaum auf Par tere, nimt die  Seel von  der eiligen Mutter Gottes und brinkt aie in Kimmel. Da atte unsre liebe Ergott im Kimmel mit Kopf nicken und sacken: „Meine liebe Mikel,  das ast gut maken und greift in osensack und gibt unsere liebe Erzengel Mikel duo fiorini. Unsere liebe Erzengel Mikel kauft sick eine Portion Salami Veronese e un mezzo litro del vino di Picino. — Amen."   Take oslarije  pripovedujejo  italijanski kmetski hribovski   duhovniki,   ki   so notorični ignorantje   —   katoliškemu ljudstvu. Ubogo ljudstvo, ki mora take neslanosti požirati in prebavljati 1   Komentarja k tej klasični pridigi pač ni treba !
— RusKi begunec v Idriji. V sredo se je mudil v Hriji ruski begunec Pol ak J os p Kw|atkow-sky, ki je služil v zadnji rusko-jaoor<ski vojni kot podčastnik pri 86 dragorskem polku pod generalom Rennenkampfom. Pri bitki pri Da ć Ž-ii meseca junija 1904 je pobegnil baje, kakor je sam zatrjeval, na povelje ruskih častnikov (?). B-žal je preko Kitajske, Mongolije, Afganistana, Perzije na Turško, odkoder je prišel na Odrsko. Oi tu je čel v Trst in čez Gorico je došel v Urijo. Ker je izučen urar, se je s tem obrtom potoma prežhljal. Govori poljski, ruski, francoski in nemški. Star je 37 let, rimski katoličan, oženjen in oče več otrok. Upa s go tovostjo, da v kratkem izda oar amnestijo beguncev in se potem vrne na Rusko k ženi in otrokom.
— Slovenska Mmmgm v Ivanjcih na Štajerskem. Pri volittah novega občinskega zastopa v Ivanjoih dne 18 t. m. je zmagala slovenska stranka v dveh rszredih
popolnoma, le v prvem razredu je po žrebu prilesel en neeprotnik v
odbor.
— Nesramnost okrajnega zastopa brežiškega je teko velike, de ei upe slovenskim savednim županom poliljeti nemške vebile ne rasliŠne posvetovanja in jih vabiti v isiivajoči brežiški »Deutsche s Heim«. Mnogo slovenskih županov je ogorčenih ned to nesramnostjo vrnilo dotične vabila s primernim komentarjem. Nemci so se slovanskega kruha preobjedli, sato je njihove osebnost ne slovenskih tleh postala ie akrsjna. Zdravo bi bilo, če bi ee jim te njihova prevzetnost vtepala tako, kot bi bilo pričakovati od vsakega zavednega Slovenca, ki pride z njim v dotike. Gospodo je treba naučiti olike!
— Pijanost  — zdravilo.
Znano je, da je poštena »afoa« najboljše sdravilo zoper nesrečno lju bežen. Našel se je pa zdravnik, ki trdi, da je pijanost zdravilo vobče. »Saatzer Hopfen und Brauerseitung« prinaša v neki letošnji štavilki sle deče: Anglež ne pozna predsodkov in si upa marsikaj. Ni s* torej Čuditi, da je angleški zdravnik izrekel misel, katero je imel pač že marsi-kak drugi medicine o a si je ni upal povedati javno. Dr. med. Barrison je opazoval že dolgo časa, da so pijanci vobče zdravi ljudje. Seveda ne mislimo pijaneev, ki ga imajo od 1. januarja do 31. decembra, ampak govoriti nam je o on h vinskih bratcih, ki si ga privošlijo vsak mesec nekolikokrat. Dr. B.rrison pravi, da alkohol umori v krvi vse one kali, ki provzročujejo bolezni, na katerih trpe zlasti presolidni ljudje. Poskusil je tudi zdravljenje s pijanostjo in dosegel iivrstne uspehe. Priporoča pa, da se Človek napije v veseli družbi in da se skrbno ogne tihemu pijančevanju Z Uo svetuje, da naj počaka kake ugodne prilike, n. pr. godovanja, krsta, svatbe itd. »Ls dobro ga poženite,« pravi, »vzemite dosti denarja s seboj, plačajte tovarišem in ne pozabite samega sebe« Drugo jutro obišče zdravnik bolnika in mu zdravi — »mačka«! Dr. B*rri-sonovi kolegi sicar trdijo, da ju po šten »maček« huda bolezen (v Um lim pritrjujem tudi jaz (in obsojajo pijančevanje) kakor jaz), a on oporeka temu, češ: »Marsikatero zdravljenje je še doaii buje neffo najhujši »maček« — Kaj poreče »Piščalka«, ne vem. N^kaj resnice zna le biti na vsej stvari, to vidimo najbolj na naših tolstih božjih namestnikih, katerim se zdravje kar sveti z obraza; in ti gospodje ga nimajo s :r.o ne k - 1 tokrat na mesec pod kapo, -m pak — — no, Sfrj trezni ljudje bi ne P' grunt* i i tako »dahovitih« kritik o Prešernovi muzi.
— Francoski turisti v Trstu.
V Trst je doapeio 114 francosk h turistov z jr4bto »Is!e de Fr»nc*«. Ii Trsta 80 se odp^li^ii V B~net&e.
— Zastrupil s* je v Trstu 32ietni vrtnar Atojcij G ilane s 150 grami karbolove kisline. Grilanc j« bil nep"bolišluv alkcholist.
— Strela je ubila v Kopru ribič« If»KiR Bertoebi{9, ki je ravno jegulje icvil. Zapustil j* vdovo in sedem otrok.
— Dva odgonca sta po« begnila due 16 t m občinskemu redarju Egner:u v TrO žu katera je tja poslal* ljubljanska polioija. Prvi je izpuščeni kaznjenec Jož f Saver gnioi iz Milana, drugi pa Iran M*r raai iz V dma Severgnint je po poklica agent in zelo oevaren t&t in pustolovec, je 26 let star, velik, črne brade in la* ter je izgnan iz o«le Av«trije. N«vedenec ima na prsih tetovirano glavo avoje ljubice. 8ever-glini je bil zasačen, ko ie o B oko š-ih izvršil v postojnski jami več žepnih tatvin, za kar je kazen baš sedaj prestal ia bode gotovo se naprej nadaljeval svoj posel po Avstriji. Na ndgonak^m listu je bil označen »ge-faorlich«, pa vkljub temu že zopet prosto diha. Drugi je po poklicu kamnosek, 23 let st*r, srednje postave in kostanjevih las Oba sta brez vsakih sredstev in izkazov in ne bode dolgo, ko bodeta kje izvršila kako tatvino. S«vergnini je bil že večkrat radi tega delikta kaznovan.
— Milijone je začel ponujati neki N oo Rob iz Budimpešte in pošilja v to svrho rssnim stran kam vsores ogrske razredne loterije Vsakdo naj bode pri tem previden in naj se mu niksri ne vsede na li-maniee. Prvič bode sa »milijone« izdal take vsote, da ga bo bolel žep, drugič pa zapade še, eko se pride na to, od avstrijske finance strogi kssni in tudi, ko bi imel srečo, de zadene, mu finančna oblast vse kon-fiskuje, kakor se je sgodilo pred par leti nekemu natakarju na Dunaju, ki se je potem is žalosti usmrtil.
— Nevarna tatica je brezposelna služkinja Ana Petričeva, ki se le preeej lasa potepe po mestu in krade, kakor srete, ne da bi jo
bili mogli še izslediti. Sedaj je sopet
pokradle delavčevi ženi Frančiški Zemljanovi v Cagnarjevih ulioah št 6 16 K vredno bluso in krilo, ravno Um stanujoči Frančiški Hribarjevi pa slat prsten, vreden 8 K. Kamor bi se še prikazale, naj jo iaroše policiji.
— Brat in sestra v zaporu. K tozadevni predvčerajšoji not ci se nam še poroča, da je mestni magi strat brzojavno naprosil oroŽniŠtvo v Mokronogu, da izvrši tudi pri Draga novih starših hišno preiskavo, pri kateri se je našlo tudi špeoerijsko blago, koje je ljubeznivi sin pokradel g C»ntoniju in je poslal domov.
— Dva kostanja cveteta na pristavi Aurovih dedičev ob Da najski cesti št. 52
— Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo s jožnega kolodvnra v Ameriko 10 Slovencev in 11 Ko čevarjev. V Heb f« šlo 34 Hrvatov in 36 Črnogorcev. 15 Hrvatov je šlo v Schaibs, 17 v M-rao, 10 v Ioomost, v Hrušioo pa 25 M«eedonsev. Iz Hru-Šice je prišlo 10 Ogrov in 16 Hrvatov, is Iicmosta pa 20 Hrvatov in 10 Meoedoneev.
— Pri užitninsttem uradu na M«rije Tereaije crsti je položil posestnik Josip Keber sa zlomljeno prečnioo 20 K in ne 40 K, kakor se je včeraj pomotoma poročalo.
— Ljubljanska društvena godba priredi |utri zvečer v hotelu »Ilirija« (Kolodvorske ulice) društveni koncert sa člane. Začetek ob 8 uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Koncert se vrši pri vsakem vremenu
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub ljanske od 10. do 16 septembra 1905. Število  novorojencev 11 (=15 2°/o0). umrlih 25 (=34 6°/oy); med njimi so umrli za jetiko 6 valed mrtvouda 1 vsled  necfirode 2   za različnimi bo leznimi 16    Med njimi je bilo tuj c*v  10 (a40O9/J,   iz  zavodov 16 (= 64 0°/o).   Za infekciozmmi boleznimi so zboleli, in sictr z% šktrlatieo 1, za tifusom 5  za grižo 3 osebe.
— Jugoslovanske novice.
— Pravda radi Svtrossmayer-jeve zapuščine. Škof Strossmaver je zapustil, kakor je znano, precejšnje premoženje in postavil za svoje glavne dediče seminar v Osjeku in škofijski kapitelj v Djakovu. Škofovi sorodniki in ogrski finančni erar pa zatrjujejo, da škofova oporoka ni veljavna, ker bi se njegova zapuščina po zakonu morala razdeliti v tri enake dele, ki bi morali pripasti sorodnikom, cerkvi in erarju. Strossmaverjeva opovbka je napravljena tako, kakor da bi bil še v veljavi konkordat z rimsko kurijo. Ker je pa konkordat že zdavna razveljavljen, je neveljavna tudi oporoka. Strossmaverjeve sorodnike zastopa odvetnik dr. M. R e i n v Osjeku. Zapuščina je baje zelo velika.
— ^Jugoslovanski večer" na zagrebškem gledališču prirede tekom meseca oktobra. Igrale se bodo štiri enodejanke: Hrvata Milana Begoviča, Slovenke Zofke Jelovškove, Srba Bronislava Nu-šića in Bolgara Petka Todorova.
— „Hrvatsko Pravo" nadaljuje svoja razkritja proti uredniku Supilu in drugovom. To pot piše „Argus" o razgovora, ki ga je baje imel z bivšim srbskim ministrskim predsednikom N. P a š i ć e m. Pašić je baje rekel: „Urednik „Novoga Lista," čestiti mučenik dr. Potočnjak, dr. Ilin kovic in pošteni starina, advokat Bar-ćić, čestiti so patriote in dobri moji poznanci, a Supilo zlata upravo vriedi. Ja sam već kazivao Nj. Vel. kralju Petru, da valja svakako onakve ljude in prijatelje Srbije dotično i nagraditi. BaŠ su valjani in Čestiti ti vaši Pri morci, ovi su, vjerujte, i najbolji naši prijatelji." — Da., da, ker so prijatelji Srbije, so eo ipso „narodni izdajalci,"
kaj ne, g. Argus ? !
* *
*
— „Glas Crnogorca", glasilo črnogorske vlade na Cetinju priob-čuje v svoji zadnji številki dolg, navdušeno pisan Članek o Prešernu; v prejšnji številki je priobčil lepo pisano poročilo o odkritju Prešernovega spomenika.
— Srski dramatik Brani-s 1 a v N u Š i ć. NuŠić je bil dramaturg srbskega gledališča v Novem sadu. Nedavno tega so ga neki zakotni listi obdolžili, da je irledališču poneveril večjo vsoto. Z ozirom na te dolžitve je NuŠić odstopil kot dramaturg in zahteval proti sebi preiskavo. Sedaj se je dognalo, da je Nušić popolnoma nedolžen in da je dotične nerodnosti zakrivil igralec Barjaktarović. Nušić je eden najboljših srbskih dramatikov. Njegova drama „Knez semberijski", jc tudi v letošnjem repertoarju našega gledališča.
— „Srbska riječ" v Sarajevu se pritožuje, da je primadona našega gledišča ga. Skalova, ko je priredila predstavo z drugimi oper. pevci v Mostara in Sarajeva, dala napraviti vabila samo v nemškem in hrvat ikem jezika, ni pa jih dala tiskati tudi v cirilici, dasi bi ■e koncerta bili radi udeležiti tudi Srbi.
* Najnovejša novice. Kap
je zadele bivŠege Češkega držav nega in deželnega poalsnoa Gustava A d a m e k e.
— Poštni vos brsovlake D unaj-Budi mpešta je zgorel docela. Zgorelo je tudi mnogo denarja
— Na smrt na vislioahso obaodili v Gradcu mlinarja Valentina Maverja, ker je ustrelil trgovca Latserja
— Na koleri je sbolelo v Prusiji vsega skupai do včeraj 227 oseb; od teh jih je 78 umrlo
— Vlak je skočil s tiri blizu postaje Novi Marof na Hrvatskem. S roje vodja je mrtev, veš ranjenih ia pet voz razbitih.
— Morilka otrokova oproščena. V Hamburgu je bila 14 letna Lujiza M«nn oproščena, ker je umorila svojege otroka ZapeMivec, ki jo je zapeljal pred njenim 13. letom, je bil obsojen v 3 leta prisilne delavnioe.
— Grozna smrt. Sloveči rimski slikar Vitalini je v goroviu zašel v neko skalno sotesko, iz katere ni mogel naprej ne nazaj ter je vsled gladu in mraza umrl.
— GledališČoi igralec — izvošček. Pariški igralec Aoeiard, ki je dosedaj služil leta<b 20000 fraa kov, je postal izvoŠček. S roj stan je spremenil, da dr*žt svoto ločeno Ženo, ki mu je povsod rubila plačo a kot izvoščku je ne more, ker je nima.
— Na manevrih ustreljen. Blizu Arada imajo husarji vojaške vaje s peŠči. Neki voi»k je nalašč nabasal puško s pravo patrono ter ustrelil enoletnega prostovoljca Sii-
+ Iz svobodne Nemčije.
V časop au »Wdit am Monta/« je čitati sledečo pritožbo nekega B *ro linca: »Ko smo d^e 2 septembra hoteli obiskati umetniško razstavo, prišel je ob 10. uradnik tar oditranil tablico z napsom: »Otvoritev ob 10. uri« ter nam naznanil, da se je prijavil cesar, a dokler je on v razstavi, nima občinstvo pristopa. In res, kmalu nato se je pripehal cesar s svojim spremstvom in občiustvo se je moralo odstraniti Vseh n?-s se je polastila opravičena nevolja, ia t*ke razmere si tudi res nezaslišane. Ako hoče biti cesar nemoten v razstavi, naj si izbere zato t*k čas, kadar je razstava sploh za občnstvo zaprta, ali pa se mora pre) javno razglasiti, da ostali umrjbči ljudje nimajo pristopa Napravili smo skoraj aro hode pri slabem vremenu, potem smo stali v dežju pred vhodom ter smo morali končno oditi kot neumni otroci. Id kaj šele tujci, ki so prišli ravno tega dne zaradi razstave v Bdrolm ter so se po progranru zvečer že morali odpeljati!« — Uredništvo je prpom-mio k temu pismu: »Nevolje piščeva je popolnoma uosevna. Uitavna država, v ket^ri se ima take, svobodno g banje državljanov oviraj .žs osire na vladarjeve dispozicije, se pač ne razločuje od Rusije.« — M' pa rri-savijamo: N-. m^ija je s svoj m »sofi« že ^■■!( slična Turški kot Rusiji.
* Čudna avtomatična igrača.
V loutior.sk m hipodrjmu aaž-jo zidftje čase mehanično igračo, ki ?zbuia veliko zanimanje. E aigmarelle, tako se imenuje ta igr*č*, ki je človeške podobe, je pet črevljev visoka, se sprehaja po odra okoli in se nato vozi po bieikiju po areai. Oblinstvo je Že dvomilo nad to igračo ter dejalo, da mira biti resničen človek, ko pa j-* ravnatelj električno odznotraj razsvetlil glavo igrače ter odvzel Čuiovitemu h c kl'stu tuii roke in noge, je občinstvo maralo biti prepričan" da je samo igrača.
* Česa se boji lev? V Afriki je naletel neki beli popotnik na leva, ki je planil po njem in ga začel grizti. Pri t^m so levovi zobje pregrizli tudi steklenico, katero je imel popotnik v žepu in napilnjeuo z žganjem. Tega se je lev tako prestraši, da je stisnil rep med noge in zbežal. Pametno bi bilo torej za afričanske potovalne in raziskovaloe, da meslo samokresov nosijo v vsa kem žepu steklenico žganja in vsak še tako divji lev ee hh bo zbal!
* Nemška justica. V Draž-danih je bil pred par meseoi obsojen neki ključavničarski pomočnik £aradi krive prisege. Ko je presedel že 22 tednov, se mu je posrečila obnovitev sodbe, pri kateri je bil popolnoma oproščen. Državno pravdni-štvu ga je samo pozvalo, naj vloži svoje zahteve ze odškodnino Mož je zahteval 700 mark. SjdtšČe mu je sahtevo snižalo na 50 mark, češ, da je bil pred nastopom kssni itak brez dela. Obenem pa ga obtožilo zaradi poskušene goljufije, ker je to* liko zahteval I a obsojen je bil v trimesečno ječo.
* Duhovnik ni za sodnika, Ssepeshelv je edino mesto na Ogrskem, k|er opravlja domači župnik tudi službo mestnega sodnika. Sedanji sodnik je Fr. Z v a d a , ki pa je opravljal svojo službo tsko, da je
prisil na ukaz ministrstva v kazensko preiskavo, ker je pri volitvah odpiral volilne listke. Zvsda se je moral obenem odpovedati sodoijski službi
• Finančni stražnik ustrelil gostilničarja. V vasi Gederocz blizu ogrske meje se je v gostilni Josipa Tujeca pričel prepir med pijanim finančnim stražnikom in gosti ter krč marjem. Gostje so jo kmalu pobrali iz gostilne. Ko sta bila stražnik in gostilničar sama, pomeril je prvi na Vujeca in sprožil, da je bil ta takoj mrtev. Stražnika se je posrečilo petem prihiteli™ premagati in mu odvzeti puško.
Književnost
— Popotnik" ima v štev. 9 sledečo vsebino: Avguštin Požegar: Vplivi dutnih pretresov pri d ortaci in javni vzgoji. Fr Jerovšek: Ustroj telesne vzgoje po učiliščih. Rud. Horvat: Kako obravnavajmo razna berila, da jih dobro raiumejo otroci itd. Fr. Kocbek in M. J Nerat: It I medn. kong. za šol. higijeno v Norimberku L 1904 Književno poročilo: (Novosti). Razgled: Listek. — Pedagoški pa berki. — Kronika.
Telefonska in brzojavna =___ poročila.
Dunaj 22. septembra. Ministrski predsednik baron G aut s ch je danes dopoldne konferiral z baronom Chlumeckim in s poslancema Kaiserjem in dr. Šu-steršičem; popoldne je konferiral s poslanci: dr. H e r o 1 d o m, Kurbanom in dr. Pergeltom.
Dunaj 22 septembra. Danes so prišli semkaj Banffy, Ko s-suth in grcf Aladar Zichy.
Dunaj 22 septembra. Na mesto fcm. pl. P in o, ki postane vojni zapovednik v Przemvslu, pride kot prvi sekcijski šef v vojno ministrstvo fml. Alfred pl. Mat t.
Dunaj 22. septembra. V tovarni celuloze v Otakringu se je danes zgcdila silna eksplozija. Dva delavca sta bila ubita, trije so smrtno ranjeni, šest pa je lahko ranjemh.
Budimpešta 22. septembra. Grof Ivan Z i c h y je dobil uradni poziv, da pride v četrtek dopoldne na Dunaj k cesarju. Občno mnenje je, da dobi naroČilo, sestaviti novo ministrstvo.
Budapešta 22. septembra. V Bekeš Ćabi je bil ponoči pred Kossuthov spomenik položen venec z napisom na trakovih: »Osvoboditelju Ogrske pridržani tretj eletniki." Pol-kovno poveljništvo je uvedlo strogo preiskavo.
Meiningen 22. septembra. Tu je umrl pesnik" R u d o 1 f Baum-bach, čigar „Zlatorog" je po-slavil slovenske dežele. Rojen je bil L 1840.
Belgrad 22 septembra. Kralj in prestolonaslednik sta se odpeljala cdtod na potovanje po zapadni Srbiji. |g$ f|p.    i$ fer ;
Petrograd 22. septembra. V Baku je policija našla veliko zalogo orožja; odposlala je tja mnogo vojaštva, V Samaklovu so Tatari naskočili armenski del mesta in poklali mnogo ljudi
Hamburg22 septembra. „Hamburger Nachrichten" javljajo iz Petrograda: Ministrski tajnik Na-djosi, ki je bil poslan v Varšavo, da vodi sodno postopanje proti i revolucionarjem, je bil v svojem kupeju v brzovlaku umorjen, in sicer z bodalom. Policija je aretovala vlakovodjo in 10 kon-dukterjev.
Berolin 22. septembra. Danes je odrinilo dvanajst velikih par-nikov v Vzhodno Azijo, da popeljejo ruske vojake domov.
Bratje Sokoli!
V soboto 23. t. na. ob , 9. uri zvečer se vrči v gostilniških prostorih v »Narodnem domu« isredr i občni zbor se volitev delegatov ne občni sbor »Slovenske sokolske zvese«. — Pridite polnoč te vi In o 1   » Nasdar!«
Odbor.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 19. septembra: Angela Korošec, de-lavkina hči, 4 mesece, Hradeckegs vas št. 20, Tuberkulosis. — Pavla Kurnik, nadsprevednika žena, 49 let, Dunajska cesta 29, Carcinoma. — Barbara Satler, mestna uboga, e3 let, Japljeve ulico 2, ostareiost.
itijs
m »m B    tizska   . . ,    sem. kred. I.
m n        n s
a agr. hip. banka . . ,     srbska a frs. 100*—
„ tsršks.....
Sasilika srečka.  . .
Ireditne .... IncaaSkt ,   .   . ,
šr&kovak« B ...
LOabljsnsk« s . , . kvst. rod. križa   B    .   . .
Ogr.    b    ■      a * • •
ttadolfav* B . , ,
SalsborŠka , . . .
Danajska kam.   ■ . . . D«lnie«.
jbšbs ielesniaa .... Oria-rna ielesniaa    .   . • a.vstr.-ogrska bančna delnlee kretr. kreditna banka   . .
Borisa poročila.
ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni karal das. borse SI. septembra 1906. ■aJoabeitl papirji.
4°/t majeva renta.....
l°/0 srebrna renta.....
4*/0 srstr. kronska renta . . 1% a alata . . . lJ ogrska kronska . . , . 4»/. „ alata .... 1% posojilo deiele Kranjske . I' ,°/t posojil* mesto Splfet . tVsVs m • Zadar . »Vi0/, bos.-here. Čel. pos. 1902 §•/, češka, dei. banka k. o. .
**/t      a a        »     Si O.
I1/«0/« BBt- pisma gal. d. hip. b. »V/© P«žt   kon»-   *•   o. a.
10% P'.......
ft'V/o aaaL PiBm» Innerst. hr. »Vs*/i    m      m     ogrske cen.
del. hr.......
t1/i°/0 ■- Pl»- °fiT- hip* ban. . l'/.7o obl.   ogr.  lokalnih ie
lesnie d. dr.....
4V,7o °bl. češke ind. banka . i\ prior. Trst-Por©5 lok. iel.
47, prior. dol. iel.....
••/. » J««. eaL knp. Vi1/« • •Vi7« »▼»t. poa. aa iel. p. o. .
Srečate.
Srečke ed i. 1860*/, ....
1864 .....
Ogrske
B
limes tenske B . . Premogokop r Mostu (Brili) Alpmske montan .... Praške šel. tndr. dr. . . . Sim»-Maranyi , , . . . rrboTljske prem. družbe A.▼str. orožne torr. dražbe . Češke sladkorne dmibe . .
Valute.
0. kr. eekin......
10 franki.......
SO marke.......
SoTereigns ......
Marke........
Lacki bankoTal.   .  .  ■ .
Sablji......* .
DeUrji........
Žitne cen« v Budimpešti,
Dne 82. septembra 1906, Terssalaflo
liana*	Bla«*>
100 64	) 100*80
100-M	> 10076
10O-7(	) 100*90
119 61	i  119 85
97-2»	i 9746
* 116S<	> 116-50
60 9i	>   101" —
1006(	) 101*60
10O--	100 —
100-9C	> 101*85
1005.1	» 100-50
100-8C	> 101*80
100 9C	ll 101 90
1066C	t  107 60
100*60	101*60
100 —	100*70
100 20	101*20
100'—	101*—
100-76	101*76
99*90	
99-60	100' —
32085	322-85
101-46	102*45
160 50	162 50
29b 76	297 75
167 —	169 —
304 -	313 60
S03*-	311 70
270 —	276 —
106 —	110 60
149 25	160*25
26 25	2825
474 —	483*60
78*—	83 —
93- —	99 —
66 —	70 20
64*- -	66-
3475	3625
62*	66 —
74-—	78*—
636 —	645 50
10410	•0510
«77 50	673 50
1645 -	1656 —
687 50	68850
808 'tb	80>*25
247*75	248 75
68S —	69250
	645 —
27 8 —	e768 —
557 50	558 60
2 *-8.—	3oi_
581*—	586 —
157*—	160'-
11*36	11*40
1912	19*14
23*47	2355
13*96	2404
117*40	117*60
9540	95'50
«64*25	255*25
4*84	6-—
Važno za vsako gospodinjstvo!
»AafttLi vsssrss*okusom' moej°,n ,idatnostj°'kupuj,e Mm° t*?™
Prve l|ubljanske velike pražarne za kavo
KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti, nasprotj kavarne „Evropa".
MeteorologičBO poročilo.
fiilua aad morjem 806-S.    Sradajl araaal Uak it60 m
1 Septeb. I	Cas opazovanja	Stanje barometra V SUM	• *. gu ii	Vetrovi	Nebo
21.	B. BV.	734 4	119	si. jug	dež
22	7.sj.	733 6	111	bresvetr.	dež
e	9. Pop	733 7	118	ar. j vzhod	dež
Srednja vt-feraj&nja temperatora: 14 5V. normale: 141*. — Pa lavina r sm 91.
eieniea PSeniea Bi
terasa
Oves
■a oktober . a april 1906 8 oktober . B maj 1906 . oktober .
za 100 kg. K 15 82
„  100  . , 16 54
,  100 . „12 80
„   100  „ , 1318
„  100 „ . 12-28
za manufakturno trgovino v Ljubljani se takoj sprejme.
Pismene ponudbe pod ^Prodajalke" upravništvu „Slov. Naroda". 3042—1
Lišajasti ljudje
tudi taki, ki niso nikjer našli zdravja, naj zahtevajo zastonj' prospekt in poverjena izpričevala iz Avstrije. i
Lok arnar G. W. Rollo Altona — Bahrsnfsld (Elbe>).
Italijanski kurz
10
sistem Berlitz 3023 1 kron na mesec.
Oglasila do dne 29. septembra t. 1. Stari trg *t. 20f I. nadstr.
V NOBENI SLOVENSKI HIŠI SE NE BI 5MELE POCiREŠfiTI   i  t  t  t t
p
Nespremenjeno.
ssaa DOKTORJA FRRMCETA MIEJB PREŠERNR ESSa
(JREDIL 5KRIPT. L PINTRR
ILGSTRIRRMfl IZDMJfl, JEŠITfl 5 K V PLRTML VEZnNfl 6 K 40 h, V U5M]U VEZANfl 9 K LJUDSKfl 1 K, V PLRTMO VEZRhfl 1 K
40 h..NATISNILA IN ZALOŽILA IG. PL. KLEINMAVR & FED. BAMBERG V LJUBLJANI, t t DOBIVAJO t  i  i 5E PO VSEH KNJIGOTRŽNICAH. t  t %
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku.
VeljaTec ođ dne 1. junija 1906. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE jat kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m peno«! osobi i ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzc   feste, Inomost, MoDakovo, Ljubno, ces Selithal v Aasseei Solaograd, čea Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 6. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembru ob nedeljah in praznikik. — O' 7. uri 5 nt sjutr?; osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzensfeste, Ljabno, Dunaj, ftes Selztka* v Solnograd, Inomost, Čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plaen, Mariji ae vare, Hcb Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipako, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pod tabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Dunaj, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 9. uri 16 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo,  samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak * Trbiž, Beljak,  Pontabelj, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifling v Stevr, Line, Budejivice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (Ljubljana-Linc-Praga direktni vos I. in II. razr.), Lipsko,  na Dunaj Čez Amstetten. —   Ob 10. uri ponoči  osobni vlak v   Trbiž, Beljak, Fran-zensfeste. Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in  11 razreda). — PROGA V   NOVO   MJ2ST0  IN   KOČEVJE.   Osebni   vlaki.   Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevja, ob 1 uri 6 m pop. istotako. —  Ob 7. uri  8 m zvečer * Novo mesto, Kočevje.  — PHIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direkt. voz i,, II. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Lino, Stevr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak ia Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak s Dunaja   čez   Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare,   Prago (Praga-Line-Ljubljana direktni   vos   I.   in   II.   razreda), Plzen,   Budejevice, Solnograd, Line,   oteyr, Pariz. Ženevo, Curih, Bregene    Inomost,   Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno,  Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne   osebni   vlak' z Dunaja, Ljubna, Selzthal ji, Beljaka, Celovca  Monako vega, Ino mosta, Fransensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste,   Karlovih   varov Heba, Mar. varov, Plzna Budcjevic Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9, uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda   samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih.  — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak is Novega mesta ia Koče via ob S uri 32 m popoldne is Straše, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m ■večer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE dri. kol. V KAMNIK.   Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m ziutrai. ob  1. uri 5 m popoldne, ob  7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo   ob  nedeljah  in  prasaikih  -  PRIHOD V LJUBLJANO dri. kol, IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob  S. uri 10 m zvečer Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih. — Srednjeevropski  čas ie sa 2 min. pred krajevnim časom v Ljubl-a i. 2Q1%
Dobro kolo
00
c
co
proda za jako nizko ceno lastnik
Louro Sebenik u Spod, ftftt
Dobro ohranjene
za manufakturno trgovino in lestenci (lustri) za plin, se kupijo.
Več pove upravništvo „Slovenskega
2041-1
Naroda".
Učenkai
se sprejme na stanovanje
Gradišče št. 7, II. nadstropje,
Kupim že rabljen, napol pokrit, lahek
voz.
Ponudbe na M. Dolničarja, Šmartno ob Savi. 3000-2
Jutri, v soboto, 23. t. m.
vojaški koncert
v hotelu M kolodvor".
Začetek ob 8. zvečer.
3036 Vstop prost.
se iščeta.
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, Crnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Val 4 pari samo 5 K.
Za naročite v zadostuje dolgost
3081 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
Delo do trde jeseni. Plaža po dogovoru. 2999 -2
J. Urbar, pleskar na Jesenicah, Spretne, solidne
črkostavce
za slovenski in nemSki stavek sprejme takoj v trajno delo
29^-2   w. Blnnke o Ptuju.
v
nn
turi
se
Zgodovinska povest
takoj odda na parni žagi
D. VILHAR i drug v Gerovem
prsko Rakeka.
3< 2-;
ii
(ponatis iz „Slov. Naroda")
IP*F" je izšla!
Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in Živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Schwentnerju v Ljubljani.
Izt'8 po K I-60, po pošti K 1-80.
Sprejmem izurjenega
stenografa
veščega slovenske in nemške stenografije
Dr. Josip Furlan 3014-2      odvetnik v LJubljanr.
odar
m
3^
le z dobrim izpričevalo
oženjen ali samski, ki bi moi opravljati tudi kletarska dela, takoj sprejme v stalno službo. Mesečna plača  po dogovoru.
Karel Lenče
30C9—3 vinski trgovec
na Laverei pri Ljubljani.
Ernest Hammerschmidta nasledniki
MADILE, OTTSCHER
4 Ko.
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga     3496 4
poljedelskih strojev in orodja.
1 Sprejema zavarovanja človeškega firv 1 ljenja po najraznovrstnejBih kombina-1 cijah pod tako ugcKtaimi pogoji, ko 1 nobena droga sa varovalni c*. Zlasti 1 ie ugodno zavarovanje na doživetje 1 m smrt s smaiijtiijocimi se vplačili	Trza. je>zxixa.a. zavarovalna banka vPragl, Rsz. fondi: 31,065.380-80 K. Izplačan« odškodnine) in kapltallje: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ ▼•«S)                   yM pSassMs daj«: ' SonoiHilni nstop v Ljubljani, šega* pisarne so t lastno) bansnej hiši	Zavarnje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode oenjoje takoj in najknlantneje Uživa najboljši sloves, koder , poslnje
1 Vsak član ima po preteka petih let ■           pravico do dividende.		Dovoljuje is čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Izdajatelj in odgovorni srodnik: Dr. Ivnn Ta v« ar.
TsMtntna m Uak .Varodno tiskarn«".
T9F
JQ
24