Po zaplembi druga izdaja s pondeljkovo številko koi prilogo.
Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. * * ,
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep nredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DHEVHIK
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25*— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K mesečno ... K 2'10 Za Nemtljo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 165.
Telefonska številka 6S.
Celje, v soboto, 23. Julija 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto II.
K uboju v Vrbju pri Žalcu.
(Še nekatere podrobnosti. — Utis v žalski okolici in Ha ostalem Spodnjem Štajerju. — Klerikalni stebri v Spodnji Savinjski dolini se rušijo.)
Čim več izvemo podrobnosti o krvavem dogodku v Vrbju pri Žalcu, tem odvratnejša je slika uboja, katerega je izvršil na Francu Cokanu čuk in cerkveni pevec Anton Peško, tem večje razburjenje se loteva prebivalstva. In ne le razburjenje, temveč tudi vznemirjenje: kaj kam bodemo še prišli, ako se bode duhovniško hujskanje kmečke mladine nadaljevalo v sedanjem obsegu in v sedanji intenzivnosti? Po preiskovanju, orožnišk. poročilih in zasebnem poizvedovanju našega poročevalca se je odigral cel dogodek sledeče: Vrbenski čuki in cerkveni pevci, kateri se odlikujejo po svoji klerikalni zagrizenosti, so vzeli to nedeljo na piko vrbenskega ianta Janeza Drobeža za to, ker je šel v Žalec na veselico namesto da bi ostal doma v Vrbju na neki katoliški ču-koladi, katera je bila pri Nidorferju. Ni še dognano, koliko so fantje to nedeljo pili in kdo jim je plačal pijačo, da bi jih navdušil za »varovanje katoliške časti« (Schreinerjeva fraza); tudi še ni dognano, kaj je govoril Schreiner na tej prireditvi. Kaj važnega je imel gotovo opraviti, ker je rekel nekemu paru, ki se je mislil poročiti, da ima v Vrbju važne opravke, »glavno ulogo« bojda. Iz Petrovč vsaj je znano, da je Schreiner na neki klerikalni veselici silovito huj-skal klerikalne tolovaje, kateri so pozneje ponoči domov grede klicali na korajžo in vpili, da bo vsak »liberalec hin«, ki jim pride v roke. Mi seveda nočemo trditi, da bi Schreiner naučil čuke teh groženj, ali jasen eksempel je to, kako razumejo klerikalni fan-talini »boj proti liberalcem«. Dognano je pa, da so imeli čuki in devičarji lani pri Nidorferju sodček vina gratis — in ponoči je bil ubit v Vrbju Jane, po domače Oštir, ki je povrh tega še bil klerikalec! Ko ie došel zadnjo nedeljo Franc Cokan z ženo pred Korentovo hišo v Vrbju, je videl kake tri fantaline, ki so se zaganjali v Korenta za to, ker je bil na Ci-ril-Metodovi veselici v Žalcu; Drobež se jim je izognil. Cokan je skušal fante pomiriti; v zahvalo pa je skočil Peško Anton, po doni. Bendov v njega in ga je zabodel v prsi; Cokan mu je dal zaušnico in se obrnil, na kar ga je zbodel Peško še v hrbet; Cokan je na to padel na tla — žena pa je začela grozovito jokati in kričati. Saj si lahko vsakdo sam naslika tak strašen prizor! Peško ima bodljaj v nogi;
To bo natančnejše dognala obravnava in pa zdravniš. preiskava.
Utis celega dogodka v žalski okolici je nepopisen. Neka drugače hudo pobožna žena iz Vrbij mi je • pravila: »Vidite, take barabe so (ti naši čuki in cerkveni pevci)! V Ložnici so fantje tako lepo slo-žr.l i r i mirni ter sc iiikj.ii ne zgodi r.i;-sar K nam pa hodita žalska kaplana in imata vedno nekaj s fanti j;>jav-(i Odtod ti s.»v:'a'''vo' < To je ljudska s->d.ja in najsi »Straža« še tako zavija in laže — celo neuki in duhovniški ljudje sodijo, da je cel uboj posledica klerikalnega političnega hujskanja. Tega kaplana Schreiner in Jehart ne utajita — in najsi »Straža« še tako zavija in laže! Isti utis ima celi inteligentni Spodnji Štajer in mi lahko klerikalnim kolovodjem v Mariboru podpišemo, da je ugled in spoštovanje, kolikor so ga imele klerikalne fantovske družbe, čuki in celo klerikalno društvovanje ter izobraževanje za vselej ubit. Dognano je namreč, da je bil Peško Anton, predno je začel zahajati v klerikalna društva in predno je bil na glasovitem pretepaškem tečaju v Mariboru, miren in dostopen iant; kasneje pa je začel razgrajati in je dobil za napad na g. Šušteršiča šest tednov ječe .. Tu je prav jasen dokaz, kake sadove rodi klerikalno društvovanje in hujskarije kaplanov ... Kako zelo čuti »Straža« resnico te naše trditve, je dokaz to, da ne zavrača niti enega dejstva temveč se skuša izviti le s praznimi frazami ... Celo tako naivna je, da ne pove niti pravega imena napadalčevega in s slastjo ponatisne celo neresnično poročilo graškega losvonromskega »Tagblatta« o uboju — samo da bi oprala — žalske kaplane. Mimo grede, ljuba »Straža«: ali se spodobi, da se dober katoliški list^klicuje na »Tagb att«, v kateregajaše-jo protestantski vikarji največje žalitve svete katoliške cerkve?
Ako bi imelo naše katoliško časopisje kaj čuta za čast in dostojnost, bi bdkrito izreklo svoje največje obžalovanje nad žalostnim slučajem v Vrbju pri Žalcu. Itak že meče grozen ponočni dogodek v Vrbju senco ne le na klerikalna društva temveč na celo stranko, na vse njene člane. Je pri takih slučajih stara stvar, da pade odgovornost na vse — in bila bi stvar dostojnosti, da bi se vrbenjske pretepače takoj odslovilo iz društev in stranke. Toda nič tega! »Straža« jih še indirektno zagovarja in gre v svoji smešnosti tako daleč, da skuša skonstruirati celo umetno ogorčenje zaradi napadov na kaplana Schreinerja — istega človeka, ki je priredil ravno v Vrbju slavnost, na kateri so se fantje napili in na-hujskali proti udeležnikom Ciril-Metodove slavnosti v Žalcu! O ne — »Straža«; toliko naroden in pameten je razun duhovščine in dr. Benkoviča vsak celjski Slovenec, da ve, kdo je povzročitelj klerikalne gonje v žalski okolici! Ako smo namignili na Dobrno, smo že vedeli, zakaj smo to storili; naj gre g. dr. Slavič pogledat v akte pri tukajšnjem okrajnem in okrožnem sodišču, pa bode spoznal Schreinerjevo delovanje na Dobrni. Preveč resni in izkušeni smo, da bi verjeli na zdatnost in trajno vrednost »delova-
nja« kakor ga je razvijal na Dobrni g. Schreiner ... Mislite, da so izgredi s stališča dostojnosti manj obsojanja vredni, če so naperjeni proti nemškutarjem mesto proti lastnim bratom in rojakom?
H koncu še nekaj pikanterij iz klerikalnega Vrbja. Tam nekje pri Nidorferjevi žagi morajo plavati v bistri vodici lepe, in če so dobro pripravljene, tudi okusne ribice. Pa samo pravico mora imeti človek za to, da jih lovi. Tega menda ni vedel klerikalni steber v Vrbju Nidorfer, notabene odbornik Kmečke zveze in Roškarjev tovariš, ni tudi vedel tega neki Kač in Nidoferjev hlapec; celjska sodnija se namreč zelo, zelo zanima za te ljudi zaradi onih okusnih ribic. Nekateri so jih lovili, nekateri jedli; sedaj bodo pa plačali račun. Ali znabiti ve kaj o tem tudi kaplan Schreiner? Sodnija ima v obče veliko opravka s klerikalnimi poglavarji v žalski okolici (mislimo samo na Petrovče) in ne bode dolgo, da bode »sveta vera« silo trpela in bodo kmetje enkrat za vselej pokazali klerikalnim zapeljivcem vrata ... Ne sramotimo mi kmečkega ljudstva, ako grajamo njegove napake in pribijemo lumparije posameznikov; sramotijo-ga oni kaplani, ki hujskajo kmečke fante k tolovajstvom in oni »voditelji«, ki ne razločujejo mojega od tvojega in katerim je človeško življenje »kakor kapljica na veji«, ki se da brez napora in brez vsakih pomislekov stresti. Da, da, Roškarji in Peski kopljejo grob duhovniški stranki.
Političuajkronika.
OGERSKI DRŽAVNI ZBOR.
Adresnapredloga narodne delovne stranke se je včeraj sprejela z velikansko večino. Kot zadnji govornik opozicije je govoril grof Batthiany, ki je zlasti napadal politiko avstrijskega zunanjega ministra grofa Aerenthala, ki je taka, da mora razburiti tudi narodnosti na Ogerskem, zlasti da je pokazal vele-izdajniški proces, kako slabo je informirana avstrijska diplomacija. — Po sprejemu adresne predloge se je pričela debata o indemniteti. Referent je govoril pred »zračnimi« klopmi.
KONFLIKT MED GRKI IN TURKI.
MACEDONSKO CERKVENO VPRAŠANJE.
Položaj na Balkanu se nikakor ne more smatrati zadovoljivim. Bati se je namreč velikih konfliktov med Grško in Turško radi razmer, ki so nastale vsled že sankcijoniranega macedonskega cerkvenega zakona. Radi tega se lahko že obstoječi konflikt med Turško in Grško še bolj poostri. Novi macedonski cerkveni zakon namreč določa, da cerkve v posameznih občinah v Macedoniji preidejo v posest onega naroda, ki je v dotični občini zastopan z dvetre-tjinsko večino. S tem novim cerkvenim zakonom so zlasti posamezne občine v okolišu Drin, Kolo in Bi-tolj prizadete in bodo v teh občinah zadobili Srbi in Bolgari premoč nad Grki. Za manjšine v teh občinah pa mora skrbeti vlada in jim postaviti cerkve. Z
LISTEK.
•
Vanda.	i
Novela.
Spisal Josip Premk.
I.
Domovina! Blagroval sem vse, ki žive daleč od tebe, ki ne prosijo sramotnega kruha tvoje milosti in šel sem, da te pozabim, nehvaležno mačeho, a sedaj, ko gledam znane ulice mesta, kjer sem tolikrat omagoval v upih in dvomih, blagrujem vse, ki žive v tvojem okrilju. Kakor pesem si. ki ne izdoni, ki jo nosi človek v duši noč in dan in mu je težko umreti brez nje!
Tri dolga leta sem žrtvoval tujini, mrzli in pusti in niti enega svetlega spomina nisem prinesel s seboj, ko sem upal vendar toliko in toliko... Želel sem, da pozabim tvoe drobtine, a spoznal sem, da so bile slajše kakor pogače, deljene iz tujih rok ...
Vrnil sem se, kakor sem odšel — nikakega zadovoljstva, nikakega miru ni našla moja duša. Še vedno je cilj pred menoj nejasen, dasi je do njega razločno začrtana pot: lepoto, ki jo zazro oči in jo zasluti duša včasih v hipu... ostane vedno samo v duši in mislih... na platnu vidim čisto nekaj drugega, kar sem hotel ustvariti.
In vendar sem živel od dela svojih rok, dasi sramotno — sramotno vsaj zame, ki sem si domišljal nekoč v duši nositi vso nepojmljivo lepoto, kar jo objame omejeni vid... Varal sem se, ko sem sanjal,
da se povrnem v domovino velik in mogočen, še neznatnejši sem prišel kot sem odšel: kar sem ustvaril velikega v svojem duhu, je ostalo v njem in se ni upodobilo, ako pa sem napravil par potez sorodnih zaželjeni dovršenosti, sem obupan nad svojo ne-močjo prekinil s prvo ponesrečeno črto.
Vse drugače sije solnce v moji duši, v vse lepši luči je razpeto nad pšenično njivo razbeljeno julijsko nebo kot na tisti moji podobi, ki se je na zadnji jesenski razstavi prva prodala.
In vendar čutim, da moram ustvariti nekoč nekaj, kar mi vsaj nekoliko umiri bučečo silo razdivjane volje, kar bo kakor droben žarek, ali pristen in popolnoma tak, kot ga zrejo oči v hipu tistega razkošnega zadivljenja, ko je duša polna davno iskane lepote, a brez moči..
Samo nekoč pred dvemi leti, ko je bila rana v srcu še čisto sveža, sem pogodil akord, ki je moral biti globok in temen in zopet jasen in poln tajne luči, ki je ne pozna ne zvok ne barva... Samo tisti hip sem imel v jekleni oblasti slehrno senco njenih zagonetnih oči, in ko bi napravil malenkostno črto drugi dan, bi morda ne bile več tvoje oči, Vanda, ampak čisto neke druge — vsaj zame... Ti jih morda ne poznaš, dejala boš mogoče, da so pretem-ne, presanjave ali bogvekaj ... a jaz sem videl njih lepoto v žarkil večernega solnca in nikoli mi niso sijale drugače. In vsa pravljična bajnost mameče noči, ki spi v njih temnem jezeru, je zapopadena v enem samem pogledu, ki je kanil v mojo dušo z močjo, ki je silna dovolj, da sem jih vstvaril, kakor so me pozdravile v vsej moji nepojmljivi omami
tisti hip...
In če bi te moral sovražiti vse svoje življenje, za tisti trenotek ti bom udan in hvaležen: kakor sem te vzprejel, tako sem te nosil v svojih sanjah in ustvaril naposled v prepričanju svoje mlade utrujenosti, da pride morda čas, ko bo neokretna roka suženjsko sledila preobvladajoči duševni moči
Vse drugo ti odpuščam, Vanda, dasi se mi šiloma vračajo nate zopet in zopet spomini, ki bodo umrli menda šele z menoj!...
In nocoj, ko sem posetil po dolgem času zopet park, kjer sem ti povedal pred tremi leti, kako si mi draga, so vse moje misli zopet v onih dneh, ko sem videl svojo srečo tako blizu, a je bila tako — daleč!
Kruta je bila tvoja laž, Vanda, v tvojih odkritosrčnih očeh je nisem slutil, in kakor sem zagledal v njih čudovito lepoto, sem prepričan še danes, ko si ti bogvekje, da so me tisti trenotek, ko so se prikradle v mojo dušo, pozdravile s odkritosrčno uda-nostjo...
Prav tak večer je bil kakor nocoj, bele meglice so se podile od severa sem čez nebo in gledal sem vanje pijan ljubezni, ki jo do takrat nisem poznal... A ti si me srečala in si odnesla s fistim pogledom seboj ves mir moje duše ...
Proti večeru je bilo, ko sem se sprehajal zunaj mesta med cvetočimi lipami po tisti tihi poti, ki sem jo ljubil bolj od glasnih mestnih ulic in skoro ni bilo dneva, da bi mi ne zašla noga tja, kjer je bilo tako tiho in mirno kakor v svetišču, tupatam me je srečal kdaj stari penzijonist opiraje se na svojo pa-
grške strani se zato smatra ta novi cerkveni zakon kot napad na cerkvene in narodnostne pravice Grkov. Za direktno žalitev pa se smatra z grške strani uradne objave turškega naučnega ministra, kateri je izjavil, da med grškim patriarhatom in macedonskim exarhatom ne obstojajo nobene verske, marveč sa mo politične zveze. Grški patriarhat zaradi tega glasno protestira proti umešavanju nevepikov v zadeve vernikov in trdi, da je radi tega vera vsled Mo-hamedancev v nevarnosti. Razburjenje med Grki in na Grškem, pa tudi med Grki Macedoniji je radi tega velika, povečavajo pa to razburjenje še duhovniki, ki oznanjuje ljudstvu to umešavanje nevernikov Zaradi tega in pa, ker je napetost med Grško in Turško že itak precejšnja, se je bati, da bi ta zadeva lahko rodila nepregledne posledice.
Drobne politične novice.
"" 'BoroihejeVe razglednice. Na severnem Češkem še razširjajo razglednice, na katerih je naslikan boj ^nemškega naroda proti Boromejevi encikliki. Držav no pravdništvo.pa je te razglednice zaplenilo. Več .r,pestnih zastopov na severnem Češkem je sklenilo, da se v znamenje protesta ne udeleži v bodoče cer kvenih slavnosti.
Helgoland —■ bojna iuka. Nemčija je proglasila Helgoland za vojno luko in sicer za manjše vojne ladije.
' < j
Celjski sokolski zlet
dne 14. avgusta 1910. Velika ljudska slavnost v celj« skem »Sokolskem domu".
Štajerske novice.
Franjo Jošt iz Logarske doline. Gospod Franjo Jošt je razposlal iz Logarske doline na vse strani svojim »znancem izza svojega zadružnega delovanja« pisma. Vsebina pisma je ta, da skusi gospod Franjo Jošt, sklicujoč se »na vedno drznejše navale od strani naših narodnih nasprotnikov« in sklicujoč se na svoje »slabo zdravstveno stanje« »Narodni Dnevnik« obdolžiti obrekovanja. Obenem opozarja gospod Jošt še enkrat, da je slovensko zadružništvo v sedajšnji obliki sad njegovega dela in truda. Gosp. Jošt skusi natvezti svojim znancem medveda, da so v celjski Zadružni Zvezi zavladale neke nehva-levredne razmere, vsled katerih je moral prosto-voljno iti, ne da bi bil odpuščen. Kar se zdravja tiče, želimo, da bi vsakdo bil tako zdrav, kakor je gosp. Jošt. Da je nastanek celjske Zadružne Zveze' delo g. Jošta, je deloma res, toda gospod Jošt ne bode zameril, če mu slovenske posojilnice na to odgovorijo, da je moralo slovensko posojilništvo trud in delo g. Jošta s svojim denarjem desetkrat dražje plačati, nego je bil ta trud in to delo vredno. Tozadevno spoznanje je bilo tudi glavni vzrok, zakaj je Jošt, kakor pravi, »prostovoljno« odložil svoje mesto. — Da je g. Jošt službo odpovedal, mu torej potrjujemo, da je pa bil pred potekom odpovedne dobe s strani načelstva kulantno odvezan uradniških dolžnostij nasproti Zadružni Zvezi, če že ni bil odpuščen, zaradi tega mu zdaj ni treba svoje kruhodajalke sumničiti. Da je bil g. Jošt predčasno odvezan dolžnosti zvestobe nasproti Zadružni Zvezi v Celju, naj mu bode dokaz, koliko dd Zadružna Zveza v Celju na grožnje in spletke svojega bivšega ravnatelja. G. Jošt, čegar tesni stiki s sovražniki celjske Zadružne Zveze ob času službenega razmerja pri tem zavodu, so z listinami dokazani, naj bode zdrav in naj osreči s svojo zvestobo še koga. Ni pa treba pošiljati iz Koroščeve mariborske tiskarne več takih pisem, kakor je zadnje iz Logarske doline datirano pismo g. Jošta, drugače bodemo tudi mi poslali kako spomenico o njegovem »delovanju« v celjski Zadružni Zvezi in v Celju sploh, ki bode najlepša ilustracija njegovih notic o koritarstvu v »Straži«.
„ ' irfVT Vi
Pogreb umorjenega Cokana v Žalcu. Ob veličastni udeldM>r^rbenčanov/!Zalčanov, Petrovča-nov in GotoVljanov se je vršil včeraj ob 11. uri dopoldne pogrebi ki ga je vodil kaplan Schreiner v spremstvu organista Zupanca. Zena umorjenega je šla še. posebej prosit župnika, naj vodi on sprevod od cerkve na pokopališče; no častiti hujskajoči du-hovšČinPŠte" je zdelo Bogu dopadljivo, da blagoslovi krsto Schreiner. Bil je v resnici strašen in mučen pogled na kaplana Schreinerja, kako blagoslavlja krsto, c^jžj jtr^tp uprte v tla, na obrazu srd in jeza. — Stal je pre.d jcrsto, in ljudje so si šepetali: »Sam se je obsodil«. Zalčani so položili na grob rajnkemu venec z napisom: »Narodni žrtvi Žalčani«. — Sprevod se je vršil samo do mrtvašnice — odtam je odšel tudi kapiat? Schreiner, ne da bi zmolil za rajnkim običajni oeenaš. Dejstvo in kaplanovo obnašanje govori samo zase dovolj.
Klerikalci se zagovarjajo. Zadnjo sredo je priobčil,»Narodni Dnevnik» iz vodilnih krogov Narodne stranke uvodnik o eventuelnem jesenskem zaseda nju štaj. deželnega zbora, v kateri se z bridko in ostro satiro biča način klerikalnega politikovanja v Gradcu. Pri »Slovencu« so bili vsled tega članka tako. osupnjeni in zmešani, da so začeli priznavati grehe klerikalnih štajerskih prvoboriteljev... »Straža« je pa že imela dva dni časa za odgovor in danes Je na uvodnem mestu priobčila »zagovor« klerikal nih voditeljev. 2e dejstvo, da se klerikalci toli — in tolikrat zagovarjajo napram razburjeni in vznemirjeni spodnještajerski javnosti, kaže slabo, jako slabo vest ... Cemu tajiti pogajanja v Gradcu, ki so celo po »Slovenčevem« priznanju bila, čemu tajiti dogovore z večine — ako imate čisto vest? Čemu zakrivate, da ste si zberačili za svoje falitne posojilnice deželno podporo in da iščete okrog losvonromov-cev denar in posojila? Nekaj ne bode tu »štimalo«; kdor ima mirno in pošteno vest, pove vse... Prijatelji v Mariboru, vaše psovanje kaže le zadrego in strah, da bi morali o stvari in pa o naših očitkih stvarno odgovarjati. Š sprostaščinami ne bodete nikomur ničesar dokazali — razun če sodite, da so v vaši stranici sami tepci in sami politični lumpje, katerim nobena stvar ne gre več do živega? Vaše sto-rije o »treh miljonih učiteljstvu« so tako smešne, da jim ne veruje noben političen otrok, ki ve, da nimamo mi odločevati, temveč vi, ki sami zahtevate zvišanje učiteljskih plač, in vaši prijatelji nemški nacijonalci v Gradcu, s katerim živi kulantni g. Robič v takem prijateljstvu, da klerikalno časopisje niti ne zine besedice protesta proti nepostavnim posojilom in raznim sumljivim manipulacijam z deželnim denarjem. Povejte nam, mariborski »kolovodje«, kaj ste nam kdfistili z obstrukcijo v Gradcu? Nas ste izrinili iz skupnega boja in dosegli z denarnimi kšef-ti v Gradcu, da vas, nikdo več ne smatra za resne opozicijonalce in da'vladi niti ne pade ha um, da bi še sploh računila s kako obstrukcijo v štajerskem deželneht zboru. Kar se pa tiče velike, 80 odstotne večine vaših »požrtvovalnih« pristašev, pa vam lahko povemo, da bi se dali navzlic duhovniškemu pritisku kupiti za vsako stranko in kandidata, ki bi se mu zd€lo vredno potrošiti za mandat nekaj tisočakov! !'. O tem že vemo, kako je, torej je bolje, da nič ne govorimo dalje, kaj ne? Vidite, ljubi prijatelji in nesebični klerikalni politiki: ni dobro psovati, bolje bo stvarno govoriti! Začnite torej raje v prihodnje tako: se vsaj ne bode videlo, kako zelo vas »gi-ftajo« članki »Narodnega Dnevnika«.
v Kolovodje Narodne stranke pri koritih..
Ali ni veselo, ako nam klerikalci očitajo „korita" ? Vodje Nar. stranke, to povemo enkrat za vselej, ne sede pri nobenih koritih. Opravljajo brezplačno častne službe pri Zvezi slov. pos. in Zadružni Zvezi; te službe dado mnogo dela in napora, a ker žele naši voditelji napredek obeh zavodov, so enkrat za vselej pometli z dosedanjim sistemom, ki je bil morda za gotove osebe koritarski. In
lico, par študentov je pohitelo včasih mimo glasno se smejoč, a drugače je bilo skoro prazno in veter je mrmral v vrhovih bujnih lip nemoteno svoje ve* černje šelestanje... A tisti večer nisem videl krva-vordečega listja cvetočih vrhov in nisem slišal prijetnega šepeta večernega vetra, samo tam v dalji, kjer so se gubile nejasne silhuete zadnjih lip v siv-kast kaos prvih mestnih hiš, je begal moj pogled nemirno in plaho ter vztrepetal ob vsaki sceni, ki se je pojavila tam doli.
Gledal sem na uro in čakal, kdaj se zablesti tam ob prvih lipah njen širokokrajen bel slamnik, kdaj se pojavi med dolgo vrsto temnih debel njeno prožno, nežno telo, a minute so hitele in samo veter je vršal med težkimi češuljami opojnega cvetja, kot da se mi na tihem roga in smeje ...
In krenil sem počasi zopet nazaj, rad bi se bil ozrl vsak hip, a premagoval sem se in se nasmehnil čisto do drugega konca, da morda potem, ko se obrnem zagledam nenadoma in že čisto blizu ... Pa do konca nisem prišel, obrnil sem se — pa aleja je bila tja do konca prazna in pusta, kakor se mi ni zdela še nikoli.
Morda čita baš v tem trenotku svojim prijateljicam moje pismo in se smeji bedaku — me je obšla nenadoma žalostna misel in čutil sem se takoj ponižanega in osramočenega, da bi zbežal najraje daleč od nje ... A že čez hip sem bil zopet uverjen, da ona, ki ima tako udane, odkritosrčne oči, kakoršnih še nisem videl — ne more biti tako brezsrčna in kruta. In s trdnejšo vero v srcu sem živel počasi proti kraju, od koder je imela priti.
In prišla je resnično — čisto sama, počasi, skoro boječe, oziraje se na desno in levo, kot da me išče že davno. —
Moj bog, kolikokrat sem se sestal s tem ali onim dekletom, se ji nasmehnil prijazno in govoril brez konca in kraja tako prostodušno in nepresiljeno, kot da se poznava že od bogve kdaj, kolikokrat sem igral v akademičnih letih ulogo resnega zaljubljenca tako izborno, da sem se čudil sam, a tisti trenotek sem bil menda pravo teslo .. Rad bi bil povedal že ob pozdravu s pogledom in vsako najmanjšo kretnjo kaj čutim za njo, a ničesar pametnega mi ni hotelo iz grla in glas se mi je tresel kot mrzličnemu ...
»Mislil sem, da vas ne bo —« sem izustil naposled vendar nekoliko bolj mirno in se ozrl po strani v njen rahlo zardel, a čisto miren obraz. Oči je upirala v tla in samo na ustnicah se mi je zdelo, da ji počiva neka plahost, ki je navadno zvesta spremljevalka prvega sestanka. A varal sem se.
Obstala je ob meni in me pogledala naravnost v oči. Nagnila je svojo lepo glavo malce nazaj, da je bil ves njen obraz oblit od večerne zarje in mi odvrnila z glasom, ki je bil miren kakor sinjina neba: »Zakaj ste tako mislili?« Nato se je nasmehnila in pogledala po travniku, na katerega so legale prve večerne sence.
In jaz sem veroval v njeno dobro srce in sem spregovoril ponižno kakor grešnik:
»Ker se mi zdi, da sem bil predrzen.« »Predrzni?« se je začudila. »Ne razumem vas.« »Razumeli bi me, gospodična Vanda, ko bi vl-
sieer uprav za take, ki so šle sedaj v klerikalni tabor, ker se jim je korito odtegnilo! Naši ljudje imajo v vsakem oziru čiste roke in čisto vest, to zapišemo v popolnem prepričauju. Pač pa smo že Vedeli in še bodemo mnogo vedeli povedati o klerikalnih koritarjih na Kranjskem in Štajerskem, o Šusteršičevih miljonih, Benkovičevih ekspenzar-jih za savsko regulacijo, o klerikalnem zadružniku Joštu, o porabi sklada za obmejne Slovence itd. Kaj pa počenja duhovništvo ua deželi, to je pokazal slučaj kaplana Lovrenka, ki je ..Straži" tako zaprl sapo, da si uas zaradi tega niti ne upa psovati za lažnjivce ..
v Na celjski sokolski zlet spominjamo vsa narodna društva na Štajerskem. Naj bi se udeležila velike sokolske slavnosti v Gaberju pri Celju če ne korporativno, pa vsaj po zastopnikih! 14- avg. 1910 mora biti v Celju zbran cvet slovenskega naroda na Sp. Štajerju. Pokažimo svojim narodnim nasprotnikom, kaka moč in kako število tiči v naših narodnih društvih! Osobito mladina naj poleti isti dan v Celje; videla bode delo iu silo sokolsko, navdušila se bode za novo delo v blagor naroda in domovine! Naj bi ne bilo posebno v bližnji celjski okolici narodnega Slovenca, katerega bi v nedeljo dne 14. avgusta ne videli v Celja. Pripravljajte se vsi za udeležbo! Slavnostni odbor v Celju je nepretrgoma na delu, da bodo udeleženci v vsakem oziru sijajno sprejeti in da jih bode slavnost odškodovala za ves trud, katerega bi povzročil pot v Celje.
v Planinski koleki. Pravkar so izšli koleki v korist „Slov. pl. dr.", ki jih je izdala Savinjska podružnica. Koleki so jako lični ter bodo radi tega slovenski planinci gotovo radi posegli po njih. — Cena komadu je 2 vinarja. Dobivajo se v Zvezni trgovini (prej - Hribar) v Celju kakor tndi naravnost pri g. nadučitelju Fr. Kocbeku v Gornjem gradu.
v Za Ciril-ttetodovo družbo je nabral gosp. Ferd. Kokot, učitelj v Pišecah, v veseli družbi pri Pečniku na Bizeljskem K 4. Prisrčna hvala!
v Iz hrastniške šulferejnske šole so poslali letos prvega učenca k izpitu za srednje šole, in sicer na ljubljansko učiteljišče. Pa glejte spaka! Kar se ni zgodilo najmanj sto učencem slovenske šole, to se je zgodilo — prvemu iz nemške: pri skušnji je padel, kakor je bil [dolg in širok. Ker je to itak samo ob sebi umevno, da ne more otrok slovenske narodnosti, ki obiskuje nemško šolo, napredovati, bi tega slučaja ne omenili, vendar pa to storimo zaradi tega, ker govori hrastniška nem-škutarija, da so ga na ljubljanskem učiteljišču zato vrgli, ker je iz nemške šole. — Prepričani smo da bo kdo od gospodov profesorjev — če je to sploh dovoljeno — podal primerno pojasnilo, kajti tudi mi stojimo na stališču, da vsakemu svoje pravice!
Vrazova stoletnica 21. avgusta t. 1. Slavnostne govore so blagovolili prevzeti sledeh gospodje: dr. Anton Medvea ima cerkveni govor; dr. Oton Kučera zastopa „Matico Hrvatsko", a dr. Fr. Ilešič govori v imenu ^Matice Slovenske". Vzidala se bo istega dne spominska plošča na Vrazovem rojstnem domu. Vse p. n. hrvatsko in slovensko občinstvo najvljudneje vabimo k ude-
deli v mojo dušo —«
Dalje nisem mogel in še to sem izgovoril s strahom in neko suženjsko plahostjo, ki je do tedaj nisem poznal.'..
»Ste li res tako grozno zaljubljeni?« me je vprašala bolj tiho in obstala pred menoj.
»Resnično!« f-
»Vame?«
»Moj Bog — in še vprašujte? Gospodična Vanda, ne norčujte se, sem dostavil skoro proseče, ker njen nasmeh se nti je zdel v tistem trenotku moje odkritosrčne izpovedi kakor gnjusen pljunek v kelih mučeniške krvi ...
»Ne norčujem se —« je odvrnila in me pogledala nekako začudeno — »a zdi se mi, da vas kmalu vse zopet mine!«
To me je zadelo prekruto in odgovoril ji nisem ničesar. A tisti trenotek mi je kanila v dušo temna slutnja, da se z menoj samo norčuje.
In šel sem poleg nje molče ...
»Čudno se mi zdi le to, ker niste več tako mladi, saj kakor mi je pripovedovala prijatelica ,ki mi je izročila vaše pismo, ste prekoračili že štiriindvajseto leto. Menda je le res, da so ženske, kar se tiče ljubezni do štiriindvajsetega leta modrejše od možkih.«
»Sedaj vas ne razumem jaz, gospodična Vanda«, — sem dodal, a ona me je prekinila s smehom, ki se mi je zdel grd in ostuden, dasi je zvenel iz tako lepo rezanih ust, kot da jih je ustvaril Michael Angelo.
»Ah, bežite, gospod Lokar! Vsi umetniki ste včasih sentimentalni, saj ste me videli komaj enkrat. Jutri ali pojutrišnjem me že pozabite!«
ležbi, zlasti pa vsa izobraževalna, pevska in telovadna društva. Slednja pa prosimo, da blagovoli vsaj do 7. avgusta prijaviti svojo udeležbo in ali pridejo z zastavami, da se vemo ravnati pri sestavi podrobnega programa. Na poznejše priglase se ne bomo ozirali. Slavno občinstvo prosimo blagohotnih denarnih prispevkov v pokritje prireditvenih stroškov. Morebitni čisti dobiček je namenjen obema »Maticama" in »Zgodovinskemu društvu v Mariboru". Dopise je nasloviti na tajnika g. Fr. Štuhec-a, kaplana pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, denarne pošiljatve pa na g. Fr. Vraz-«, župana v Cerovcu, pošta Ivanjkovci pri Ormožu.
Pripravljalni odbor.
Iz Ormoža. »Straža" očita — Celjanom razmere v Ormoški posojilnici. Ali bi ne bilo primernejše, da bi se obrnila s temi očitki na naslov g. dež. poslanca Meška, slavnega postavodajalca, ki ima vodilno vlogo v tej posojilnici?
v Umrla je v Mariboru soproga vpokojenega nadučitelja od Sv. Jurja v Slov. gor. gospa Marija Rajšp, roj. Baumgartner. Truplo so odpeljali k Sv. Juriju.
v Novosti za kadilce. V jeseni se bodo opustile „Kaiser" in „Donau" cigarete; mesto njih pridejo v splošni promet od 1. okt. dalje egiptovske in princezas — cigarete. Upeljali se bodeta dve novi vrsti smodk in sicer „cigarille", ki bodo podobne sedanjim trabuko-smodkam in pa »virgi-hiose", ki bodo podobne stisnjenim viržinkam..
v Živinske cene v Gradcu dne 21. julija. Na sejm se je prignalo vsega skupaj 1214 komadov. Cene so trdne. Plačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli 44—49, napol pitani voli 40—43, suhi 36—39, voli za rejo 37—42, pitane krave 35—40, napol pitane 27—34, suhe 20—26, biki 38—45, mlade molzne krave 34—41, starejše molzne krave 29—33, breje krave 31—36 kron. Izmed zunanjih kupcev so največ pokupili Gor-nještajerci.
Druge slov. dežele.
Narodno napredno politično društvo »Skala' v Ljubljani se je ustanovilo 21. tm. Društvo, v katerega odboru so mladi, delaželjni ljudje, zna postati velikega pomena za razvoj napredne stranke na Kranjskem. Delovanje društva se razteza čez celo deželo. »Skala" bo skušala v prvi vrsti orga nizirati shode po deželi. Prirejala bo tudi politične tečaje in pritegnila vse sloje naroda k političnem delu. Predsednik društva je dr. Gregor Žerjav „Skala" ni nikaka secesija od narodno-napredne stranke, kakor hi se to r?do z neke strani po-vdarjalo, ampak ima društvo edini namen, pod preti strankini izvrševalni odbor v njegovem organizatoričnem delu.
v Premeščena sta iz Novega mesta avskul-tanta gg. Arnošt Cham v Ljubljano in Alojzij Komljanec v Kostanjevico.
v Afera Hladnik. Preiskovalni sodnik pl, Grasselli se je zopet odpeljal v Trst, kjer bo za slišal krog 250 prič.
v Umrl je v Ljubljani, fOfj). Friderik Koll-mann, brat trgovca Roberta Kollmannfi.
v Vihar v Bell Krajini. V-sredo zvečer je nastal v Beli Krajini velikanski vihar, ki je pro-vzročil mnogo škode na polju in v trtju. Toča je nekaterih krajih naredila mnogo škode vinogradom, in kar ni bilo še uničeno vsled perono-spore, je uničila toča.
v Posojilnica v Metliki je prešla v klerikalne roke. Kaplan Nadrah je na občnem zboru celo dosegel sklep, da dobi odzdaj naprej vse čisto premoženje, ki znaša krog 30.000 kron, župni urad Metliki. To je klerikalno delo za ^ ljudstvo!!! Pri občinskih volitvah v Velikovcu je izvoljenih izmed 18 odbornikov — 11 nemško-nacijonalnih uradnikov in učiteljev.
Od pošte. Poštni oficijal Josip Beloglavec v Celovcu je imenovan za poštnega kontrolorja.
Vlom v cerkev. V romarsko cerkev Freuden-berg pri Tigrčah je vlomil neznan uzmovič in pokradel iz puščic kakih 200 kron.
Takoimenovanega »Steinbiera« se proizvaja na Koroškem še 450 hI. Tri tovarne v celovški okolici še delujejo, in sicer Urekova in Kopajnikova v Oto-čah ln Šornova v Spodnji Goričici. Poleti ga proizvajajo 300 hI, pozimi 150 hI.
Predrznost nemškonacijonalnega častnika. — Iz Naborjeta na Koroškem poroča neki slovenski fant, ki v tamošnji trdnjavi služi vojake, da mu je častnik prepovedal dobivati slovenske liste pod slovenskim naslovom.
Premije za pospeševanje deželne konjereje na Koroškem se bodo delile v Grabštanju 29. avgusta, v St. Andražu v Labudski dolini 27. avgusta, v Beljaku 1. septembra, v Šmohorju 14. septembra.
v Kranjska hranilnica namerava — kakor kroži govorica — realčno pOslopje dati naučni upravi v najem za namestitev — ■ nejuške gimnazije. Ker potrebuje hranilnica — denar, bi ne bilo to nič čudnega.	soflirn lisn;
v Goriški deželni šolski svet se je soglasno izrekel, naj vlada v Gorici ustanovi italjansko in slovensko gimnazijo.	iba •.-.
v Giacomo Ceconi. V pondeljek je umrl v Vidmu stavbeni podjetnik Giacomo conte Cetoni*, ki mej drugim zgradil Arlberški in bohinjski tunel in tudi del nove luke pri Sv. Andreju.,,
v Slovenska čukarija ima doslej, kakor posnamemo iz poročila načelnika »Zveze Orlov" Je-, ločnika na občnem zboru SKSZ v Ljubljani, 116 odsekov. Poročilo pravi, da niti^edfin odsek ni zaspal. (Hm, hm, Celje itčL??!) .-<;>:., -
v S. K. S. Z. ima pO poročilu »Slovenca" 380 izobraževalnih drušev kot članice.
v Slovesna otvoritev Prešernove' !koče na Stolu kranjska podružnica »Slov. pl. drnštva" otvori slovesnim potom v nedeljo 31. jul. Prešernovo kočo na Stolu. Ob 10. uri dop. se >na vrhu Stola služi sv. maša, nakar se .l&Sji blagoslovi in slovesno otvori. Po otvoritvi prosta žatiava. K obilni udeležbi vabi najvljudneje vse člane^iu prijatelje SPD odbor podr. SPD.
v Poklerlkaljenje Istre napreduje. »Slovenec" ve poročati, da je odbor »Pol. društva za Hr-
vate in Slovence v Istri" odobril zahteve pristašev »kršč. demokratizma" ter da je s tem omogočen vstop izrecnih klerikalcev v društveni odbor.
v Nadvojvoda Fran Salvator si je v četrtek ogledal Pulj in mornarični arsenal. V njegovem spremstvu sta se nahajala starejšča dva sina-nad-vojvoda. Po ogledu so se člani carske hiše vrnili na Brionski otok.
v Na ljubljanskem barju je povodeni zadnjih dni napravila veliko škode. Pridelki so vni-čeni, posebno živinska klaja, žito na polju v kupih gnije, krompir je gnjil, krma za svinje vničena.
v Belokranjska železnica padla r vodo. »Slov. Nar." poroča: Po Dolenjskem in Belokranjskem se splošno govori, da se bodo p^č še dodelali podrobni načrti za to železnico, j^tem pa zaklenejo akte in odidejo vse tehnične moči iz Novega mesta. »Slovenec" je prav tako otročji, kakor slaboten učenec drugega razreda, ki misli da ga močan učenec prvega razreda zato ne more premagati, ker je en razred za njim. »Slovenec" vpije, da je vendar državna pogodba tu., Da, res je, ali ravno ta kaže, kako malo velja državna pogodba. Po tej pogodbi bi morala belokranjska železnica že 1. oktobra letos steči — pa vendar ne bo, ne letos in morda desetletja ne. Šuklje je pač menda le iz strahu pred ljudsko jezo odložil belokranjski mandat. Značilno je, kar piše klerikalni »Gra-zer Volksblatt". Ta namreč pravi, da je slovenska obstrukcija v državnem zboru kriva, da ne bo železnice. Ker v državnem zboru ni treba nič posvetovanj in nič sklepov o belokranjski železnici, more poročilo »Gražer Volksblatta" le pomeniti, da hoče vlada kaznovati deželo kranjsko, ker so Šusteršičevci delali v državnem zboru obstrukcijo.
»Ne sodite me tako slabo!« sem jo poprosil, a ona se je šalila še naprej, dokler se ni naenkrat spomnila, da mora domov.
»In kdaj se vidiva zopet?« sem jo povprašal pri prvih hišah in ji podal roko.
»Ali bi radi kmalu? — Zdi se mi, da ste nocoj nekako užaljeni, ali ne?« je dejala razposajeno in mi stisnila desnico. »Čez tri dni na tem kraju.«
»Gotovo?«
»No, gotovo« mi je zatrdila in me pogledala s tistimi globokimi očmi, katerih lepota se mi zdi brezmejna, da je misel človeška ne obseže. »Saj nisem tako hudobna, kakor morda mislite! Lahko noč!«
Ko je izgovorila zadnje besede, se je nagnila malce k meni, da mi je zagorela luč njenih oči čisto blizu in nisem vedel — je-li resnica ali sanjam ...
Nato je odhitela in se ni ozrla nazaj.
— Tisti večer so bile vse moje misli ko ranjene ptice: vzplule so nenadoma svetle in jasne in opo-jene v grenke solze: saj je bila morda vse samo šala — brez vsake ljubezni.
A čemu je prišla, saj bi se mi lahko zasmejala ob prvem srečanju sredi žive ulice na glas — ne da bi me varala s svojim prihodom? In ako ni v njej niti toliko poštenja? —
Premišljeval sem in zdel sem se sam sebi tako majhen, tako neizkušen in čudil sem se, da me je tako pootročil en sam pogled ...
In sklenil sem, da pozabim vse, da se niti ne spomnim več na njo in da čez tri dni ne pridem niti na sestanek.
Tako sem sklenil in odločil sem se, da ji dokažem možatost. Pa kako? Ali naj jo preziram, saj me vendar ni razžalila z ničemer, ali naj jo sovražim? Saj nimam povoda! Ali naj jo neham ljubiti? Saj je vendar uslišala mojo prošnjo in prišla na sestanek.
Morda je samo v njeni naravi, da je tako razposajena. Mar me ni pogledala tako boječe in stisnila roko. Celo nagnila se je k meni, da sem začutil v obrazu njen topli dih — ali morem zahtevati od prvega sestanka še več?
Ali vendar! Tako se ne vede dekle, ki ljubi resnično — — ne, ne, nikoli! Vse je samo šala in Molje je, da se konča čim prej!
Da bi imel vsaj človeka, ki bi mi svetoval in me napotil na pravo — pa kdo? — Morda jo bodo sodili napačno, morda se smejali meni, ki sem se zagledal vanjo tako mimogrede — ne, ne! Da bi se naposled poleg nje norčevali še drugi — nikoli! Sreča mi je nemila, jasi jo vrag!
Do polnoči sem hodil po sobi gorindol in ko sem ugasnil luč, so bili pozabljeni vsi sklepi, vsi nameni. Vedel sem le eno, da je prišla — Vanda in hodila z menoj v tihem mraku in pustila, da sem pil čarobnost njenih oči in vžival njeno prijetno bližino, česar nisem upal doživeti nikoli ... nikoli ...
In čez tri dni se vidiva spet. — Ali haj grem zopet, da se pošali z menoj? Ne! Saj Ona ni tako hudobna, sama mi je priznala! In ako laže? Ne! Če se je prikradla laž celo v njene odkritosrčne in tihe u-danosti polne oči, potem je zaman iskati — pravice in poštenosti. Ali naj verujem njim, ki jim je obraz kot očiten greh?
Vanda! Ako sem se varal nad teboj, potem je zapisana v moji duši črna sodba nad vsem .. Videl sem obraze, ki so jih oboževali, bogve zakaj, zame so bili brezpomembni, ker nisem zasledil v njih tiste lepote, ki sem jo iskal od nekdaj ... V tvojih očeh pa sem videl vso tvojo čisto dušo in zato jih ljubim in verujem vanje!
*	■ .HOV"
Dalje prihodnjič.
Nekaj o vremenskem opazovanju.
F. P.
Pf.1, lias se v splošnem polaga vse premalo pozornosti na vremensko opazovanje, kaj šele na vre-menoznanstvo. In značilno je pri tem: čim dalje se oddaljujemo od mest venkaj med priprosti narod, med prebivalce gorskih krajev, med pastirje v planinah, tem več zanimanja za vremensko opazovanje najdemo ravno med priprostim narodom. In nasprotno: čim bolj se »iz dežele« bližamo mestom in trgom, tem manjša, krajša postaja mera zanimanja, ali da se priprosto izrazimo: tem manj »se spožnajo ljudje, na vreme«.
V mestih se razen vodje kake vremenske opazovalnice zanimajo za vremenoznanstvo le nekateri inteligenti, navadno stari penzijonisti, ki imajo vremenske karte, prognoze, ključ vnanjih vremenskih opazovalnic le za nekak šport, zabavo, kratek čas. Da pa bi imelo to zanimanje kak pomen za javnost in praktično uporabo, o tem se vsaj pri nas ne da trditi.
Odkod ta značilna razlika, odkod ta pojav? To pride odtod, ker se je ravno priprosti narod že v davnih vekih pričel zanimati za naravne, torej tudi za vremenske pojave. Človek v svojem prvem stanju, ko še ni imel razuma za umevanje kulture, je imel že sposobnost za umevanje prirodnih pojavov. Mprda se komu to čudno zdi, pa je čisto naravno, kajti človek je bil ravno v tistem svojem še napol divjem stanju primoran se zanimati za take pojave. Vremenski izgredi so bili tisti prvi buditelji, ki so prvega človeka silili misliti na Svoje moči, in s tem, da je človek te prirodne sile tolmačil kot božanstva, je bil — da vzamemo le en primer — blisk ona iskra, ki je človeku vžgala luč k zbližanju prve kulture.
Pa da ne zaidemo predaleč od za danes namenjene poti. Večkratni enoinlsti pojavi, katerim so sledili enoinlsti vspehi oziroma vplivi, so privedli človeka nehote in nevede do prvega vremenskega opazovalca. Neglede na gotovem kraju ob gotovem času, veter iz te ali one strani,., potenje kamenja, kolobarji okrog solnca in lune, vlažnost las itd., to so bili preroki, ki so naznanjali slabo vrenje. Nasprotno pa so pojavi kot obilna povodna rosa, sre-brno-bela luna, zlato-rumeni. solnčni zahod itd. veljali kot oznanjevalci lepega vremena. Človek seveda pri tem ni razmišljal po vzrokih, zakaj eni pojavi prineso to, drugi zopet drugo vreme. Ampak kakor že zgoraj naglašeno, on je le po večkratnih enoinistih pojavih računal na enoiniste vplive. Tako so že v starodavnih vekih nastali vremenski pregovori, ki so sicer ne po svojih pojavih, ampak po svojih vzrokih postali temelj vremenoznanstva. Najstarejši dokumenti takih pregovorov (pod imenom »Diosemeia«), datira več kot 200 let preh Kristom. K nam so ti pregovori prišli po katoliških menihih, ki so jih (po Virgilovi »Georgica«) prevedli v naše jezike. Kot dokaz, da se je človek še v davnih časih pečal z vremenskim opazovanjem, bodi le omenjeno, da je poleg grškega tudi skandinavsko basno-slovje bogato natančnih opisov tedanjih podnebnih razmer in da še med današnjimi divjimi narodi, n. pr. Indijanci, prorokujejo dež, kadar se jim začnejo raztezati v kodre poviti lasje.
Na Kranjskem imamo najboljše vremenske preroke: pastirje na planinah in planinske vodnike. — Torej ljudje, ki žive mnogo v prosti naravi in kate-
rili vsakdanji kruh je največ odvisen od vremenskih pojavov. Ti ne potrebujejo ne barometra, ne hidro-metra, ne vremenskih poročil po svetovni vremenski karti, zadošča jim pogled na gotove kraje, kjer se vlačijo megle, smer, odkoder prihajajo vetrovi in bogzna koliko drugih takih narodnih priprostih pojavov, ki jih izobražen človek niti ne opaži, in če jih tudi opazi, jim ne pripisuje nobene vrednosti, najmanj za usodo bodočega vremena.
Po teh kratkih splošnih potezah odložimo današnjo pot za prihodnje nadaljevanje. Tu bi le še omenil, da je vremensko opazovanje ne le športno vprašanje izletnikov, inteligence, ki si za svoje zabave rada ugotovi lepo vreme; ampak to je tudi vprašanje splošnega, praktičnega pomena, v prvi vrsti za poljedelca, obrtnika, in sploh za one sloje, katerih poklic je odvisen od kakovosti vremena. Kako se da to vprašanje rešiti, o tem prihodnjič.
Dnevna kronika.
Vremensko poročilo. Tudi 22. jnlij je bil ves dan lep, vroč, soparen. Vročino je nekoliko olajšal zelo živahen jugozapadnik, ki je vztrajal do pozne noči. Proti večeru so se planine zavile v prozorno plinasto meglo in to je slabo znamenje. Sicer še tndi večerna situacija 22. julija kaže na lepo, vroče vreme. Mogoče, da bo 23. julij tudi res še posnemal svojega prednika, eotovo pa to ni več. Vsaj za popoldne se obeta pooblačenje nad goratim obzorjem, ponekod tudi lokalne nevihte. Glede 24. julija, to je za nedeljo, pa je situacija tako riskantna, kakor če staviš v loterijo. Dokler bo jugozapadnik pri svoji živahnosti vstrajal, se ni bati prav nič posebnega. Kakor hitro pa preneha, je začetek nestanovitnega vremena, ponekod nevihte, večji nalivi. Ako večerna zarja v soboto večer ne bo več lepa (če gre solnce za oblake in je požarenje rdeče) potem tndi nedelja ne bo več lepa, vsaj celi dan ne. Vnanji kraji bodo imeli večje nevihte.
Klerikalizem v Dalmaciji. Zadnji uspeh napredne hrvaške stranke, zmaga dr. Smodlaka, je vzdramila tndi klerikalce v Dalmaciji, ki so bili dozdaj razdeljeni po dveh strankah; eni so bili v „Hrvatski stranki", drugi v „Pravaški stranki". Sedaj pa se je pod vodstvom nltraklerikalcev škofa Nakiča in kateheta dr. Alfireviča ustanovila nova klerikalna stranka na podlagi pravaškega programa.
Kapucinci proti novim predpisom kapucinskega reda. V Avstriji in na Ogerskem se opaža med kapucinci, da nastopajo proti vpeljavi novih predpisov kapucinskega reda. Med patri se popolnoma opravičeno poudarja, da greše novi predpisi proti vsem modernim, zlasti pa proti zdravstvenim zahtevam, o katerih sme dandanes vsak človek zahtevati, da se jih povsod upošteva. Pričakuje se, da bo radi novih predpisov izstopilo mnogo članov iz kapucinskega reda. Tako je n. pr. v Požunu na Ogerskem izstopil pater Pindar. Kake nemoderne in skrajno nezdrave odredbe vsebuje ta najnovejši predpis kapucinskega reda, izhaja najbolj jasno iz sledečih navedb: Tako se zahteva, da morajo kapucinci hoditi okrog brez perila, prepovedano jim je v posteljah spati. Postelje se odpravijo in nadomeste z dvema deskama itd.
Železnlčarskl štrajk na Francoskem. Železniške družbe so odklonile, da bi se udeležile nameravanega posvetovanja z narodnim železničarskim sindikatom pri ministerskem predsedniku in ministru javnih del in so izjavile, da so pač pripravljene pogajati se z zastopniki svojih uslužbencev. Vlada sedaj ugiblje, kaka sredstva naj bi iznašla, da zadovolji železničarstvo. V političnih krogih prevladuje mnenje. da štrajk ne bo imel posebno zlih posledic.
Po svetu.
v Panamski kanal. Dela okoln panamskega kanala, ki so jih ameriške Združene države pričele ie leta 1904, ^napredujejo vzlic težkočam, ki se stavljajo na pot temu orjaškemu delu, in je sedaj dovršena že polovica* dela. Amerikanci se nadejajo da bo kanal izročen prometu 1. 1915. Sedaj je treba kaj omeniti o stroških in dohodkih, ki jih bo nosil kanal. V začetku so izračunali stroške na 184 miljonov dolarjev, 50 miljonov za nakup zemljišča, a 134 za gradnjo samo. Danes je proračun prekoračen za nad 30 miljonov dolarjev, a strokovnjaki sodijo, da bo treba za vse delo vsaj pol miljarde dolarjev. Seveda se mora vzeti v obzir razširjenje prvotnega načrta, vsled česar so se stroški znatno povišali. Tako je n. pr. potrebna mnogo večja globočina kanala 107 metrov, da se omogoči prehod novih vojnih ladij, dreadnoughto-vega tipa, ter večja širjava 45 metrov. No, res je tudi to, da so opravičena tudi sumničenja in tožbe v Now-Yorku radi zlorab, kako so n. pr. nepotrebne dragocene koncesije in drugi nečisti posli' Kakor so torej od ene strani narasli strošKi, izginja z druge strani čimdalje bolj nada na veliko korist, ki bi jo imel nositi kanal. Gradbeno podjetje računa, da pojde skozi kanal na leto 15.000 ladij nasproti 45.000 ladjam, ki preplujejo sedaj sueški kanal. Od druge strani se pa sumlja, bo li nadkrilil promet panamskega kanala v »loglednem času promet na azijsko-afriškem (Suecu) kanalu. Zapadna obala Amerike je zelo slabo razvita, a gorska veriga spušča se do morja, kultura je pa zelo mlada ter je deloma zaostala. Tihi Ocean je pa velika puščava brez otokov. Panamski kanal je velikega interesa za Severno Ameriko, ne samo
z gospodarskega, ampak veliko bolj s političnega stališča. In ravno politične prilike silijo Severno Ameriko, da čimprej dovrši to ogromo delo. Šele s panamskim kanalom zadobi Rooseveltova in Taf-tova imperijalistična politika svetovni pomen. — Šele tedaj se v kulturi zaostali ameriški zapad gospodarsko priključi ameriškemu severu in šele tedaj bo zamogla Severna Amerika koncentrirati svoje sile na svoji morski strategični fronti toliko na zapadu kolikor na vzhodu; tedaj šele bo mogla energično izvajati svoje ideje o razširjenju svoje moči na vzhod, na Havajsko otočje, na otočje Samoa in Filipine.
v Postanek ,.Marseljeze". Ko je aprila leta 1792. Avstrija kategorično odbila vse ponudbe Francija, je major Dietrich v Strassburgu poklical na obed vse dobrovoljce, ki so bili pripravljeni nemudoma oditi na bojišče. Tn je sprožil med drugim misel, da bi trebalo Francozom nove bojne himne. Med navzočimi se je nahajal tudi častnik Rougert del' Isle, ki je bil na glasu kot pesnik in glasbenik. On je tudi prevzel nalogo in čez noč sestavil besedilo in glasbo „Marseljeze", ki je igrala tako veliko vlogo v zmagah republikanskega orožja. Tako je pisal nek vojak: „Mi smo se borili eden proti deseterim, a „Marseljeza" se je vedno borila z nami, za nas". Neki drugi je pisal: „Pošljite mi sto sovražnikov in en odtisek „Marseljeze" in za zmago sem odgovoren sam".
Pruske marke za podpiranje nemštva v Avstriji. Društvo za podpiranje nemštva v tujini v Berolinu je ravnokar izdalo svoje letno poročilo. Iz tega razvidimo, da je to društvo predvsem podpiralo nemštvo v Avstriji. 58'2% vseh podpor, katere je izdalo društvo za podpiranje Nemcev v tujini, je prišlo v Avstro-Ogrsko. Posebno na Češko so poslali velike svote denarja, namreč 52.342 mark, pa tudi slovenske dežele so bile deležne nemških mark. Nenavadno skrb je posvetilo to društvo nemštvu na Južnem Tirolskem, kamor se je poslalo v preteklem letu 13.378 mark. Društvo vzdržuje nemške šole v Italiji, Rusiji, Ru-muniji, Bolgariji in Bosni. Poročilo konstatira, da se more društvo ponašati z velikimi napredki in da je posebno v Avstriji doseglo kar najlepše uspehe.
Koliko daje Pijevd društvo za klerikalno časopisje. Pijevo društvo je bilo ustanovljeno 1. marca 1906. za celo Avstrijo. Papež Pij X. je v posebnem „breve" izrazil svoje veselje nad to ustanovitvijo, ter je dal društvu in vsem njegovim članom svoj apostolski blagoslov. Glavni namen društva je, podpirati klerikalno časopisje. Premoženje društva je znašalo dne 31. decembra 1908 29.925 K 57 vin. V teku leta 1909. je imelo drnštve 160.448 K 734 vin. dohodkov, tako je imelo drnštvo koncem leta 1909 na razpolago 160.448 K , 73 vin. „Vaterland" in „Reichspost" sta dobivala 40.000 K podpore. Za centralno časopisje se je izdalo leta 1906: 13.000 K; 1. 1907: 130.000 K; 1. 1908: 38.959 K; 1. 1909: 63.395 K. Klerikalci torej prav dobro skrbe za svoje časopisje. Toda podpore Pijevega društva so le malenkostne. ( Eksistirajo še razna druga društva, bratovščine, ljndski skladi itd., ki prispevajo ogromne svote denarja za klerikalno časopisje. Podcenjevati pa tudi ne smemo „podpor" raznih „šparkas". In kakor je p. Puntigam priznal, igrajo pri avstrijskem klerikalnem časopisju tndi nemške marke veliko vlogo. Lepa družba!
0 smrtni kazni piše znani pisatelj Roda Roda
sledeče: „Kdor na smrtno kazen obsoja, kdor jo zagovarja ali potrjnje, tisti bi moral biti pri izvršitvi tudi navzoč. V Hrvatski in v Bosni sem videl štiri — usmrčenja. Usmrčenja so se izvršila na ljndeh brez zavesti, na ljudeh, ki so bili blazni vsled strahu. Noben zavratni morilec ne naznani svoji žrtvi: „Zadene te neizogibna smrt", noben morilec ne vzame 24 ur pred nmorom svoji žrtvi zadnjega upanja. Država pa to dela. Naši nasledniki ne bodo mogli pojmiti, kako je mogoče, da se sedanje stoletje imenuje krščansko irf humano stoletje, ko se vsako leto tira v smrt na stotine ljudi. Radi neznosnih bolečin zadnjega dneva v življenju se mora odpraviti smrtna kazen, imamo kamnite ječe, in kdor izgine v njih, je neškodljiv za celo življenje. Najbolj nevaren postane neškodljiv. Zakaj se torej omadežujemo s krvjo!"
Velika poneverjenja v Ameriki. V nekaterih mešetarskih pisarnah v Novem Jorku so odkrili velika poneverjenja, ki so jih izvrševali nastav-Ijenci. Na pobotnice so prilepljali že rabljene kolke. Te goljufije so bile organizirane. Država je oškodovana za več nego 1 milijon dolarjev.
Glavo mu je odtrgalo. Žnpan lipski, Leiten-bnrg - Klinger, se je na grozovit način ponesrečil. Hotel si je ogledat nek stroj za obdelovanje lesa. Pri tem ga je prijela rotacijska žaga ter mn popolnoma odrezala glavo.
Osem oseb strela zadela. V Gebhardsheimn na Nemškem je pri neki novi stavbi 8 oseb zadela strela. Dva delavca sta bila takoj mrtva, ostali so pohabljeni.
Nezgode angleške mornarice. Angleška flotila torpedovk je zašla pri svojih vajah v gosto meglo. Ko se je začelo jasniti, so mornarji zapazili, da drve s svojimi torpedovkami naravnost v skale. Posrečilo se jim je večino torpedovk pravočasno ustaviti; dve torpedovki pa sta se le zadeli ob skalo. Vendar so jih ostale torpedovke rešile.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
ATENTAT NA BIVŠEGA ŠPANSKEGA MINISTER. PREDSEDNIKA MAURA.
Barcelona, 23 julija. Sinoči ob pol 12. se je pripeljal sem bivši španski min. predsednik Maura iz Madrida, da bi potoval dalje s parnikom v Palmo na otoku Majorki. Na kolodvoru so ga sprejeli različni visoki uradniki. V trenutku, ko je Maura objel nekega svojega prijatelja, je vstrelil mlad človek na njega trikrat in ga je ranil na roki in nogi, prijatelja pa na nogi. Vse rane so lahke narave. Atentatorja so zaprli in spravili na generalni kapitanat, Maura pa na ladijo, kjer leži.
OBLETNICA OBNOVLJENJA TURŠKE USTAVE.
Carigrad, 23. julija. Danes slavi celo mesto obletnico obnovljenja turške ustave. Vse hiše so okrašene z zastavami, časniki so priobčili slavnostne članke, vojne ladije imajo parado, katere se udeleži sultan in senatorji. Priredilo se bode več ljudskih slavnosti in zvečer bo celo mesto razsvetljeno.
IZ OGERSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Budimpešta, 23. julija. Poslanska zbornica nadaljuje z razpravo o indemnitetni predlogi. Rumunski posl. Pop izjavlja, da smatra dovoljenje indemnite-te kot zaupnico vladi. Do sedanje vlade pa Rumuni ne morejo imeti zaupanja, ker nadaljuje s preganjanjem njihovega časopisja in zavzema tudi glede volilne reforme stališče, katero se krije z onim, ki ga zavzemajo narodnosti.
KHUEN-HEDERVARY V ISCHLU.
Ischl, 23 julija. Ministerski predsednik Khuen-Hedervary in skupni finančni minister sta danes zjutraj ob 7. uri dospela semkaj.
Budimpešta, 23. julija. V današnji audijenci bode nasvetoval min. pred. Khuen-Hedervary cesarju, naj ne prejme demisije hrvaškega bana, ker ni za njo nobenega tehtnega vzroka. Jutri bode že uradni list v tem smislu poročal in potem se prično med koalicijo in dr. Tomašičem nova pogajanja. Danes še ni gotovo, kaj bode storila koalicija glede svojih zahtev in če pride res do razpusta hrvaškega sabora.
Budimpešta, 23. julija. Poleg dogodkov v parlamentu, zanimajij vse politične kroge nadomestne volitve, katere se bodo te dni vršile. Bil se bode v tistih okrajih boj med vladno stranko, košutovci in klerikalci.
MORILEC DR. CRIPPEN.
Čikago, 23. julija. Tu je prijela policija nekega moža, ki je podoben popisu, kakor ga je razposlala londonska policija o dr. Crippenu.
RUSKI GENERAL VOLODIMIROV UMRL.
Praga, 23. julija. Praški župan dr. Groš je izrazil imenom-praškega mestnega sveta petrograjske-mu svoje sožalje vsled smrti generala Volodimiro-va, znanega pospeševatelja vseslovanske ideje. Isti korporaciji je izrazil svoje sožalje tudi češki narodni svet.
ODPUŠČENI DELAVCI NA ANGLEŠKEM.
London, 23. julija. Zveza angleških tovarnarjev za pavolnate tkanine je sklenila na shodu v Man-chestru, da bode še bolj omejila obrat in odpustila še več delavcev.
BOLEZEN RUSKE CARICE-VDOYE.
Petrograd, 23. julija. Ruska carica-vdova je na Angleškem zbolela in potrebuje absolutnega miru. Bolezen pa bojda ni nevarna. Carica leži.
SOCIJALISTI K NARODNOSTNEMU VPRAŠANJU.
Toplice na Češkem, 23. julija. V neki konferenci socijalističnih zaupnikov je bila sklenjena rezolu-cija, katera zahteva sklicanje splošnega strankinega shoda, na katerem bi se konečno rešilo narodnostno vprašanje v socijalni demokraciji.
Tržne cene.
Dunaj. 22.julija. Borza za kmetijske pridelke. Poročila iz inozemstva nisj prinesla danes nobene vspodbude. Niti v tendenci niti v ceni ni bilo posebnih sprememb.
Budimpešta, 22. julija. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'52, pšenica za april K 9'79, rž za oktober K 7 08, oves za oktober K 717, kornza za julij K —'—, koruza za avgust K ——, koruza za maj K 5'67. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca trdna, promet 15 tisoč met, stotov, pšenica v efektivu za 5 do 10 v višja, koruza trdna, ostalo nespremenjeno. Termini na koncu mirni, a so se držali. Vreme jako vroče.
Trst, 22. julija. Sladkor. Centrifueal pilčs prompt K 41*50 do K 42 50 za dobavo K 32 25 do % K 33.25 Tendenca stalna.
Praga. 22. julija. S1 a d k o r. Surovi sladkor prompt K 35'—, nova kampanja K 26'55. Tendenca: mirna, /reme lepo.
Budimpešta, 22. julija. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 139—140, mlade težke 144—146,
mlade srednje---, mlade lahke 146—150 v
kilogram. Zaloga 40.105 komadov.
Budimpešta, 22. julija. M a s t. Svinjska mast 153'—, namizna slanina 138'—.
Priloga »Narodnega Dnevnika11 165
Umor v Vrb ju prt Žalcu.
Sprejeli smo sledeči popravek: Sklicevaje se na § 19
tisk. zakona vam pošljem z ozirom na članek «U-mor v Vrbju pri Žalcu« v š. 163 »Narodnega Dnevnika« z dne 21. julija 1910 sledeči uradni popravek na podlagi današnjega razparanja mrliča: Ni res, da bi Peško Francetu Cokan prerezal pljuča, temveč so rane vreznine, ktere je Cokan pridobil, zadele le mečje. Cokan je naravno smrt storil radi srčne omrt-vice, provzročene vsled že dolgo trajajočega izce-deka na prsnici. C. kr. državno pravdništvo v Celju, dne 22. julija 1910. Dr. Bračič.
Štajerske novice.
Sobotno številko »Narodnega Dnevnika« nam je
državno pravdništvo zaradi nekega mesta v uvodniku zaplenilo in to tako pozno, da nam ni bilo več mogoče prirediti druge izdaje. Isto priredimo šele danes in za to ne moremo izdati cele običajne pon-deljkove številke. Najvažnejše novice podamo za to na prilogi — v ostalem pa bodemo gg. naročnike, katere prosimo za potrpljenje, odškodovali v prihodnje s prilogami. Zaradi sobotne zaplembe pa se bodemo s celjskim državnim pravdništvom že še zmenili drugod!
Poročila o nakupu laških toplic izmišljena. Iz
Laškega trga nam poročajo: Poročila, da kupi laške toplice neka slovanska družba, so popolnoma izmišljena. Najbrž je spravil to novico v svet lastnik dunajski Gunkel sam, da bi postrašil »Siidmarko« in Nemce ter pri tem res drago prodal tisto podrtijo.
Občinske volitve v Ribnici na Poh. se niso izvršile za slovensko stvar ugodno. Bilo je izvoljenih v občinski odbor 8 nemškutarjev in 4 napredni Slovenci. Izid je tak vsled nezaslišanih nemških goljufij. Proti volitvam se bode vložil ugovor — in drugič se nemškutarjem ne bode več godilo tako dobro!
Narodni kolek 20. septembra 1908 pred najvišjim sodiščem. Kakor znano, je bilo več Slovencev v Celju pri okrožni sodniji obtoženih in obsojenih zaradi rabe kolka 20. septembra 1908 vkljub oblastveni prepovedi. Med obsojenimi je tudi Matko Konjicija, sedaj črkostavec v Ljubljani. Zagovornik dr. Kukovec je zoper razsodbo okrožne sodnije vložil ničnostno pritožbo na najvišje sodišče. Okrožno sodišče v Celju je ničnostno pritožbo takoj zavrnilo z uteme-ljitvo, da ni po postavi izpeljana in da se za to ne predloži najvišjemu sodišču. Proti tej zavrnitvi se je M. K. po svojem zastopniku pritožil na najvišje sodišče. To je sedaj spoznalo, da je bila ničnostna pritožba postavno izpeljana, ter se bode sedaj vršila pri najvišjem sodišču še javna razprava, in še le tam se bode odločilo, ali je M. K. zaradi narodnega kolka kaznjiv po § 24. tiskovnega zakona ali ne. Najvišje sodišče se namreč izraža, da je potrebna v tem vprašanju še javna razprava. Tako je torej narodni kolek 20. septembra 1908 še zmiraj nerešeno vprašanje in se je pokazalo, da je najvišje sodišče vendar še na drugem stališču nego okrožna sodnija v Celju.
Ponesrečeni nemškutarski shod v Levcu. Včeraj so se pripeljali v Leveč tisti »nemški kmetje«, ki so nezadovoljni s slovensko občinsko upravo v celjski okolici. Samo čudno je, da so vsi ti nezadovoljni »kmetje« bili iz Celja in sicer puklasti Ambrožič,, Bechine, ključavničar Kossar, ki se je očividno že preobjedel slov. denarja, mitničar Beneš, neki ma-
gistratni sluga Fasching in komandant znanih dišečih kanonov, Hrvat Derganc. Slovenci so bili zelo radovedni, kaj bodo ti »kmetje« povedali pri Neu^ wirthu in so došli tudi v lepem številu poslušat. Toda magistratovci so imeli tako slabo vest, da si še v gostilno niso upali, kamoli da bi imeli shod! Šli so v Leveč k nemškutarju Strenčanu in so tam »zborovali«: vseh zborovalcev s Celjani in levškimi štajercijanci, ki še v celjski okolici niti vsi volilci niso, vred je bilo — 19! To »lepo« število priča gotovo o velikem navdušenju okoliških kmetov za celjske rene-gate! Tem damo sicer prijazen svet, naj odslej zborujejo v mestu, pod varstvom pravične celjske policije; zunaj jih ne bodemo odslej več pustili zapeljevati ljudstva kakor bi oni hoteli.
Razmere med spodnještajerskim renegatskim učiteljstvom morajo prav pošteno smrdeti. »Unterst. Volksz.« nadaljuje s svojimi ostrimi napadi na nadzornika Steringa. V članku se tudi spominja starega »dragega prijatelja« celjskih Slovencev, ravnatelja na meščanski šoli, Paula. Piše o njem, da je informator Steringov o celjskem učiteljstvu in ga označuje sledeče: »Ta človek pa je sebičnež najslabše vrste, kateri gleda samo na denar in si je znal v resnici pridobiti tudi postranski zaslužek nad 2 tisoč kron letno. Ko se je ustanovilo v Celju uradniško gospodarsko društvo, je bil razglašen nad njim družaben bojkot, ki je posebna celjska špecijaliteta. Iz tega položaja smo ga mi (Aistrich in tt.) osvobodili. Za to pa nam je poplačal pri lanskih deželnozborskih volitvah, ko se je razglasil nad nami perfidni družabni bojkot. Paul se je hitro obrnil od nas (učiteljev v južnoštaj. nemšk. učiteljskem društvu) in se je trudil učiteljstvo pridobiti za laž, da ni bilo nikoli za našo (Aistrichovo) kandidaturo. Šel je z nekim učiteljem k baronskemu kandidatu Jaborneggu in ga je prosil, naj sprejme on kandidaturo za deželni zbor .. To izdajstvo in klečeplaztvo se je odkrilo v nemškem narodnem svetu. Takrat so grozili zaupniki deželne učiteljske zveze Paulu, da pride na sramotni kamen in je že došel v Celje odposlanec, ki bi izvr-
šil to dejanje. Ali prizanesli so mu, kar danes odkritosrčno obžalujemo. Pozneje je igral ta človek ulogo užaljenca in je izstopil s svojimi učitelji iz južnoštaj. nemšk. učiteljskega društva. Danes pa sedi ta plemeniti, pridni, nesebični mož v nemškem narodnem svetu kot zastopnik interesov nemškega učiteljstva. »Pfui Teufel!« In taki ljudje učijo našo mladino — dostojnost in poštenje ...
Za Ciril-Metodovo podružnico za Gaberje in okolico se je nabralo v soboto zvečer v »Skalni kleti« v veseli družbi ob priliki odhodnice gosp. Ple-terskega znesek 10 kron, za kar se odbor najsrčnejše zahvaljuje.
Kateri slovenski jurist iz Štajerske bi bil pri volji vstopiti v notarsko službo na Kranjskem? Naj se javi v našem uredništvu.
Iz Št. Pavla pri Preboldu. Pri včerajšnji cerkveni slavnosti je streljal 18 letni Kari Jane z možnarji. Pri tem pa mu je zletel jeden naboj v lice in bo fant najbrže zgubil vid.
Umor pri Novi cerkvi. Sinoči so se stepli tu fantje blizu gostilne po domače pri »Štepi«. Pri tem so ubili Jožefa Javornika. Dobil je tako nevarne rane. da je na mestu obležal mrtev. Hude bodljaje je dobil vojak Javornik, kateremu so vzeli bajonet in Jožef Flis, kateri ima roko nevarno zrezano. Jožef Javornik in Jožef Flis sta delala svoj čas pri zidarskem mojstru Golograncu v Celju.
Iz Trbovelj. Izvrstno reklamo za nemški Stu-dentenheim v Celju dela po naši dolini par nezrelih frkolinov, med katerimi se posebno odlikuje brihtni študent Krasnik. Ker poznamo njegovega očeta kot mirnega soobčana, mu dajemo tem potom dober svet da naj namesto cigaret in piva privošči svojemu sinu vsak dan porcijo 25 na znani del telesa. Tako se mu bo ohladila skisana tevtonska kri in bo ostal pri zdravi zavesti ob pogledu na slovenske lepake. T|h namreč kar ne more videti, kar nam priča zadnji slučaj v gostilni Plevčak, ko je ves divji trgal in teptal lepak trb. pevskega društva »Zvon« — za kar se mu obetajo še dokaj neljube posledice.
V Št. Vidu pod Ptujem se vršijo danes in jutri občinske volitve. Došlo bo do vroče bitke med Slovenci in nemškutarji.
Umrl je včeraj v Brežicah g. Ignac Polanšek, pekovski mojster in hišni posestnik, Pogreb se je vršil danes ob 5. uri pop. N. v m. p.!
Nepreviden voznik. V Ptuju je povozil posestnik Franc Kranjc iz Biškega vrha pešca Martina Pozni-ča iz Bratislavec pri Polenšaku, ki je bil ravno namenjen z letnega dopusta v Pulj nazaj. Kranjc je konja preveč pretepal, vsled česar se je ta splašil in tako naglo pridirjal na dvorišče Brenčičeve gostilne v Ptuju, da se Poznič ni mogel več umakniti. Vojak ima strto levo nogo v kolenu. Spravili so ga v mariborsko vojaško bolnišnico.
115 novih doktorjev naenkrat! Na Dunaju je bilo v petek promoviranih za doktorje prava 115 kandidatov, rekord kakor ga še ni doseglo dunajsko vseučilišče.
Vlak ometavali s kamenjem. Nad Laškim trgom so ometavali tovorni vlak, ki je vozil proti Celju, neki fantalini s kamenjem; jeden kamen je ranil na glavi sprevodnika Platzerja. O tej surovosti bode govorila sodnija svojo besedo.
Hmeljske cene v Žatcu na Češkem. Tvrdka Henrik Melzer, hmeljska trgovina, nam pošilja sledeče poročilo: Zaostali hmelj 1. 1909 ponujajo lastniki prav pridno in cene počasi, toda stalno prodajo. Žateški hmelj je stal tu te dni 160—178, hmelj tujih provenijenc pa po kakovosti, barvi in kraju produkcije 60—135. V žateški okolici je upati na srednje bogat pridelek. Vreme za cvet je ugodno.
Zahvala.
Ženska in moška Ciril in Metodova podružnica v Žalcu si šteje v prijetno dolžnost, da se tem potom najiskreneje zahvali vsem onim rodoljubkinjam in rodoljubom, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli Ciril in Metodovi slavnosti dne 17. t. m. do tako sijajnega uspeha.
Posebna hvala gre cenjenemu damskemu komiteju za požrtvovalno oskrbovanje posameznih šotorov, gospej Roblekovi, Cvenklovi, Naraksovi in Mi-kuševi ter gospodičnam M. Ježovnikovi, Šneberger-jevi, M. Maroltovi in Korentovi v šotoru za jestvine. Gospej Kunšičevi in Kunejevi, ter gospodičnam A. Ježovnikovi, Senicovi, A. Maroltovi, Kuntarovi, Šu-šteršičevi in Drugovičevi v šotoru za kavo; gospej Brinarjevi in Šukljejovi, gospodičnam Kolšekovi in Ahtikovi pri buteljkah in šampanjcu; gospej Oničevi in Joštovi, ter gospodičnam Oblakovi Emi, Dori La-snikovi, Kati in Rezi Vencligovi ter Piklovi pri pivu; gg. Naraksu in Farčniku ter gospodičnam Tratniko-vim pri vinu; gospej dr. Kalanovi in gospodičnama Zanierovi, A. Ježovnikovi, Koželjovi in Krašovičevi pri cvetkah: gdč R. Bergmann pri slaščicah; gospej Detičekovi in gospdč. Dori Bergmann pri kramariji; gospej Pristovšekovi ,ter gospodičnam Kordiš, Flis, Goričar in Krašovec pri srečolovu; gospodičnam Vabičevi in Pečnikovi pri tobaku.
Zahvala gre temu damskemu odboru za okus no okrasbo šotorov in za požrtvovalni trud, ki so ga imele s tem, da so naprosile toliko daril. Zahvalimo se tudi vsem onim, ki so rade volje razpečavali vstopnice; spominjati se moramo malih ljubkih prodajalk Anice, Vere in Zdenke Roblekove ter Marice
in Nine Kunejove, ki so v lepih narodnih nošah in prijazno ponudbo svojega blaga (planinske cvetke, razglednice itd.) vzbujale pozornost in kaj lepo svo-tico skupile. Tisočera zahvala vsem cenjenim darovalcem jestvin, pijače, dobitkov itd. Ne navedemo jih imenoma, ker vemo, da se ti velikodušni dobrotniki drže raje gesla, da naj ne ve levica kaj desnica d£; zahvalimo pevske zbore iz Vranskega, Št. Pavla, Griž, Petrovč in Žalca, posebej še njih vrlim pevovodjem gg. učiteljem Kramerju, Schmidu, Zem-ljiču, Pregeljnu in Vrečerju, da so s svojim krasnim petjem polepšali slavnost; zahvalimo celjsko narod, godbo; zahvalimo družbenega prvomestnika gosp. svetnika Senekoviča, njenega blagajnika gosp. notarja Hudovernika in njegovo gospo soprogo, da so našo slavnost počastili s svojo navzočnostjo, gospoda prvomestnika in gospoda poslanca Robleka še posebej zahvalimo za krasne govore; vsa čast tudi vrli učenki Nini Kunejevi za krasen v srce segajoči pozdrav; srčna hvala sokolom in drugim moškim, ki so šli na roko prirediteljem pri raznih pripravah, sploh pri ogromnem delu, ki je v zvezi s tako prireditvijo, prisrčna zahvala sploh vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli do velikega uspeha te slavnosti. V zadoščenje vam bodi dejstvo, da je ta slavnost poleg sijajnega moralnega uspeha imela tudi nepričakovano ugoden gmotni uspeh, in bo, ko se konečno uredijo računi, dobila naša dično družba lep jubilejni dar. — V Žalcu, dne 24. julija 1910. — Odbor združenih Ciril in Metodovih podružnic v Žalcu.
Druge slov. novice.
Srbski pevci v Ljubljani. Pevsko društvo „ Stanko vič" v Belgradu je obvestilo „Glasbeno Matico", »Ljubljanski Zvon" in „Slavca", da namerava meseca avgusta izleteti v Ljubljano in pri tej priliki prirediti koncert. Škoda, da bo koncert v mrtvi sezoni, ko je Ljubljana takorekoč izumrla
Na Belokranjskem so čatili 83. t. m. dva močna valovita potresna sunka.
Dr. Fr. JLampetu, za slovensko slovstvo z ustanovitvo „Dom in Sveta" zaslužnemu moža, se odkrije 91. avgusta spomenik v Črnemu vrhu nad Idrijo.
Slaba letina v Istri. Poroča se, da je v
zadnjih tednih uničila toča skoro vso žetev v Istri. Stiska je zelo velika, a bo še večja, ko bo že itak revnemu prebivalstvu pošla še lanska zaloga. Vladina pomoč je nujno potrebna.
Beneški patrijarh v Trstu. V Trstu je bil 22. julija beneški patrijarh Cavallari v specijalni misiji, da preišČ9 razmere glede prepira med kanonikom Buttignonijem in kanonikom Mecchio ter da stavi rimski kuri j i primerne predloge.
Novomeška občina je naprosila vlado, naj bi se za Novo-mesto odpravilo uradno nazivanje „Rudolfovo", ker se to ime med ljudstvom nikakor noče udomačiti. To je vse hvale vreden korak.
Vremensko poročilo. Zadnja prognoza na« ni varala. Po neznosni vročini 28. julija popoldne
se je proti večeru na zapadli pooblačilo, na obmejnih točkah je prišlo že zvečer do nalivov. Pri nas se je napram jugozapadniku uprl vzhodni veter, ki je nekoliko ur nebo deloma zjasnil. Po noči pa je začelo tudi pri nas curkoma deževati posebno v ranih jutranjih urah nedelje. Napram vsemu pričakovanju se je padavina vršila mirno in že dopoldne prejenjala. Zunaj naših krajev pa so morali biti večji izbruhi neviht, kajti kljub solnčnemu popoldne je temperatura zdatno padla. Dopoldne je bilo celo zelo hladno. Popoldne krasno, solnčno vreme. — Prognoza: Po situaciji nedelje zvečer soditi, se na daljnem jugozapadu in zapadu zopet pripravlja k novim večjim nevihtam, ki bodo vplivale tudi na naše in sosedne dežele. Brez teh vplivov kaže 25. in 36. julij lepo, gorko vreme, vendar pa je 26. julij že manj zanesljiv.
Gospodinjski tečaj v Smlhelu pri Novem mestu otvori kranjski deželni odbor s 1. okt 1910 v samostanu šolskih sester.
Dopolnilna volitev v koroški deželni zbor. Na mesto umrlega poslanca iz veleposestva Sup-pana je postavljen za kandidata Albert Wirth iz Beljaka.
Najboljši avstrijski zrakoplovec je dane«
inženir Heim, ki že par tednov dela poskuse v Gorici. V petek se je dvignil 310 m visoko in je plul po zraku 1 uro 29 minut, za 20 minut več nego pred kratkim, ko je tozadevno dosegel rekord med avstrijskimi avijatiki.
„Iredentovski proces" proti Brunu Ferlusri iz Trsta, ki je obtožen veleizdaje, bo septembra v Celovcu. Ferluga je proti kavciji 10.000 K iz-puščen na svobodo.
Tellk požar na Dolenjskem. Iz Novega mesta se poroča: V petek je pričelo goreti na Potoku v občini Šmihel-Slopiče. Ogenj je upepelil desetim gospodarjem hiše, gospodarska poslopja, žito, ki se je nahajalo v kozolcih in krmo, ki je je bila že v skednju. Posestniku Janezu Zupančiču je zgorela 20 mesecev stara hčerka, krava in drugo. Škode je nad 40.000 K. Pogorelci so bili jako nizko zavarovani, kakor ponavadi: ubogi pogorelci so zavarovani samo za 10.000 K
Kdo bo novi škof v Trstu? „Gorica" piše: Vladni list „Corriere Adriatico", ki izhaja nekaj časa sem v Trstu, je priobčil brzojavko iz Gorice, v kateri je rečeno, da bode za tržaškega škofa imenovan direktor „Anime" v Rimu, monsignor Lohninger. Kolikor je nam znano, nima pa ta govorica nobene resne podlage, kajti kakor se nam iz verodostojnega vira zatrjuje, je danes edino resni kandidat za tržaško škofijo monsgr. Castelitz, ravnatelj v tukajšnjem centralnem semenišču in profesor veronauka na tuk. ženskem učiteljišču.
Razprava proti odvetniku dr. Robbl r Trstu se je v soboto končala. Sodni dvor ni našel v nobenem slučaju — krivde obtoženca in je bil dr. Robba popolnoma oproščen.
Narodni gospodar.
YIII. poročilo južnoštaj. hmelj, društva o rasti hmelja v drugih krajih.
Norimberk, dne 20. julija 1910. Od našega zad njega poročila z dne 7. t. m. se ni zdatno izpremenil značaj vremena Nekaj dni smo imeli lepo, solnčno vreme, da se je v nekaterih krajih zamoglo seno suho spraviti pod streho, pa kmalu je prišla sprememba — dež z nevihtami je zopet na dnevnem redu. Upajmo, da se bode konečno le na bolje obrnilo. Hmeljsko leto se bliža svojemu koncu in tudi zaloga starega hmelja pojema; le-ta znaša na tukajšnjem trgu približno 1000 vreč. Kakovost tega hmelja ni najboljša in je torej njegova množina brez upliva na ceno novega pridelka. Pomniti pa je treba, da so pi-vovarji s svojimi zalogami tudi skoro pri kraju, kai more le hmeljarjem v korist biti. Od 7. julija se je dovozilo 150 vreč, prodalo pa 460 in sicer vstevši 150 bal hmelja iz leta 1908. Naši poročevalci pišejo o stanju hmeljske rastline deloma ugodno, deloma pa trdijo, da je isto neizpremenjeno. Na Angleškem so se prijavile uši in tudi plesnoba; vsled teh škodljivcev je treba hmelj škropiti. Amerika poroča ugodno vendar bode množina manjša od one leta 1909 in ne bode torej preostajalo hmelja za eksport. Belgija je s svojimi ugodnimi poročili tudi bolj umolknila — le Cehi so še polni upanja na bogato trgatev. Po navedenih poročilih sklepati na ceno letošnjega pridelka, bilo bi prezgodaj. Skoro gotovo je- pa, da bodemo letos pridelali komaj dobro polovico navadne množine hmelja. »Mitteilungen des deutsch. Hopf. Ver.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
ČEŠKI RADIKALCI PROTI SPORAZUMNIM POGAJANJEM V ČEŠKEM DEŽELNEM ZBORU.
Praga, 24. julija: Češki radikalci proglašajo v
svojem strankinem glasilu, da smatrajo vsa pogajanja glede delazmožnosti deželnega zbora — izvzeta je edino demokratičnejša volilna reforma — kot nepotrebna in zastonjska. Zategadelj se bodo češki radikalci tudi potrudili, da razbijejo pogajanja in bodo porabili zato povsod vsa sredstva.
ZANIMIVA INTERPELACIJA V KRAKOVSKEM OBČINSKEM ODBORU.
Praga, 24. julija: Organ ruskih kadetov v Petro-gradugradu, »Rječ«, je silno napadel krakovskega župana dr. Lea, zakaj ni oficijelno povabil moskovske napredne družbe za slovansko prosvjeto. Radi tega članka je stavil socij. Daszynski interpelacijo v krakovskem obč. zboru, na katero je odgovoril dr. Leo, da je slavnostni odbor sklenil že 24. aprila, da ne povabi na slavnost nobene slovanske narodnosti, ker ji hoče ohraniti izključno poljski značaj; edino izjemo so delala povabila slovanskih glavnih mest iz monarhije. Iz tega se razlaga postopanje napram o-menjeni ruski družbi. — Škoda — častivredni krakovski župan je pri tem čisto pozabil — na povabilo —Madžarov in pa postopanje z njimi.
JASNA POLJANA — ZGORELA?
Berlin, 24 julija: »National Zeit.« poroča iz Petrograda, da je zgorela Jasna Poljana, dom Leona Tolstega, popolnoma. Zgorelo je pri tem mnogo dragocenih rokopisov Tolstega.
JAPONSKO IN NEMČIJA.
Berlin, 24. julija: Poročilo o japonski odpovedi trgovinske pogodbe z Nemčijo je napravilo v nemških diplomatičnih krogih jako mučen utis. Smatra se jo namreč za prvo posledico japonsko-ruskega dogovora.
SPOMENIK CESARJU FRANCU JOŽEFU V KARLOVIH VARIH.
Karlovi vari, 24. julija: Odbor kopaliških gostov iz Nemčije, kateremu načeluje baron Manteu-
ffel, je sklenil postaviti v Karlovih varih v spomin 801etnice cesarja Franca Jožefa brončeno soho, ki bi bila večja ko naravna velikost cesarjeva. Soha bi naj tudi značila 30 letnice zveze med Avstrijo in Nemčijo.
KOLERA V PETROGRADU.
Petrograd, 24. julija: Včeraj je zbolelo na koleri 49 oseb; 34 oseb je zaradi suma, da so bolane, pod nadzorstvom.
ATENTAT NA ŠPANSKEGA MINISTERSKEGA PREDSEDNIKA MAURA.
Barcelona, 24. julija: Atentator na Maura je 18 letni trgovski pomočnik Posas Roca, kateri pravi, da nima nobenih sokrivcev in da ni hotel niti Maura ubiti temveč mu je hotel le dati mal spominek za njegove reakcijonarne odredbe lani ob ustaji v Barceloni. Roca, njegovega očeta in brata so zaprli. Maurove rane na roki in nogi so lahke; odpeljal se je že iz Barcelone v Palmo.
STRAŠEN VIHAR V MILANU IN V OKOLICI.
Milan 23. julija: Danes popoldne med 3. in 4. uro je divjal tu močen vihar, kateri je napravil v mestu in okolici obilo škode. V mestu Sarronno so pre-kucnjeni dimniki vseh industrijelnih etablismentov. Tudi nekateri ljudje so se ponesrečili. Strehe več hiš je odneslo, podrlo drevje in uničilo žetev.
Saronno, 23. julija: Vihar je razrušil dimnike vseh tovarn. Tukaj ni nobene nepoškodovane hiše; mnogo jih je hudo razpokanih. V Saronno je samo jeden mrtvec, toda mnogo oseb je ranjenih. Mnogo hujša je katastrofa v Solaru, kjer se je porušila tovarna in so spravili iz podrtije 14 mrličev in mnogo ranjencev.
Milan, 23. julija: Po nadaljnih poročilih je porušil vihar tudi v Bustarciju dimnike tovarn; deset delavcev je mrtvih. V Ksolariju se je zrušila neka lopa, v kateri je bilo mnogo delavcev; 14 delavcev je mrtvih in 90 ranjenih, med njimi trije težko. Tudi v Gallaroti je razsajal vihar, vendar še manjkajo natančna poročila, ker so brzojavne in telefonske zveze deloma pretrgane. Prefekt je poslal v prizadete kraje čete na pomoč in je odpotoval tje tudi sam. V vasi Mosciano Milanese je ubitih 15 oseb.
Milan, 24. julija: Po noči so došla sem sledeča podrobna poročila o nesrečah, katere je povzročil ciklon: V neki predilnici v Vasanghelli je ubitih osem oseb in več ranjenih. V neki predilnici v Aloni je ubitih troje oseb in 30 ranjenih; istotako poročajo iz predilnic v Legnanu, Moglio Rogeno, Gabiatu in Ca-negratu o mrtvih in ranjenih. V Maneri pri Rovellas-ci je udarila strela v neko hišico in jo žažgala; dva človeka sta mrtva. Polja so hudo opustošena, drevje spotrto in s koreninami vred izruvano. Dimniki so odleteli, kakor bi jih odrezal, povsod se vidijo razrušene hišice.
Milan, 24. julija: Prva poročila o številu mrtvih in ranjenih so nekoliko pretirana, vendar pa se sodi, da je mrtvih 50 in da znaša število ranjenih v£č stotin. Najhujše je prizadet Saronno z okolico. V ber-gamski okolici so poškodovana samo polja. Povsod se skuša pomagati.
OBISK BAVARSKIH PRINCE V V IŠLU.
Išl, 24. julija: Cesarjeva vnfrka, bavarska princa Leopold in Jurij sta obiskali danes opoldne svojega deda Franca Jožefa. Princa sta se pripeljala iz Mo-nakovega z automobilom.
SNEG NA PLANINAH.
Gradec, 24. julija: V soboto po noči je — letos poleti že tretjič — zapadel sneg vse višje vrhove gornještajerskih Alp.
V MACEDONIJI SE ZOPET ZAČNEJO BOJI?
Sofija, 23. julija: Več tukajšnjih listov trdi, da ie
odšlo že več četniških vodij iz Mačedonije čez mejo, da začnejo v svoji domovini znova boj proti Turkom. Današnja »Večerna posšta« zatrjuje, da so šli Cer-nopejev, Apostol, Vojvoda, Tane Nikolov in Cakov čez mejo in da so spravili skupaj že več hajduških čet, ki so imele s turškimi vojaki spopade; izidi niso znani, število bolgarskih beguncev iz Mačedonije se v obmejnih bolgarskih krajih množi.
NOVICE IZ TURČIJE.
Carigrad. 25. julija: Sultan je odpustil ob priliki ustavine obletnice 300 osebam, katere je vojno sodišče, med njimi mnogo uradnikov starega režima, kazen.
Carigrad, 25. julija: Vojno ministerstvo je odredilo mobilizacijo divizije v Pandermi za dobo jedne-ga mesca in sicer baje zaradi vojaških vaj.
Carigrad, 25. julija: »Tanin« izjavlja, da se velika vezirja Kiamil in Ferid-paša nista udeležila pred kratkim odkrite staroturške zarote proti novemu režimu. /
VELIKA NESREČA NA MORJU.
Tokio, 25. julija: Parnik »Tetsurejmaru«, kateri vozi med Kobejem in Dalnim, je blizu Koreje utonil. Na njem je bilo 246 potnikov, med katerimi se jih je rešilo komaj 40. Vojne ladije so odplule na kraj nesreče.
STAVKA PLINARNICNIH DELAVCEV V RIMU.
Rim, 25. julija: Celo mesto je brez luči, ker so stopili plinarniški delavci v stavko. Plinarno čuvajo vojaki pred eventuelnim napadom stavkujočih. Uprava plinarne upa, da se ji posreči doseči s pomočjo vojakov normalno razsveljavo.
OGENJ NA PARNIKU.
Novi Jork, 25. julija: Na parniku »Momusu« je izbruhnil tekom potovanja v Novi Orlean blizu Floride požar. Parnik je prosil s pomočjo brezžičnega
brzojava za pomoč in je res priplul parnik »Comus«,
kateri je vzel potnike — bilo jih je 86 — na krov. Ogenj so pogasili.
SESTANEK RUSKEGA CARJA Z NEMŠKIM CESARJEM?
Berlin, 25. julija: »Tageblatt« poroča iz Petrograda, da se snideta septembra meseca ruski minister izvoljski in nemški državni tajnik; morda se se-staneta ob istem času tudi nemški cesar in ruski caK
Dnevna Kronika.
Hrvatski slikar na razstavi v Londonu. Hrvatski slikar Vlaho Bahovac je razstavil v Londonu portret vojvodinje Albany. Slika je jako izborno dovršena in je v vseh umetniških krogih vzbudila veliko pozornost.
Oddaja hrvaških pristanišč Bakra in Kraljeviče Ogrom v najem. Ladjedelnici „Danubius" v Reki primanjkuje že več let prostora. Ravnateljstvo ladjedelnice je že zr časa koalicijske vlade prosilo ministerskega predsednika dr. Wekerla, naj sklene s hrvaško deželno vlado pogodbo, s katero se pripušča Ogrski v najem hrvaški pristanišči Baker in Kraljevico za dobo 99 let. Mi-nisterski predsednik je svoječasno ukrenil potrebne korake v tem smislu pri hrvatsko-srbski koaliciji. Hrvatsko - srbska koalicija pa tedaj ni hotela ničesar slišati o oddaji pristanišč Baker in Kraljeviča v najem Ogrski in zaradi tega ni mogla tedanja ogrska vlada ničesar ukreniti tozadevno. Kakor pa se sedaj poroča, namerava sedanji ogrski kabinet zopet spraviti to vprašanje na površje. Kakšno stališče bo zavzela ogrska vlada glede na rešitev konflikta med Ogrsko in Hrvaško, je odvisno od tega, kako stališče bo zavzela sedanja večina hrvatskega sabora napram oddaji hrvaških pristanišč v najem Ogrom. — Hrvati so že dovolj izgubili z Reko.
£opet obsojeni češki časnikar. V Pragi je bil 20. aprila obsojen češki narodno-socialni urednik A. Swoboda na osem mesecev ječe zaradi proti-vojaške propagande. Kasacijski dvor je ugodil ničnosti pritožbi ter je odredil novo sodno razpravo, pri kateri pa je bil obtoženec obsojen na šest mesecev ječe. Vsled pritožbe državnega pravd-ništva pa je deželno nadsodišče zvišalo Swobodi kazen na 13 mesecev.
Po svetu.
Ljubimka morilca drja. Crippena se usmrtila.
V enem pariških hotelov se je ustrelila ljubimka morilca drja. Crippena, njegova bivša stenogra-finja Mis Neve. Danes je policija dognala, da je to res bivša dr. Crippenova stenografinja. Morilca samega so zapazili v nekem juino - francoskem kopališču. Dr. Crippen pa jo je takoj na to pobral čez mejo na Špansko. Dosedaj se še ni moglo dognati, kje se nahaja.
Strašna smrt je doletela župana v Altenburgu Klingnerja. Hotel je pogledati delovanje nekega stroja za obdelavo lesa, pri tem pa ga je zgrabila krojna žaga in mu odrezala glavo.
Bolezen srbskega kraljeviča Jurija. Vesti, ki jih prinesli nekateri inozemski listi o bolezni kraljeviča Jurija, namreč, da je nevarno obolel ti a vnetju slepiča, se morajo zavračati kot popolnoma neosnovane. Kraljevič Jurij je popolnoma zdrav. Res pa je pred kratkim bolehal na hemoroidih.
Duhovi in čarovnice v 20. stoletju. V Bischof-wartu na Nižjem Avstrijskem se je o polnoči prikazal kmečkemu mladeniču na cesti avtomobil, ves žareč v čudni rdeči luči. V avtomobilu so sedeli beli duhovi, ki so zahtevali, da prisede k njim tudi mladenič. Bil pa je tako prestrašen, da se niti ganiti ni mogel. Avtomobil je na to med groznim piskanjem oddirjal. Drugi dan je mladenič pravil župniku o nočni prikazni. Duhovnik je dal mladeniču rožni venec in blagoslovljen košček kruha z naročilom,-da naj te stvari vedno pri sebi nosi. Tako je zviti božji namestnik sam utrdil v neumnežu mnenje, da se res ponoči duhovi vozijo z avtomobili. — Iz ravno iste vasi se je moral neki kmetic zagovarjati pred sodiščem, ker je neko rodbino obdolžil čarovnije. Pred sod-nijo je kmetič trdil, da priseže pred živim bogom, da mu je tožeča rodbina napravila s „coperni-jami" že mnogo škode. Kot priča zaslišani župan ;e rekel, da ga je sram, da županuje taki občini, ia je prosil sodnika, naj napravi konec čarovnijam in duhovom v njegovi občini. Sodnik je obsodil žrtev duhovskega poneumnevanja na osem dni zapora.
Židje in posestvo zemljišča v Galiciji. Leta 1868. se je dovolilo Židom nakupovati zemljišča v Galiciji. Danes imajo Židje v Galiciji nad 35 odstotkov zemljišča, a isto toliko jemljejo v zakup. Od 2000 velikih posestev v Galiciji jih je 1100 v židovskih rokah, a po mestih in vaseh so že zaposedli 50 odstotkov od vseh parcel in realij. — Še grozneje upijejo številke, ki se nanašajo na posestvo malih posestnikov. Tekom samih treh let od 1894 do 1897 so Židje - oderuhi prodali 2856 gospodarstev po vaseh. V tem razdobju je zahteval prodajo v 310 slučajih davčni urad, v 137 slučajih — deželna banka — a v 6547 slučajih židovske banke. Zares, grozne številke!
t _——

Profesor pl. Ballo, član ogrske znanstvene akademije iri ravnatelj kemičnega preizkuse vališča glavnega iu stolnega mesta Budimpešte je kot konečni sklep svojih večkratnih analiz podal sledeče :
»Izredno velika množina <rlauber jeve soli in sestavin grenke soli, po kateri se odlikuje Franc fožef * ova grenčica izmed vseh drugih enakovrstnih rudninskih voda — dopusti nobenega dvoma, da je njen priznani učinek pripisovati tema obema osnovnima sestavinama."
Avtoritete, kot so tajni svetnik profesor pl. Fehling, profesor Attfield v Londonu in mnogo drugih znamenitih kemikov, se pridružujejo temu mnenju s podobno se glasečimi izpričevali.	2l
410 3-3
Naprodaj sta
dva pava
in 4 mesece star pes bernardinske pasme.
Stariši psa so izborili varuhi. - Naslov pove upravništvo Narodnega Dnevnika.
T
Slikar in pleskar
[^prevzame vsa v svojo stroko spada-	j
ijoča dela, kakor slikanje sob, cerkev,	<
črkoslikarstvo na steklo, les itd. —	\
Priporoča se za mnogobrojna naročila.	j Svoji k svojim! Svoji k svojim!
Sprejmem več dobrih pomočnikov v trajno delo.
Diktor Beuc, Celje

Superfosfat
mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi,
največja množina pridelka. — Za jesensko setev potrebno neobhodno. — Dalje amouijakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih.	9 28-17
Bureaus Praga, Prikopi 17.
IOS. C R ETNI«
izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju ob juž. žel.
n
Izdelujem načrte, proračune in prošnje za stavbena dovoljenja brezplačno.
Dijaki
se sprejmejo na stanovanje in hrano pri bivši učiteljici proti zmerni ceni. Strogo nadzorstvo. Zračna soba, veliko dvorišče in vrt kot igrališče Naslov pove upravništvo tega lista. 400 3-2
Učenca
z dobrimi šolskimi spričevali, ki ima veselje do trgovine, sprejme Davorin ' Podlesntk,
trsrovec v Radečah pri Zid. mostu. 405 2-1
Edini najboljši
za cepljenje trt se dobijo t Zvezni trgovini y Celju.
Proda se zaradi bolezni v prijavnem krajn
veliko posestvo
obstoječe iz gostilne, travnika, vinograda, sado-nosnika in dveh velikih host. Na posestvn se dobi precejšnjo množino premoga. Kupna cena 32.000 K. Ugodni plačilni pogoji. Naslov pove upravništvo tega lista.	179 1
Učenec
iz dobre hiše in z dobro šolsko naobrazbo se takoj sprejme v mannfakturni trgovini
R. Stermecki, Celje
Pozor!
Kjilne pase
in druge strojne pripravo za telesne poškodbe kupujte le pri izvežbanem obrtniku, kjer se po zdravniškem predpisu po najnižji ceni izdeluje.
368 10-5 Z spoštovanjem Franc Podgoršek, bandažist Maribor, Grajska ulica 7 (Burggasse 7).
\ • •	'eletrgoVina ,jVierl(ur' . peter j»ajdi« 4 Celju /.	
		
	priporoča poljedelske stroje kakor: mlatilnice, vitelje, čistilnice za žito, slamoreznice, mline za sadje in grozdje itd. — Nadalje traverze, cement, strešno in izolirno lepenko.	
		
I Čebelarska orodje.
428 52-1
Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Koleno, ceije
»Narodni dom" in Graška cesta.
Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, na debelo in drobno. — Premog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg na .dom postavljen v Celju. .'. Drugam po dogovoru .'.
Širite Nar. Dnevnik.
......m ■ '"*ri*'i*r'*^riiVu^g-rri^ivvu^lJTAriri
Stiskalnica za krmo
ki je še dobro ohranjena se kupi. Kje, pove upravništvo tega lista.
425 2-2
Po zelo znižanili cenah priporoča
Ivan Berna
Celje, Gosposka ulica St. 6
svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici,
sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 420 naročila proti povzetju. 12-1
IMMMNMMM
Novosti
v volnenem blagu, v vseh barvah in kakovostih ter $
velika zaloga
francoskih basistov za letne obleke
de laine Liberty Levantin v najnovejših vzorcih
priporoča
Koral Vonic, m
Narodni dom. 5228
. »•
¥inarna
v Celju, Graška nI. št. 15
Priporoča slav. občinstvu svoja izvrstna in pristna vina, mineralne vode in sodavico. — Vino se prodaja v zaprtih steklenicah in sicer:
Ljutomerčan liter K 0'72 Konjičan (beli in rudeči ,. 0'56 Bizeijanec	„ 0'44
Teran-(črni)	„ 0'48
Velika zaloga izvrstnega iu pristnega vina v buteljkah po najnižjih cenah. Edina žaloara
vin ,Ppve južnoštaj.
vinarske zadruge'.
Od 5 i franko na dom poslano.

249 38—15
Edina štaj. narodna steklarska trgovina
franc Strupi
Celje, Graška cesta.
.s
Zagotovitev eksistence!
V najem se odda sj 1. oktobrom t. 1. gostilna in trgovina. — Pogoji zelo ugodni. Znanje slovenskega jezika se želi.
Pojasnila daje Oskrbništvo graščine Loka
pri Žusmu. 4n j-s .....-..........................." ' ............. ■


Učenca
poštenih starišev sprejme takoj Josip Errathj trgovec v Mokronogu.'
421 7-5
W W W V C VA" >4V W V* >1 W V JiVVJOiVi

I i:	Priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
g Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.

4
Nagrobne vence
'1
v raznih velikostih iii cenah s trakovi in brez trakov ima v
■■ ■■•■•■- ■ zalogi A ■ ■
Zvezna trgovina
v Celju.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto/— Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje, (j
R. DIEHL

, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i«. domačega
konjaka.
'•ij

A'
5
IPo£tno-hran. rač. St. 848.428. —■ 1128 zadružnikov. —— Vplačani deleži K 21.024*-.
Ustanovno lete 1881.
Telefon št. 2.
Rez. zaklad nad K 100.000'—. Denarni promet v letu 1909 —. K 4,020.030-96. ——
„SflfflNSKi) POSOJILNICA V ŽALCU"
REGISTROV Ali A ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO.
Hranilne vloge obrestuje po 472% z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po dogovoru, od dne od dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotek rne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu iu eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 5 do 6%. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic, menic in v tekočem računu poslovanje s čeki. — Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice in lastni čeki na razpolago. Posluje vsak dan; posebni uradni dan za
stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek.
Ravnateljstvo:
Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Širca, veleposestnik in žtpan.
Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Žigan, veleposestnik.

293 26—7
m

Jtarodni sliHar in plejtof V Celjn.
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da izvršujem vsa v svojo' stroko spadajoča dela, kakor tudi cerkvena. sobna in dekoracijska, slikarije, Crkoslikarstvo na steklo, les, itd. — Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. — Sprejmem takoj več
zanesljivih pomočnikov. Mihael Dobrave, Celje,
Gosposka ulica štev. 5.
Lekarnarja A. Tliierryja balzam
[ICH^IENj
AlleinechtirBalsan
M« it hhnbiil tjdMa iu
(obl. varovano.)
Edino pristen z nuno Kot varstveno znamko.
Največjega učinka proti želodčnemu krču, napenjanju, zaslezenju. motejnn prebave, kaši ju, prsnim in pljaenim ^oleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojuatih ali ena velika špecijalna ^sc	steklenica K 5—.
Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo
zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-ijiči K 3'6*0. Naslov: Lekarn« pri angelu varhu
A. Tltierry v Pregradi pri 'Rogatcu.
■M
o
Dobiva Se v skoro vseh lekarnah.
r . 315 18

oMiafsa
Ljubljanska kreditna banka v
Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400,000.
Podružnice v Splietu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.	14940-21
>	' Sr-
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči	? Kupuje in prodaja srečke in vrednostne
račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih T /2 /€)■ papirje vsefr vrst po dnevnem kurzu:
,LASTNI DO
M____»>_«-__ >nnui(>ma hcanšin
II
Poštne hran. ratnn št. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno ^alaganje gotovine
Telefon st. 48. - ======================= ari denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna je v Celju, »prejema hranilne vlog« od vsakega, je član
Rotovske ulice St. 12
© © ©
Uradu je se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure
© © © dopoldne. © © ©
54
I
pet od sto (5%).
zadruge ali ne, na tekoči račun ali na nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celili 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanjn na osebni kredit, proti zastavljenjn vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račan ©©©©e glavhice in obresti v mesečnih aii v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih ©©©©©
I Edino narodno H
g ?rta jnžnojtajcrsfo IjattmoscšKa

V,''
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim
obratom.	:::
izvr&evanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, {»odbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Špecijalna delavnica in podobaraki atelje za
umetna oerkvena dela
kakor: altarjev, obhajllnlh miz, prižtilc, kropil n ili in krstnih :::	kamnov itd.
Brušenje, poliranje in s
strnganje kamena 8 troji.
JeaSL« Brzojavl: ,Kamnoseška in-ltlftttSlTt)$P arnZI . dustrijska družba Celje'
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih apomenlkov iz
različnih marmornih vrst granitov ln sijenltoT »o raznovrstnih narisih ln nizkih cenah.
Naprav8 zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobiU
:::	(rakev).	:::
66
Tlakovanje cerkva, dvoran ln hodnikov s Samotnim aii ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ode-tavanje napisov v iste. ;::


kovec
stavbeni podjetnik m tesarski mojster,
,v
lastnik parne žage na Lavi pr? Celju . prevzame vsakovrstna	-
61 50-27
stavbena zlasti tesarska dela.
■■■ . i - ■ .. .... ■ Rafael Salmič
trgovina z urami in zlatnino v ,,Narodnem domu' v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.

Agro-Merkur
v LJubljani.
Uradni prostori: Janez Trdinova ulica št. 8. Podružnica: Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Trstu in Ljubljani.
Agro-Merkur Je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupovanje blaga.
Dava«*I Umetna gnojila, gallca, žveplo. Krmila, rVaVri	semena stroji In orodja.
¥71M a | Štajerska, Istrska, dalmatinska, dolenjska, V lila s goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina. . . . . sir, maslo, žito, moka, olje itd. ....
- - Agro-Merkur preskrbi vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje vse pridelke in izdelke.
29-29 Cene najugodnejše, postrežba solidna. 29
Zahtevajte pravila, cenike. — — Ponujajte svoje pridelke.
I^IMMMMIMMMM
Zvezna trgovina v Celju
w
V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj.
= Posreduje pri nakupih pisalnih strojev.	=
83 48-25
/
r
Dužnoštajerska hranilnica u Celju
■i
u narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
T
D'
43 52—28
Li
nista

josedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim nčnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se iHTMAŠtilfofSkft hf&tlHttfcC pri nala9anJu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
M»ai»»ii»»vt ajj Yarovance jn zahtevajte pri sodiščih, l^Z^/Mmlmmmh/i k«9M«fMi?A da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v jUZn0?ia]w?i}0 u7a!m!»iC0.
,J

■	I ---1	|
II	POSOJILNICA v CELJU	
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
== Poštne hranilnice ček. št. 9579 =
11 lastni hiši
,Narodni dom'
Telefon štev. 22
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4V2%- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6°/o, 51/2% in 5% obrestovanju.