253. številka. Ljubljana, četrtek 5. novembra. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeuiai ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerake deZele ca celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. »a četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I Rold. 10 kr. Za pošiljanje na dom &«« računa 10 kraje. za netto, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 &old., za pol leta 10 nold. — Za ^oapode učitelje na ljudskih šolah 'n *a dijake velja znižana ttrna in sicer: Za Ljubljano za e.-trt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ne plačuje od Četiri-atopno petit-vrBte 6 kr., če se oznanilo enkrat tiBka, 5 kr. M ao dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat ti»ka. Dopisi naj oe izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati Ba*0$ntia. reklamacije, nznanila, t. j. administrativnu reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Ghyczyjeve zakonske osnove. Iz Hudim-IV.šte 2. nov. |Izv. dop.| Predmet, o katerem ho deucs pri nas največ govori, in o katerem ho bodo de dalje časa govorilo, pisalo in razpravljalo, ho Gbyczyjevo zakonske osnove. Teli zakonskih osnov nij nič manj nego devet. Vse merijo samo na en cilj, da se odpravi iz dežele i - h 11 požerušni gost, ki se užc od leta 1869. z našo krvjo in z našim znojem debeli, in katerega se val financ-nrnistri tega sveta tako strašno boje, namreč primanjkljaj ali deficit! Gbyezyjeve zakonske osnove hočejo svojo vojsko proti deficita rekrutovati iz žepov davkoplačevalcev, in zato hočejo prav globoko v njega seči. V Ghyczyjevih zakonskih osnovali izražtu je dober kos nio derne komunistične teorije, po kat?rej naj poedinec nič nema, nego vso naj bode last občine, ali v daljnem krogu države. — Lahko je tam davke povišati, kjer je narod premožen, težko pa tam, kjer je, kakor pri nas, h i r o m :i k c n. „Niiicz peusz !" nič penez, to je na Ogerakem deucs splošna nadloga, in Ghyczy uij Mojzes, da bi znal iz Milu. skale studenec odpreti. (!hyezyjevo zakonske osnove ustanovlju-jejo, da se imajo vsi izravni davki za 5°/0 povišati, da se ima od voznine na železnicah in parobrodi!) 10% u ime državuegu davka pobirati, da se imajo kapitali in rente obdavčiti, da se imajo hišariua, pridobitnina, užitniua in ludakopja z novimi davki obložiti, in na zadnje se ceh) na lov in na lovske puške uij pozabilo. Kuko bode narod ves ta davek zmogel V Ureh tretjikrat ženin. (Črtica iz kmetskega življenja, spisal O. Oaipov.) (Konec.) Rekši toliko bolj zagrizen na ženitev odide od fajmoštra. Prvo žensko, ki jo sreča ua poti, untavi brez kacih ovinkov. ,.Ti", nagovori jo „ali bi ti vedela za kako tako žensko, i tako-lo, ki bi hotela oinožiti se — nij da bi dejal, da na preslabo V ' Nagovorjena, dosti veljavno deklo iz bližnje vasi, poznala je uže od mladega Urha, kak mož je, zato sc mu nasmehne iu kratko odgovori: „Kaj meno to vprašate?" iu hoče pohiteti daljo. Tedaj Ureh še pohlepneje hlastne za njo. „Tebe, tebe! Taka-le mlada dekletca sc najbolj zmenite take reči. Kaj pa ti moja! ali bi ti vzela uieuc ? Saj me poznaš, kali?" Tudi za to je Ghyczy skrbel. On bo postavil nove, davek utirjajoče finančne organe, in ti bodo davke brez vsega usmiljenja uganjali. Ce poedinec ne bode mogel njemu odmerjenega davka plaćati, ga bo morala občina mesto njega |>laČati. Ghyczy je rekel v državnem zboru: „mi ne trebamo učenih govorov o uarodnem in državnem gospodarstvu, mi ne trebamo učeuih razprav o novib davk OTski h sistemih, mi ne trebamo sploh »obenih učenih teorij, kar mi trebamo, je denar, gotov denar! in sicer brzo, drugaČ smo za pol leta s svojo državo na bobnu, insolventni, iu to bi moglo jako nepovoljne nasledke za nas Imeti." To je gotovo v la-pidarnem stilu govorjeno. Gbyczy sc h svojimi zakonskimi osno vami uij ikat&l finančnega žeuija. S povišujem davkov državuo dohodke pomnožiti, to bi na zadnje vsak zadel. Finaučni ženij je samo tisti, ki davko znižuje, in z znižanimi davki večji državni dohodek doseže. Ogersko je dežela, katero sta Oerei in llachus tako obil&O nadarila, kukor mulo katero, a kljntm temu vendar uij v stanji toliko zmagati, da bi lama sebe upravljati mogla. Kdo je temu kriv V Svet kaže na — eristokracijo! Gl.yczyjeve zakonske Oflut ve stoje sedaj pred dvojnim vprašanjem : prvič ali jih bode nas državni zbor sprejel? in drugič, ali se bodo dale izvesti? Di žavni zbor je Ghyczy-jev „ex|)osc" mirno in resno poslušal. Opozicija je molčala, kajti Ghyczy je mnž iz njenih vrst; vladnu stranka je pa s svojim odobravan jem jako škrtarila, ker vendar nij pristojno, da so nakladanje večjih davkovuih bremen z veselim tlcskanjem sprejema. Ce ,,0 dobro. Oh, vas bi pa vendar ne hotela, t:*c«ga ž^aiijarskcga dedca, — kobi vi tri vasi premogli I" ,,0 ti proparana zgaga ti, še desetkrat slabših ti bodo manjkalo morebiti, stoj, stoj, ti košatica prevzetna! ti !u Tako in še hujše joUnh zmirja, dokler mu ue uide izpred očij. Potem pa mu pride na misel, da na to jezo iu za svoje osuši uo grlo bi zdajle še najbolje prilegalo so mu uekaj dobrih požirkov krepkega žganja. Iu ua ravnost zavije v svojo staro taberuo. Uže blizu tam prikmhoče sc mu urartnišk gospodič ua proti iii mu začne: ,,Ureh, deuen ste pa pomlajen in |>o-skoČen, kakor ženin. Stavim, da so ženite l" 11 i hi, res! Kak«, učeni ljudje veste vse iu uganete, meni Ureh sladko režeč se.— „Kje pa imate nevesto?" praša oui. — ,,1'rav pridete je še nemam". — Sa zdaj ucV Saj ho uže tri leta ženite!" — , Neki šetitaj, pravim jaz, da mora biti, da se je vse zarotilo zoper mojo ženitev. Kaj menite vi, gospod, bode naše javno mnenje, ki je odločno proti Ghvczyjevim osnovam, uvoj pravi izraz v državnem zboru našlo, čakajo Ghyczyja trdi boji. Tudi naši časopisi so z vekšine proti Ghyc/yjevim osnovam, posebno ostro piše „Egyertčrtes" proti njim. Ljudje mrmrajo, zakaj Gliyczy uij ekvipaže, jahače, konje, IttksM, pse, paradna poslužuike itd. obdavkal m zakaj so vsa ministerstva svoje Btroške kolikor mogoče znižala, samo honved ko mi-nisterstvo ne. Ce državni zbor Ghyczyjevc zakonske osnove no potrdi, bode Ghyc7.y odstopil, in potem bodo naša državna kriza zopet vso svojo ostrino pokazala, kar se ve da za nas veselili duij ne prorokuje. Dolenjska in Loška železnica z oz i toni na Adrijatsko iu Crno morje. Kpiaal V. C. Supan, prvosciluik trgovinsko in obrtnljsko zbornieo Kranjsko. (Dalje.) Svojo trditev hočemo pričeti s t^m, da pokažemo velik ruzloček, kako: sen je mej občilom po raznih sosednjih deželah avstrijske države. Zgodovina vseh dežel in pokrajin, k a t e r e s o u ž o napredovale v obrtu, dokazuje da u j i h r a z c v i t i n blagostanje posebuo izvira iz žele z-u i e, katerih je razumno z v r š e u i h kolikor jih uajveč more biti. Ne smo se misliti, da želzn;ce samo pospešujejo obrtuost, kolikor jo katera dežela uže zdaj ma, — no, kajti ž o 1 e z u i c o so prve, ki najbolj zbujajo nove obrte, ker duh z danjega časa je tak, da so z njimi ki ste tako učeni — jaz bi dejal, da to mi moja ranjca dela tako. Ko bi dobro to vedel, kar izkopljetn jo, da bi videl, ali bi se potlej oženil, ali ne.'' „A ranja, ki je mrtva — kaj vam če «>na? Živi vam morda bolj uapotje delajo." — „Ta pa tudi, to. Župan, lujmošler, vsi ljudje iu še ženska nema nobena nič prav prave korajže do m0O6." „0, če uij druzega, to ste brez skrbi, /cusk vi lehko dobite, kolikor jih hočete; drugim vašim opornikom pa bomo mi v kaueeliji polomili vratove. Nikar se no bojte, naj vemo, kako daje z vami." — „ Al i b ote res poougavili jih?" — ,.Homo, bomo vse! Le pripeljite jo, ucvesto. Ce bo še kdo jezik otresal, vas bomo pa mi oženili." ,,lla, saj sem tudi jaz tako dejal. To ste gospodje vi, da! Pojdite, pojdite z menoj ! Kad vam plačam glažek žganja in da vam povem, kako jo." Lrkov pristaš mu sicer ne izpolni te ljubeznjive volje, ali podpise ga pa tako, da se Ureh uatogoma zaleti v žgaujarijo iu tam zažgauja ves denar brez ugovora najbolj povzdiguje trgovinski, obrtniški, sploh narod n o - g o s p o d ar n i napredek; kajti državno - gospodarna produkcija nama jo tint vir narodnega bogastva, kateri nikoli ne usahne. A izkušnja uči, da vsaka železnica povsod ob sebi, kodar teče, budi nove moči, katere produkcijo povzdigujejo in oži vljaj o. In baš naša Kranjska zemlja je pripravna, kakor nobena draga dežela na h u hcni, da bi bila obrtna dežela. Mi smo prvi mejaši adrijanskega morja z dvema važnima pristaniščema v Trsta in v Reki; čas ne more uže biti daleč, v katerem se odpravijo vsa svobodna pristanišča; mi imamo cesto n a j u t r o v svet, na zapad in zapadni v h hod, kamor se po sami na tori blago oddaje. Mi imamo dovolj vode, kurjave, prebrisan narod itd. A da svojo drago Kranjsko deželo, prvo sosedo našega morja, naredimo v obrtno deželo, to je neogibno treba, da se po deželi zvršč pripravno osnovane železnice. Ta trdni in odločni program sem si v mnogoletnem prvosedovjuji trgovinske in obrtne zbornice kranjske postavil sč železno voljo in z neutrudno delavnostjo. ') Prvo spričevalo o tem je Goieijska železnica, pri kateri sem tudi jaz bil konsorc'jn na čelu. Po resnici bodi tukaj povedano, da so iz početka zelo nasprotovali nekateri veljavni možje mojemu črtežu, železnico napraviti z Ljubljane čez gorenjsko zemljo na Hol jak; nego vsa stvar je po deželi tako znana, da mi o tej stvari nij treba nič pripovedovati. Zdaj se stvar sploh suče samo o Dolenjski in L>ški železnici. Obe železnici nijste samo za Kranjsko deželo, nego tudi z i c ropsko svetovno občilo zelo važni, namreč cesta od2) s c- ') Ako bi »o morebiti želelo kaj več. o tem sli-flati, pripravljen bi bil tudi to povedati. Mnogo je uzrokov, zakaj Dolenjska in Loška železnica do zdaj Se nijsta na ugodnejši stopinji. Kadar bi kdo zahteval, moremo tudi o tem odgovoriti, a za zdaj hočemo o teh uzrokih Ar molčati. *) Da se tudi Karavanke prerežejo ali s Celovca čez Ljubelj proti Tržiču ali čez Jezerski Vrh, da se dohode navpična črta od severa na jug, nikakor nij in še na upanje pije ua prihodno veselo ženitev noter do poznega večera. Še le pahnen omaje se iz taborne ter zaletov nje se cinca počasi domov. Toda pridši iz mesta ga nže premaga pijača, da se zgrudi in zavali v graben, kjer obleži in zaspi. A baš to — kdo bi mislil? — bila je sreča njegova. Ko je tam notri kaki dve uri spal, srečali so ga nekateri, pa, kakor levit v sv. pismn, šli so mimo njega, misleč si; kdo bi se ukvarjal s pijancem? Na zadnje pride mimo usmiljena ženska, in ko ga vidi ležati v mlaki, smili so ji v srce, pristopi k njemu ter mu z mlako, katere si je bil uže sam precej navlekel črez nos, omaka Čelo in senca, dokler izdrami Urha. Potem ga izvleče kvišku, ga p »vprašuje in pomiljuje in na vse zadnje podpirajo spremi domov. Po tem je konec naše povesti kratek. 1 ili ii je bila doma ta samaritanska pomočnica, Katra po imenu, tako všeč, da je v dolg pogovor spustil se ž njo in ker uij za-Blcdel nobenega zadržka na njej, je odkril jej svoje srce ter ponudil se ji v zakon. In vera in severnega zapada na jug in južni v s h o d, v prvi vrsti oziroma na Trst, Reko, Dalmatinsko, potem na Pirej, Solun, Carigrad. In resnico govori J. O. pl. Hahn, ') bivši c. kr. konzul vzhodne Grške zemljo: „Pirej bode stopnica prihodnega evropskega hitrega občila", poudarjajo, da, „kadar bode Pirej v zvezi z evropskimi železnicami, Brindisi, Pizejskemn pristanišči odda evropsko hitro občilo". Znano je, da vlak po železn'ci teče malo ne dva in pol k rat tako hitro, kakor pomorski parobrod, in po najtanjših premerilih je vožnje i« Alekdandrije v Pirej 511, v Solun 670 in v Brindisi 835 pomorskih milj, torej za 324 pomorskih milj, to je za 32 ur časa ob dobrem vremeni v Brindici več, nego v Pirej. Tudi Trst leži mnogo ugodneje, nego pristanišči v Genovi in v Marsiliji; kajti iz Aleksandriie v Genevo je 1320, v Marsilijo 1425 pomorskih milj, a v Trst samo 1257 pom. milj vožnje. Da, gotovo me je razum vodil, ko sem dotičnim možem uže tolikokrat izrekel po* milovanje, d a jo južni del avstrijske države tako opuščen kar se tiče ž e-lc/ničnih cest3), kaiti v severa našega cesarstva v čisto nevažna mesta drži po več železnic, av Trst, največje avstrijsko trgovišče drži še zdaj samo ena Železnica''), in tudi pri prvem avstrijskem trgovinskem zboru mi je bila prilika, v seji dvomiti, in tudi o teh dveh Črtežih so je nže pozve-delo, česar je treba. ') V svojem izvrstnem spisu : „Putovanje iz Belega grada v Solun". a) Največjo važnost ima tudi Črtež od (Jerico na Ajdovščino, Vipavo, Razdrlo itd., ker hi posebno uresničil italijansko-jotrovflko zvezo, ter nže zdaj izrekamo, da so o pravem času tudi za to Črto gorečo potegnemo. n) Naj so dalje pomisli, koliko let je bilo treba, predao sta Iz Dunaja železnico dobili naši oho pristanišči v Trstu in v Reki. Najprvo so železno cesto naredili na sever in severni zapad, kjer včasi res utegnemo kako stvar kupiti, n prodati zelo malo, in kakor električni tok se jo teb dežel obrtnost zvezala, srcem avstrijskega cesarstva; da, ment samemu se je takrat bila celo v Gorici pokazala kava, poslana iz Hamburga. Sicer bi so moglo So mnogokaj povedati tudi o teh tako množnih narodnogospodarskih zmotah. ona — kar hitro povejmo — rekla je: no, naj pa bo! In bilo je. Fajroošter, ki seje bal, da bi Ureh res ne obabil se na ,,cvilch", je, kakor vsi naši gospodje", kedar se jim resnost ali dobiček pokaže, hitro zatajil vse svoje premisleke zavoljo „treba" ali „ne-treha" Urhove žeuitve, in Ureh je bil poročen pred oltarjem. Razumi, da potem so tudi soseščani uklonili se pod Urhov zakon, ker jo imel fajmoštrov žegen. O tem zadnjem so ljudje o pravem časi tem monj mogli dvomiti, ko je Ureh v svojem, blizo sedemdesetem letu necega lepega jntra našel pri svoji ženi malo ,,pnnčiko", ki je vekala. Kako pa je ta družinski prirastek bil ran mogoč, tega še zdaj nima izgrnntanega, čeravno uže deset let v tretje oženjen duhti to, petdeset let pije žganje in Šedesot tlači travo vsem učenim in neučenim padarjem in dokta> jem na veliko uganjko. Vi pa pojdite ter ga poglejte in — posnemajte ga, če hočete sodoprinesti, da se ne bo svet opustil. 15. julija letos ko sem bil poročevalec dražega oddelka poleg drazih stvarij tudi to odločno in s povzdignenim glasom povedati. A nekoliko besed o tem izpregovorimo pozneje. (Konec prihodnjič.) Politični razgled. V Ljubljani 4 novembra, fMi-^tirin'f/'tt trnovi stvari sodi ruski „C»o-los", da je prav osobno sovraštvo Bismar-kovo vsega škandala krivo in pravi, da je tu pamet zapustila za svoj narod prav pametnoga moža Bismarka. Iz Novega Jorka se je brzojavljalo, da so v ameriškem St. Louis vsled necega telegrama Bismarkovega našli Arnimovega tajnika, ki je v soboto na ladijo šel, da na zahtev Arnimov en del onih dokumentov v Berlin prinese, katerih manjka. Ali berlinska Reuterjeva telegrafska oflica pravi, da nemškemu poslaniku v VVaschingtonu o vsem tem nij ničesa znano. Dopisi. I/ IN'osrKa pri Trstu 2. novem-(Izv. dop.] Kakor znano odpre se ta začetkom šolskega leta 7W, pripravni tečaj, ali krajše rečono pripravnica za učiteljsko izobraževalec«. — Glavni namen te nove šole je: velikemu pomanjkanja ljudskih nčit»ljev v okom priti. Do zdaj je moral vsak, kdor je hotet stopiti na učiteljsko izobraževališče, dovršiti spodnjo gimnazijo ali pa spodajo realko. Vsled te nejnovejše vladne naredbe pa tega več nij treba, nego oni, ki dovrši to pripravmco, s dobrim vspehom, more po prestanem sprejemnem izpita, katerega delati je bil pa tudi pred dolžan, prestopiti na pripravništvo. V to pripravnico pa se sprejemajo dečki, ki so uže izpolnili 14. leto, ali je pa pred začetkom leta 75. izpolni, dalje oni, ki so telesu > in nravno nepokvarjeni, ter so užo prcieli odpustno spričevalo kake ljudske ali meščanske šole. Kako razvidno bo ti pogoji čisto m denkostni, tako, da bi bilo pač želeti, da bi se mnogo ačencev za ta tečaj oglasilo. Učni jezik bode tu slovenski, le tri ure na teden se bode podučevala nemščina, kot obligaten predmet. S-car so pa predpisani razen odgoje vsi tisti predmeti, kukor za učiteljsko izobraževališče. A kskor vsaka nova naprava, tako ima tudi ta šola ljutega sovražnika, ki na vse kriplje dela, da bi jo še pred porodom zadušil. In ta sovražnik je znani magis tr a t tržaških lahonov. Nij moja naloga v tem dalje pisariti, saj ve uže vsak Slovenec dan denes, da kjer gre kaj proti slovenščini, ondi so ti magistratevci prvi. A baš tukaj se prav brezuspešno penijo! Pa ravno ta faktum sam, ne glede na drugo dobro, bi moral naše okoličane in Krasove c izpodbosti, da bi tem bolj podpirali to Šolo steni, da pošljejo v njo svoje dečke, ki so zmožni zgoraj navedene pogoje izpolniti. Dobrota, katero bode užival naš narod iz te nove naredbe, ne bode še vsa-komii razvidna, a prepričala nas bode o tem bližna bodočnost. Vlada pa nij skrbela samo za šolo, nego ona bode tudi dala vsem učencem, ki nijso iz Prošeka doma, podporo v 50 gld. Sicer pa nij ta šola namenjena izključ-ljivo le za okoličaue, nego vstop je dovoljen vsakemu sposobnemu Slovencu, naj bode že iz Primorskega, ali iz Kranjskega, ali od kodar hoče. Zatorej vabim našo vrlo slovensko mladež, ki se misli posvetiti učiteljskemu stanu, naj se v obilem številu udeleži. Sprejem se vrši vsak dan od 9. — 12. ure pred - in od 2. — 4. ure popolfidne in sicer pri podpisanem, ravno nasproti Pro-seške ljudske šole do 15. nov.; kajti IG. začne že poduk. Dano je pa na prosto voljo oglasiti se nstno ali pismeno. Iz Dlliltljl* 2. nov. (Izv. dop.j Narava izgubljeva svoj kinč, mrtva sezona se začenja po njej, beli mož, sneg jej bode skoro zatisnil oči, in spavala hode zemlja iti se odpočivala plodnega truda. — Cerkev je z dobrim okusom ta čas porabila, da vauj postavi dan „veruih duš". Narava vabi človeka k resnemu pogledovanju v svet, ona lehko v tem Času vsakemu podajo povod in priliko spominjati se onih njemu dragih, ki so uže izstopili iz odra življenja ter sc vrnili v naročje matere zemlje. Ven na po- kopališče roma staro in mlado, in pietetno položi reven ali bogat dar mrtvim na gomilo, in tudi človek ki je na tujem in nema svojcev na pokopališči tujine, pridrnži se romarjem spominja se tam mrtvih nže ljubih daleč tam v domovini in pogleda grobovje onih mu drazih duševnih boriteljev katerih ded-ščina mu je um bodrila, srce grela, pogloda kako se kaj besede na mrtvih uresničujejo : „eine nation, die ihre genies nicht ebrt, ver-dient nicht das ihr soleh« geboren vverden". Na dunajskih pokopališčih leži dosti velikanov umetnosti, učenosti itd., leži Mozart, Grillparzer itd. hladen grob krije pa tudi velikana Slovana Jana Kollarja, vellcega-du-hovna ljubezni, ki vse Slovane objema, ve-licega pesnika „Slavv deera", spomin'ta, katerega je pesnik postavil od Nemcev ponem-čenim — mrtvim Slovanom. — Na njeeov grob me je želja vlekla in videl sem tam, da Gothejeve besede Slovane glede mrtvega Kollarja ne zadenejo. Bodi Jugoslovan, bodi Severoslovan, na gr.mn Kollarja smo bb našli in reči moram, dunajski Nemci so svoje ve-velikoumne s pohojovanjem in kitenjem grobov manj čestili kakor kolonije Slovanov na Dunaji Kollarja. Cel čas, ko sem tam bil, mrgolelo je okolo njegovega groba ljndij, glasili so se slovanski dialekti iz ust dame, delavca, bogataža in ubozega češkega dninarja in nagrobni spominek bil je kar pokrit z venci in slovanskimi trakovi, danih od posameznih društev itd. nJsa živ, v srdci cely narod nosil: Zemfev ž i je v srdci narodu cel eho." Kratek in pomenljiv napis zares. Da Kollar živi v srcu vsaj češkega naroda, ker pozna njegova dela res večina naroda, na grobu Kollarja sem spoznal, da ubogi češki dninar in bogata gospa Čeha, dijak in trgovec Češki pozna Kollarjeva dela. — Pre-širna pesni — in Slovenci —? Pokopali smo pred dvema letoma jugoslovansko zvezdo Prcradoviea; njega ne smem zabiti! Napotim so na Matzleinsdorfsko pokopališče, najdem tam okolo groba pesnika hrvaško mladino tukajšnje univerze, nekaj slovenskih dijakov, nekaj častnikov in na Dunaju bivajočih Hrvatov. Nagrobni kamen nij prebogat ali tudi ne prereven; na štiri -oglatnera vznožju stoji 3 komolce visok steber, na višku z prelomljino, nazuanjoči kos velicega stebra: na odlomku tega stebra je vsekana lira, obdana z lavorovim vencem in dvema navskrižnema mečema, na vznožnem kamenu napis : Dem liebevollen gatten, zli rt-lichen vater, dem treuen sohn seines vaterlandes, dem tapferon krieger seines kaisers, dem gc-foierlen dichter seiues volkos; Peter v. Pre-radovič, k. k. gencralmajor uud truppenbri-gadier, geboreu 19. Milrz 1818, gestorben 18. Aug. 1872, do sem nemški napis, dalje hrvatski: nGle i tvoje nestade zvijezde, Ona pade u viečuosti more, Al joj svietlost još tvom rodu sjaje. I sjati ea nebrojenih lietah, Ma da tebo na svijetu nije, Već ti tielo hladni grobak krije." Dalje: „.Jela v. Prerado vi 6, geboren 13. Juni, gestorben 27. Dezember 1870. Na spominku bilo je več vencev eden se slovanskimi trakovi, položen tje od di-jaštva. S—c. Domače stvari. — (Kranjska trgovinska zbornica razpuščena.) Trgovinski minister Banhans je razpustil kranjsko trgovinsko in obrtnijsko zbornico in deželni vladi naročil, takoj pripraviti in izvršiti nove volitve. — (fTheol. dr. V on č i n a) odbornik slovenske M.dice, načelnik družbe kat. rokodelskih pomočnikov, profesor v bogoslovnici v Ljubljani jo umrl. Konservativna stranka izgubi v njem energičnega in delavnega pri-vrženika. — (Dež. glavar Kaltenegger) so je včeraj z brzovlakom na Dunaj odpeljal zarad avdijcuce pri cesarji glede dolenjske železnice. — (Iz Borovnice) se nam piše: V nedeljo H. L m. napravi bralno društvo Borovniško veselico z tombolo in petjem. Začetek ob tuo zdravilo proti jetiki in suš.ei itd., pozneje pa tudi na Nemško prenesen, kot iileoek, je res tako zdrav»luo sredstvo, da se more vsa-cetuu bolnemu priporočati. • \%eu bolnim moč in zdravje brei lek* in brei airoškov po izvrstni lm\mm tu Barry V DotlflfoJIH. L's li't uže jo nij bolezni, ki lii jo ur liila ozdravila tu prijetna zdravilna lirami, pri oilrašeonib i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse liolr/.oi v želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, košolj, nepro-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slalmsti, /.lato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silcnjc krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti iti blcvanjc pri nosečih, otožuost, diabet, titranje, shiijdaiijc, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, BMe dojnići no mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja l>r. VVurzcrjn, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega svetnika Dr. Angelstcina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. l>r. I »rile, I>r. 1'rr, grofnije Castle-Btuait, Markize de Drehan a mnogo druzih imenitnih ofcob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz SO.000 spruevulov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1862. Kevalcscičre D u l!arry v mnogih shunjih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je. pri ilristi in griži, dalji- pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kaumju, pri prisadi)i\em a bolehnein draženji v scalnl cevi, zaprtji, pri bolehnein bedenji v obletih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in iti neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih bolesnih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grbi. (L. S.) K ud. VVurzer, zdravilni svetovalce in člen mnogo učenih dru/.tcv. W i n c h e s t e r, Angleško, .'I. decembra 1812. Vaša izvrstna Bevalcscičre je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtju, bolne čutnice in vodenico. 1'rcpričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. .1 a m c s Shoreland, runucchiik, iio. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosji. Dr. An g u 1 s te i n a. 1'. e r o lin, G. maja 18fm\ Ponavljaje izrekam glede Kevalcscičre du 15arry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angel steln, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 70.021. 0 bergi m pe m , (liadetisko), 22. aprila 1872. Moj patieut, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vslod rabe Vaše Kevalcscičre du Harry po-polnama zdrav. Viljem Ibirkiirt, rauoc(dnik. M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesclere du l$arry so izvrstni. Fer d. C lausberger, c. kr. okr. zdravnik. »t. 80.4 IG. (Josp. F. V. Denekc, pravi protesnr medicine na vseučilišču v Mariboru > N. no-i.jai, piše v „B e r 1 i n c r K. 1 i u i s c h e W OCkes s c h r i it" od 8. aprila IHlil to le: „Nikdar ne zabito, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kovnicuta Ara-bica" (Ue\ab scičre . Dete je v 'I. mesecu vedno več. in več hujšalo, ter^vedno bljitvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda U e v alesciere gaje ozdravila popolnoma v *> tednih. Št. 64.210. Markizo de liiclian, bolehajo sedem let, na nespanji, tresliei na vseh udih, shujšnnji in hipohondriji. St. 70.810. (Jospo vdovo Klemmovo, Diisscldorf, na dolgoletnem bolehanji gla\e in davljenji. .St. 75.877. Klor. Kbllerja, c. kr. vujašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v pršili. Št. 76.970, (itispoda (iabricla Tcšnerju, slušatelju višje javne trgov inske iikailemije dunajske, na Skoro breznndijni prsni bolečini in pretresu čntnic. Št. 66.716, (Jospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespiinji in hujšanji. Št. 76.988. barona Sigmo 10 letne hramoto nu rokah in noguli i t. d. Kevalcscičre je 4 krat tceneja, nogo meso, ter se pri odraAčeiiih in otrocih prihrani SOkrat več na ceni, glede hrane. V pletotutih pnžicah po pol funta 1 gold. SO kr. i hmt S gold. 50 kr., 2 lunta 4 gold. 60 kr, 6 fun ,uv 10 gold., 19 funtov HO golcL, 24 tmilov Jli gold., — Kevklcsicienj-Diftcuitc.ii v pu&ichh A 2 gold. 5») kr in < gold. 50 kr. — Rovaleaciere-Chocolateo v prahu 2 gold SO kr., 48 tus 4 gold. 50 kr., v prahu z«. 190 ta 10 gold., za 28« tas 90 gold., — zh 57t> tas Jt> gold. — Prodaje: Bhi ry du BartV & Couip. na On-atfcji, V* 'stflfNsđlfMM« et. 8, v l.JubSjrtul Ed Bnhr, v t.ra&tlc-l bratje Obe r»n»uiuy r, v Hm« brultu Dteobtl & Frunk, v <*»lowtd P, Bira« bachot, v I.«o»*l Du dvig Muller, v VI ari boru t. K o 1 e t n i k «t M. M o r i 6, v Morunu J. B ' točk ha utuii, kakor v vseh meu tih pri dobrih le karjih in specerijnkili trgovcih; tudi razpošilja du i tka htfia na vio kritje po postnih nakaznicah uli povzetjih Vržue rene v Ljubljani 4. novembra t. 1. Pšenica 4 gld. U0 kr.; — rež b gld. 40 kr.; — ječmen 2 gld. 'JO kr.; — oves 2 gld. — kr.; — ajda "2 gld. (>u kr.; — proso 9 gld. 90 kr.; — koruza 3 gld. 10 kr.; krumpir 9 gld. 20 kr.; — fižol 6 gld. 40 kr.; masla funt — gld. 53 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — špeh trišen — gld. 35 kr.; — speh povojen — gl. 42 kr.; jajce, po 2'/i kr.; — mleka bokal 10 kr.j govediiino funt iJO ki.; — tcletnino funt 28 kr.; svinsko meso, funt 20 kr. — sena cent 1 gld. 25-kr.; — slamo cert — gld. 75 kr; — drva trda 0 gid. 80 kr.; — mehka 4 gld. !*0 kr. b> e h lili, #2 i I g p r1« &. fi. s»- n "t +~ H ,0 C C m sc << " ... p 3 S ^, ^, S Ji B * * * p. o" I tvD i** C£ r I yi o O o a o S' . h*. . m o B O I o Okrožnica. Ker smo aluilcOe specijalitet« po praT ni/kej (.'•■iii iiiiku|.ili, jo i' il.ij m ormo tmli le po jii.iv iii/.ktj cciu i azp t *odava ti. S pogubnim MpiiHtuvuiijiMii Ilunajsko lisko-tovaniišku /.a-lo.^a 11» kalini. Slutit, ltiii>reclit*i»lufr. Sr. 8. i lnr.il liuliftnili rutic utrunkih r. bitrvtMiim ukra-i ■■ i ti SD kr. 1 tucut ■■-.«■ ti.i. rutic ilckliskilt x i. u w .mi okrilji in in iiliriililjemi gl. t, L tucut Ijutibtiuli rutic ilauiHkili z Imrveuiin ukru-jtiiu in ubrnliljuiiii gl. 1,80. 1 tucut jucoiict-riitic iluninkili /. burvuiiim okrujoui gl. I.iiii. 1 tucut /c|iiuh rutic za hohjioiIc t burvuniin iil>iu jim iu iilniililjciKi gl. 2.i"iii. K.iviiu mti prvo aorto in eli'guutui gl. ;i. 1 jedina ilmnukii tU ti On prvo aorto butfat-cluir ■ ruzliOiiiini iiioiioyriuiii tik, (vnitu rucuu ilolo) su kr. 1 tucut belo plutnciiili rutic gl. 'i. I tucut Uliglueko-atlruviliilb fnitirnih rutic gl. .!, pripruvuojo in boljo, nego golui. 1 tucut uugl. pii|iić-oliria:tlov gl. 5. i tucut turšk. kopalnih ddvImIov k1. 1 pur c^i piiiiK-nihj 11: l portteljo, y. ni/.iiovratiiiint I m 11K ■ I >;t 111 i in burvuini gl. o. i koberuu pisana barva in itrlanagai blugu na prad- poatcljo gl. H..r)(). i kiiiiircc aa predpoitaljo, večji gl. a.oo. 1 Hvilnutu rutu liuiuakti /u okolo v rutu gl. I, 1 »vilnutu ruta iluinnka večji in iz uloguutuo robu gl. 1.60. i barol, volu. vruiiia rutu zu gotpoda gl. i. 1 batol. volu. vratna ruta i/ elegantno robe gl. 1.60. I hviIu. vratna ruta zu gosjioilu gl. 'i. 1 hviIu. vratna ruta i/, elegantno robo gl. 3—4. i garnitura mutna naprare {jfti obedu) za ti oiob gl. 4.60. 1 gartiilura iniziie napravu /.u l'l ohiiIi gl. II. Mu poaebnu /.ubtcviinjo razpoHiljamo tudi popolni cenik zulogo iiuho, ilaljo zngotovljamo, l.i poailjatno lo ilobro blago, ter končno iakrelio pri-]ioročunio u.i.-ii ti i n ki in /avoil. Wiener Cattun-Druck - Fabriks - Niederlage, Stadt, Kupreclitsplatz Nr. .'{, Klk «•«■••!. \ illli|M'Oll Kitk risi 11#> Tu cenik nuj no blagovoli alu.iuiti, ker ao lo reilko priobčigo. [Tujci. ;i. n o v e iu b ra : Kvropa: Koinčan, Šuflaj iz Kti-doitovega. — Staro iz Mengša. — I.ehr iz Parita. 1" i Klonu: Mornig it. Vidina. — Majer iz Dunaja. — Hvetličič iz Godo-viča. — gr. fačo \l Tonoviča. — gr. Lichteuberg iz PrapreS. Pri .tiniiei: Heffel Is Golnika.— Uuch.sbaum iz Dunaja. — Gur iz Stut-garta. — Stalil iz Hamburga. — Čoligi iz Dunaja. Pri Znnuurel t Victori iz Ajtlov-šeine. — llaiiirr iz Celja. — Kristan iz Ljubljane. Pri iMivstrsKein dvoru s Zcrovnik iz Gornjega grada. Pri 4-iti-ju nvMtrijMka-iu i Stcrn- berg iz Zeloanikov. Pri Viruiil.ii: Uieoli u Kibnico. Zu bolnike, ki bolehajo na pljučah, srčnih in živčnih boleznih jako važno. Libigovi Kumi ■ izlecek. Prosim Vas. da mi pošljete 3f> tlaeonov Vašega Kumi-izh čka kar najprej mogoče, ker se jo zdravje, pri mojoj boori o61 vidno prav dobro prenienilo in to po uevot-dnevnej rabi, ker bdSemo to ozdrav-ijenje le nadaljevati. Splošno vsaki dan, posebno zveč n na-.tajočo oslabenje Je popolnoma zginilo, ter bolniea oči vi dno uže bolje izgleda. Jos. Eisenkolb, uadučitej. Ker so jo Vaš innogočiHlani izleček tudi pri meni po 3 kratnej rabi omenjenih Aaoonov izkazal, kot izvrstno zdravilo, prOsim tedaj šo o pošiljatev, {»v, pošiljaj. Kalin .i Stude. Vsled poskusa teh itirifa lla-conov uioreiii lo toliko ouieiiiii, da jo koše j nekoliko uže prestal, I a g j o dalje Muli sopem iu čutim tudi večje nagnenje k spanji vsled valega trjenla Itd. H. Miiller. Kniižica ur. W e i I a «i tem preilinetu brezplačno aii iVaueo. Cena enega Bacona, oziroma savitje velja i gid. a. v., obal ali zaboji ne manje, nego 4 tlaeonov pošilja Glavna zaloga Libigovega Kumi-izlečka, Eerolin, Friedrich-Strasse 196. Znesek naj so pri naročenji takoj blagovoli vposlati, ker za Avstro-Ogersko ne poilljamo poštnim povzetjem. Ml. Zdravniki aaflega savoda so vsaki hip pripravljeni, po ujio-slanej zdravStvenej preiskavi dotičnim bolnikom zdravniško nasvelovati, ne glede mi liitlioH) migriKlo. {lil-k—1) V prospeh občinstva samega smo jnipravljeni, dobro znaniui firmam izročiti razprodajo. Najbolje sredstvo za o lira njen j«1 in me h Iv o ho (•revije in konjsko opravo je {•i i« o ■■ usnja na Rusko olje na usnje. To olje ima posebno prijetno dišavo, in sicer so more v škoiujih, ki so h tem oljem namazane, celo hoditi v salone brez spotitikc. To olje stoii dajo, da no more skozi usnje vsakovrstni zrak, vročina in moča; ako su od časa do časa usnje napusti s tem uljem, postane kot baržun mehko, nepreuiočeno in postane d. jo posebno elastično. Potenje na nogah no škoduje potem več tacemu usnji, ki ostane mehko in rastezljivo ter dolgo traja. — Usnje, ki so jo mazalo z ruskim oljem se more v*aki čas tudi mazati leltidlom ali lakom, ter se trajajočo lepo sveti. (806—2) Steklenica po 1 iu g glil. V plc-liHNtili Mlekleuiculi po 3 in l<> funt. f Wj svetinjo odlikovan! Nobenega Hkavnega črnila več na črevlje!! C kr. i z k 1 j. pri vil. <{k za Avsiro-Ogcrsko Univerz, salonni^m a s t n i lak za Lr(is|iutlskii iti tliiiiiskr rrrvlji1 in konjSKO "pravo Podpisanemu se je končno posre* čilo iznajti izvrstni luk zu ere o je i. t. d., ki stori nin/.iiuje erevljev n i'1'niloiu prav nepotrebno, ('revijo se pomaŠejo samo s čopič -in in v nekoliko minutah so one svetijo teinnočrno. Usnju to čisto nič no škoduje, nego postane nasprotno mehčeje In vlaineje, ter n-prem eno. Slrlilenlce |io 1, n, il golti, rnzpošilju Tovarna in glavna zaloga JoJ*. Grmiar-jeri ?t<(sle