Uredništuo in upravnšštvo : Maribor, Koroške ulice 5. V Haročnina listu: „STRAŽA“ uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold Telefon št. 113. STRMA Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno 12 K 6 K 3 K 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati aji oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne peütvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Št. 85. Maribor, dne 26 julija 1912. Letnik IV. Veliki mladeniški shod v proslavo spomina 50-letfiice SicmSekove smrti pri Sv. Tomažu blizu Ormoža bo v nedeljo, dne 4. avgusta 1912. Govori dr. Hohnjec. — Od blizu in daleč pridite! Slavimo slavo slavnega sina, vcepimo v srca vzvišeni vzgled ! .„iV nedeljo dne 1L avgusta k S v. Jurija!“, ta Mic gre od, 'ust do ust, ta Mic se razlega po zelenem Spodnjem Štajerju in preko njegovih mej. Mogočno doni naše geslo: Slavimo slavo slavnega sin ai, — vcepimo v srca vzvišeni vzgled! Dvojno ^slavnost bomo praz]noAsali 11. avgusta v prijaznem Sv. Juriju: n a š i Orli, naža vr< i' a mladina),: bo imela svoj veliki dan, in mi vsi, cela1 naša lepa domovina, se bo poklonila spominu n e s m r jt n e g a Slomšek a. Orlovska misel preveva vedno bolj vrste spodnještajerskih mladeničev. Komaj se je rojJUa, takoj so jo že tudi vzljubili naši zavedni spodnješta jer ski fantje. Že prej so bili trdno organizirani po svojih mladeniških zvezah’ in so bili vzor celi Sloveniji, 'A ko je še Orel razpel svoja, mogočna krila in se v drznem poletu dvignil proti solncu, je tudi njim vz-drgetalo srce veselja in trumoma ' so se začeli zbirati okrog orlovskega praiporja. Ponosni1 Orel se dviga vedno Višje in višje! Moč njegova1 je nezlomljiva in krogi njegovega pole- ta vedno divnejši, vedno obsežnejši, vedno veličiast-nejši. Nad celo najšo Slovenijo že drzovito plava, a Mii še vedno višje, še vedno naprej. Med tem ko že druge ptice opešavajo, ko Sokolu zmanjkuje moči in ga vetrovi zanašajo v viharje bre(z zvezd, hiti naš Orel nemoteno 'po jasnih vedrinah, naravnost solncu naisproti in vedno številnejše sto čete, M de zbirago pod njegovim znamenjem. In ‘dne il. avgusta bomo pregledali pri Sv. Juriju naše Čete in vrste. Videli bomo, koliko nas je, napravili bomo nove načrte,, navzeli1 se bomo novega ognja in šli bomo na delo, da bo 'štajerski Orel prvačil mod Orli siovensMh dežela. S slavnostnim dnemi naše mladine smo združili proslavo ispomina nepozabnega vladike Antona Martina Slomšekia> Najprimernejši dan, da se cel Spodnji Stajer, da se združena Slovenija poikloni manom velikega našega 'buditelja, je ravno veliM dan naše mladine. Slomšek je ljubil mladino brezmejno. Njej so namenjena, njej posvečena njegova najlepša dela, 'Kakor bi jih bil pisal s srčno krvjo, tako ti diha iz vsake vrste nasproti gorka, ogrevajqèa ljubezen. 'Zlato je v prvi vrsti dolžnost mladine, da pride v ne^tevilnih množicah počastit k Sv, Juriju spomin svojega nedosegljivega učitelja. Na tisoče mor a biti dne 1,1. avgusta pri Sv. Juriju slovenskih ml ad on i č e.v in slovenskih deklet, da bomo tako kolt zasluži s 1, a /vili slavo slavnega sin a, ISllomšek pa ni ljubil samo mil,ajdine, njegova ljubezen je objemala cel slovenski 'narod. Zla njega je živel, žza njegovo dobrobit je posvetil vse svoje moči, c.elo življenje. Zjato naj se pridružijo dne 11, avgusta naši ml’adipi tudi očetje in matere. V tisočih In tisočih naj prihiti ta Han cel slovenski narod k Sv. Juriju, dai bomo združeni slavili slavo slavnega, si n a. Prisegli si bomo v svečanem trenutku sveto in neprolomljivo, da bomo vedno po SlomiSekovem Vzgledu delali1 za' vero o č e| t o. v in dom q\vi ino p o d e dio Vi a ni o ! Hemci prodirajo. Ekspanzivna moč nemštva je silna. Ne rase ot/ dne do dne samo njegova politična moč, ki se opira na dobr'oizuryeno armado, temveč tudi njegova, gospodarska moč prepleta čim dalje bolj celo zemeljsko oblo. Taktika nemštva, ki hoče Spotom gospodarske okupacije doseči tudi politične vplive, je gpto.vo najvspešnejša, za izvedbo nemških načrtov najpri-Madnejša„ toda za druge narode, zlasti za nas Slovence, najnevarnejša. V naslednjem priobčujemo po „Dzenniku Pols-kem“, ki izhajja v Lvovu, zanimiv članek, ki govori o. gospodarski ekspanzivnosti Nemčije, Članek je pisan od strokovnjaki, in zasluži vso našo pozornost. V preteku zadnjih 40 let se je Nemčija spremenila iz poljedelske, v trgovsko-obrtno državo ter preplavila s svojimi izdelki skoraj da cel svet. Preči nar širni Perni se izvršuje sistematično, a mirno zavoje-vanje zemeljske oble od strani Nemcev, katero ]e po veliki nemški kulturi tem nevarnejše. Ko je za časa nemškodrancoske vojne pred 30 leti prvačilana celem svetu Anglija s svojo trgovino, ne 'bi bil nihče verjel, da bi oni Nemci, o katerih trgovskih izdelkih se je ta čas govorilo, da 'so „schlecht und billig;* — zavzeli v teku ne celega 'polstolejtja prvo mesto na vsakem trgovskem polju! Tako so imeli na primer Nemci v 1870. letih komaj 20.000 ldlometrov železnic, a v letu 1903) do jih šteli že had 51.600 kilometrov ter na ta način, že prekosili Rusijo in Francosko. Poldrugo milijardo mark so investirali za vodne kanale in ladijeplbvst-vo po rekah, kar je izredno pospešilo nemško trgovino na evropskih trgoviščih ter jej dalo 'možnost, se razviti tudi v prekomorsMh deželah. Država, poprej kontinentalna, si je zgradila trgovsko brodovje, katero zavzema za Angleško drugo r mesto i ma vsem svetu! Nemci so že začeli prekašati svoje učitelje — Angleže! Tajko na primer prvačita nemška „Hamburg-Amerika-Linie“ in „Norddeutscher Lloyd“ nad angleško .„iCunard-Linie,“ Bije se boj fca prvenstvo na oceanih med Anglijo, Zedinjenimi državami in Nemčijo, PODLISTEK. Obrežje slonove kosti. Cele zvezke bi lahko napisal , o kupčiji z zamorci, o slabem rajanju s sužnji v časih, ko se je delalo z Afričanom, kakor s kako rečjo, kakor z blagom, ki je bilo v Gvineji vkrcano, v Braziliji in v celi Ameriki razprodano, v trdo delo, trpljenje in1 še smrt v rudokopi h, v težavne posle na plantažah, v močvirjih, pod žgočo vročino in pretepajočimi neizprosnimi nadzorniki in gospodi. .„(Ebenovina!“ S to besedo so. zaznamovali del človeštva, stvari božjih. Tu je bilo za krščansko Evropo na razpolago veliko dela ljubezni, dela1 verskega oznanila in civilizacije. Zdaj je to delo vsled velikodušnih src začeto in že je usoda otrok Kamovih manj obžalovanja vredna. Toda preden bo vse črno pleme oproščeno iz sužnosti in bo vse na Zamorskem v Kristusu obnovljeno .zacvetelo v sveži pomladi — „omnia instaurare in Christo“ — bo treba še mnogo dela. — Koliko verig še vklepa otroke afrišMh dežel in jim, ovira pot do Boga, do Kristusa. Zamorci imajo durove Šege. Imajo strupe, ki umorijo v eni uri, zopet druge, ki v dveh urah, tretje, M v 3 urah. Fetiš idb duhovnik da. piti to zdran vilo in Čez eno uro ali morebiti Čez tri. dni je bolnik čisto zdrav, to se pravi: mrtev vsled zastrupljenja! To sredstvo se je v Bononi tako pogosto rabilo, da so nekateri deli dežele takorekoč polje mrličev, Ti črnci nimajo pokopališč, pokiopalvajo svoje, ! mrliče vsepovsod okoli svojih vasi in tudi v kočah. Ce ise v bližini izsekava ali koplje, pridejo skoro povsod do grobov. O skrbi za zdravje ti ljudje nimajo nobenega pojma. Danes pokopavajo v Bononi po paganski šegi enega domačina. Bononaj, metropola vseh malih na- selbin v okolici, je tudi njihova metropola,, to je njihovo mesto mrtvih. Ce kdo umre na ne preveč oddaljeni plantaži, preneso njegovo truplo v Bonono in ga tamkaj pokopljejo, To je zamorcem pravi praznik: plešejo, pojo, delajo tamtam in pijejo povrhu zelo veliko. Kako žalostno, gnusno Žalovanje! Dočim ženske pri mrliču jokajo in tarnajo, se mladina igra in raduje na cesti. Crnci skrbe pravočasno za to, da si kiupijo zamorske predpasnike, v katerih hočejo biti pokopani, (Taki predpasniki so jan ko dragi, večkrat iz žameta a(li Žide. V življenju pa ljudje ne nosijo tako dragocenih predpasnikov. Nekateri si naroče krsto ceio iz Angleškega, 'Jaz poznam dvoje imenitnikov, M imata v(sak svojo krsto že nekaj let pripravljeno. Nekateri imajo veselje s tem, da kažejo bogate, drage predpasnike, M bodo za njihov pogreb in velikanske zaboje, v katere naj zapro njihove umrljive ostanke. Trdi se celo, da se vftasi noter vležejo, da poskušajo, ali bo dosti prostorna njihova zaojnja hiša. Pri zamorcih postanejo dnevi pokopavanja 'dnevi uživanja alkohola; starčki čepe pri svoji Gin-ste-klenici in se veselo zabavajo, dober del dtoeva, ker se pogreb vrši šele zvečer, Čudno res, da mrliče pokopavajo po solnčnem zahodu in da jih največ umrje po noči. Večkrat sem imel priložnost opazovati pogreb domačinov. Mrlič leži stegnjen1 na slamnici; ženske si dajo veliko opraviti okrog njega, da ga o-blečejo in pripravijo za .veliko pot v deželo skrivnosti. Namažejo ga belo in včasi tako, da bi ga lahke kdo smatral za kip ali za fetifèkega malika; saj je tudi polno fetiškega nakita na njem. Med) tem se se-vecüa veliko popiva. Mrlič ima kajpada svojo pipo v ustih. Te zamorec nikdar ne pusti; nodi jo ob svoji strani, ona ga spremlja na, vtseh potih in gre ž njim v grob. Podobna je bila nekdaj usoda marsikatere žene, ki je bila s svojim možem živa potkopana; podobna tudi usoda sužnjev, M so svojega ' gospodarja spremljali v njegovo zadnje stanovanje ali pa šobili potem na njegovem grobu daroviani. Ko bi pač te-le barbarske šege že izginile! Tolda,' kdo pozna vse te skrivnosti, ki se še skrivajo po afriškem grmovju? V mnogih vaseh kažejo še drevo, na katerem so morili človeške žrtve, Vrnimo se k našemu mrliču! Njegova toaleta je gotova; ženske so še zmerom tu. Dan se nagiblje, pride ura, ko mrliča polože v krsto. Najprej dajo predpasnike, krožnike, kresilo itd. noter in potem šele mrliča, M ga pokrijejo s predpasniki; z razpeto veliko plahta skušajo te ceremonije prikriti očem gledalcev. Zdaj je vse gotovo in vzdignejo se k pogrebu. Vse ljudstvo naglas zavpije, ndsači obstoje, gredo nazaj in zopet naprej, iščejo morilca rajnegja, zavdajavca. Zamorci ne verjamejo lahko na naravno smrt. Ne vidijo radi, da se tujci udeleže njihovega pogreba, prosijo jih, naj se odstranijo. Navadno se s strelom naznani, da je eden umrljivih zapadel večnemu pozabjenju. Krščanstvo počasi napreduje na „Obrežju slonove kosti.“ Manjka delavcev božjih, misijonarjev; manjka potrebnih sredstev za ustanovitev novih postaj. Zgled belih — pa nočem gikomur kratiti časti, — brezbrižnost vseh, to so prikazni, M nasprotujejo hitrejšemu razširjanju evjangelija. Na drugi strani so tudi materialne ovire velike. Prometna sredstva, pota skoro popolnoma neznana. Zelo težko je priti iz ene vasi v drugo: močvirnate nižave ovirajo občevanje. Večjia središča pa so zvezana med seboj z morskimi plitvinami ini rekaini in kmalu bo železnica omogočila priti v kratkem Času v notranjost. Celo „Dbrežje slonove kosti“ je zelo vlažno; ' prepreženo je z gozdovi, plitvimi nižavami in lagju-nami. Rumenlca se je v Bajsanu večkrat pokazala in zahtevala med Evropejci precej žrtev. Potem pridejo žolčne in močvirske mrzlicte. Tudi te kruto pustošijo. Najslrastnejši sovražnik pa, ki zdrjavju belih najbolj Nemci obvladujejo že precejanji severni del I-talije: v hotelih,'kavarnah, .potovalnih pisarnah, v podrobnih prodajalnah itd. povsod gospodarijo Nemci: v Belglradu in pa v Zofiji je sploh nemfečina poslovni jezik pri uslužbencih in trgovcih. Našo držaj vp, AvstrnjOfgrsko, hoče imeti Nemčija za „trgovski adnex“ od nas dobiva meso, žito in moko, razne kože in 'mnogo surovin; prodaja nam pa premog, stroje in volnene izdelke. V Italiji izvršujejo nemški podjetniki državna dela, kakor so tunel simplonski, osuševanje pontinskega močvirja itd. Na Svico se je pomnožil 'nemški izvoz v desetih letih za 40%. Tudi Belgijo in Nizozemsko so že deloma poplavili Nemci s svojo trgovino! Brezobzirni boj na trgovskem poprišču med Anglijo in Nemčijo se bo končal v doglednem času na korist Nemcev. Pred desetimi leti je še prodala Anglija 0Ü svojih izdelkov za 012,000.000 mark nemškim državam, njen u-voz iz Nemčije 'pa je znašal 840,000*000 mark. A v zadnjih letih pa je izvoz angleški enak uvozu iz Nemčije. To se pravi: Nemčija je že pregnala iz mnogih tujih držav angleški ‘monopol. T/ako se je to zgodilo na Španskem, v Turčiji, kjer je v letih 1890 do 1905 nemški uvoz zrasel' od 3,000,000 na 49,000.000 mark! Na Rumunskem je pa vsaka tretja tovarna nemiška lafet! Kfeilj pa Rusija? Že v 18. veku so smatrali Nemci velikansko rusko carstvo za svoje kolonizacijsko polje; in res so ise nemške kolonije prikazale ob Baltiškem in Ornem morju in daleč tam doli na jugu ob mogočni Volgi. V vsakem ! administracijskem poprišču najdeš Nemca: uradnika, generala, bankirja, trgovca, inženirja, stavbnika in podjetnika sploh. Posebno se nemško mojstrstvo kaže nad rusko neru-tino 'na daljnjem vzhodu! Vedno bolj se širii nemški' Vpliv v Aziji. Leta 1897 so si prisvojili Kiao-Can, in potem Santnng. Izvoz Nemcev na 'Japonsko je znar šal leta 1895 čez 12,000.000 jenov, izvoz Japoncev pa komaj 3,300.000 jenov. Da so Nemci (mogočni v Carigradu, to je že znajna stvar, a 'Malo Azijo si bodo popolnoma osvojili po bagdadski železnici, po kateri pridejo počasi, a sigurno ža hrbet angleški Indiji! Ker Nemci ne morejo delati konkurence Ziedinjenim državam na trgovskem polju, vrgli so se z vso svojo energijo 1 in brezprimerno podjetnostjo pa Južno Ameriko in Še posebej na Brazilijo, kjer nastopajo že kot poveljniki in ošabni [gospodarji! Tako je rekel pred ' dvema! letoma generalni nemški kopzul v Rio d‘e Janeiro, ,jda Nemčija n© bo pripustila, da bi kdorkoli Nemcem delal konkurenco na kolonizacijskem polju v Braziliji in znan ekonomist v Berolinu, Schmoller, je očitno priznal, da bi bilo v interesu velike Nemčije, ako bi se v Braziliji ustanovila posebna n eniška drža|va, kroječa kakih 20 do 30 milijonov Nemcev, ki bi bila sicer samostani a, a vendar pa v vodnem sftiku z ostalo Nemčijo v Evropi! Misel in tendenca te izpovedi sta dovolj jasni! Nemški vpliv se veča, na 'celi zemeljski obli; podpira ga vse časopisje tako, da je dandanes nemška nevarnost ' ravno tako opasna drugim nenemš-kim narodom, kakor takozvana rumenfr (kitajsko-jaf-ponsfca), samo da je še bolj aktuelna!“ Liberalci in dež. šolski svet. Vročina ‘vpliva zelo slabo na liberalne bujice., zrgeša jim tako možgane, da ne vedo, kaj delajo. Danes hvalijo deželni šolski svet, češ, t da je boljši, kakor če bi sedel v njem kalk odločen Slovenec, ki bi bil pristaš S. K. Z., jutri napadajo isti deželni šolski svet, da nastavlja nemškutarje* po slovenskih šolah. Seveda,, če nastavi po predlogu nemškutjarskega okrajnega šolskega sveta kakega nemškutarčka, so zopet poslanci S. K. Z. krivi, čeprav se zavoljo krivic, Matere se nam ‘gode, edino' oni odločno bore za spremembo v sestavi deželnega šolskega sveta. Pred nekaj dnevi 'je napadel „(Slovenski Narod“ deželni šolski svet, rfadi nastavljenja vodje šole v St. Ož-bjaltu ob Dravi, učitelja Komposta. 'Deželni šolski svet je 'ravnal v tem slučaju, kakor navadno, po navodilih posilinemškega okrajnega zastopa marenber-škega. Vemo iz merodajne strani, da so člani tega okrjajnega šolskega sveta osebno » intervenirali večkrat pri deželnem Šolskem svetu, da se čaka z nastavljanjem, Ničesar tóso pomagale večkratne intervencije gospoda poslanca dr, Verdtovšeka, katerega se sedaj napada brez povdda, kakor dai lai ne .ml storil svoje dolžnosti.. Poslanec dr, Verstovšek je interveniral pri okrajnem šolskem svetu in večkrat pri deželnem 'šolskem svetu. Vendar se po tolikih slučajih, ki soi se prigodili, ne čudimo, 'da ni bilo posredovanje ‘nasproti okrajnemu šolskemu svetu vspeš-no. Spominjamo samo na razna druga dejstva, na primer na imenovanje nadučitelja na Dobrni. Dasi-ravno Ije slovenski okrajni Šolski svet predložil najboljše kompetente, je deželni šolski svet imenoval haj-neprimemejšegaj, ker je štajerčjijhnec. Tlako si upa delati dež. šolski svet proti volji slovenskih okrajnih šolskih svetov; pač lahko zračunamo na prste, da tem ra(jše fugoeji v takih slučajih, kakor je; namešče-nje vodje v Št, Ožbaltu po predlogu posilinemškeg_a okrajnega šolskega sveta. Ali se liberalci še niso spametovali glede pri-vlatne šole v .Studencih? Ni nas dovolj za nos vodil že deželni šolski' svet pri šolah v Leitersbergu ? Koliko se je povsod posredovalo, vse .zastonj! Deželni šolski svet ima gluha ušesa za težnje 'slovenskega šolstva na Spodnjem Štajerskem.. Ravno radi tega ta deželni šolski svet najbolj pobijajo naši poslanci, ki poznajo nebroj krivičnih ukrepov in so ravno v zadnjem času (imeli vspehe v dveh slučajih potom rekurza na učno ministrstvo. Svetovali bi liberalcem, naj se rjaje pridružijo našemu boju, da dosežemo preosnovo 'deželnega šolskega sveta. Le na ta načip bomo zboljšali naše stališče in lažje preprečili krivična imenovanja na Sp Štajerskem. Žrtve kapitalizma. Zgodovina o razširjenju evropske kulture med .„divjimi narodi“ je za nov madež obogatela. Angleški generalni konzul sir Royer Casement je priobčil svoja, opazovanja v „koloiiizatoričnem“ (delovanju družbe, ki pridobiva v peruvanski provinci Putumayo 'gumi. Družba je bila ustanovljena v Londonu in se imenuje 'Peruvian .Amazon Company. 'Gumijeva drevesa rasto v širnih gozdovih, ki so last republike Peru.; Peruvanske oblasti so dovolile uradnikom londonske družbe, da niso gošpodarili le v gozdih, kakor se jim je »ielo, 'temveč da so postopali tudi z domačini najostudnejše in najsurovejšp. Niajtenačil-nejša mesta iz knjige, nad katero strmi visa javnost, in ki jo je izdal omenjeni sir Royer Casement, nar vaj amo: Že pred dv;emi leti je gospod Hardenberg težko obtožil družbo, Angležka vlada je poslala pa to komisijo v Putumayo, da 'preišče, ali so obtožbe o-pravičene ali ne. Komisija je dognala, da so v zadnjih 12 letih izvozili iz Puiuniayje 40.000 centov gumija in ,da je moralo za teh 40.000 centov gumija žrtvovati >30.000 Indijancev svoje življenje. Z Indijanci so raggiali 'uradniki kakor s sužnji; nekateri so poginili od lakote, drugim so odsekali glave, ali jih postrelili, ali jih sežgali pri živem telesu, prej so jih pa trpinčili še s satanskimi mukami. Okoli nekaterih delavnic so ležale človeške kosti v tako Ivjsokih kupih, da bi vsakdo mislil, da je zašel na bojno polje. Može, žene in otroke indijanskega ’rodu so bičar li uradniki angleške družbe do krvi, .alko so nabrali premalo gumija. Ali to je bilo še najmanjše grozodejstvo v prinjeri z drugimi, ki so jih „kulturni“ •— Evropejci uganjali. Na stotine mliadih žen sp pretepli tako, da se rane niso mogle zaceliti. Rane so se privadile in v njih so 'se z at edili črvi, meso je pa gnilo. Ko so bile v takem obupanem stanju, so nekatere postrelili, [druge pa so zapodili v domiače vasi, Na|več jih je umrlo že med potjo, ako pa je katera dospela do domia, je umrla po prihodu. Matere, katerih otroci niso [nabrali dovolj gumija, so bičali tl0 krvi v pričo otrok, da bi dvoje otroke drugič bolj priganjale k [delu. Štiri mlade Indijance so tiščali tako dolgo pod vodo, dokler se jim čreva in trebuh niso tako napolnila z Vodo,'- ’da ,90 počila. Neko ženo so obesili za glavo na drevo; pod glavo so zfanetili ogenj, da se je reva pekla pri živem telesu, pruge so polili s petrolejem in jih zažgali. Kadar so uradniki imeli kakršnekoli orgije, so privlekli iz zapora kakega jetnika, ga prirezali k drevesu in streljali vanj kakor v tarčo., Sir Casement ni kar nakopičil ta grozodejstva, kakor mu jih je morda ta ali trni pravil, temveč navaja pri vsakem činu kraj, kjer se je zgodil, in navaja tudi imena uradnikov, M so, učinili ta grozodejstva.! !Ca|sement je že d‘avno predložil (angleški vladi svoje poročilo, a ta ga ni izročila javnosti, ker je vedno pričakovala, da bo peruvanska vlada sama kaznovala strahotne pregrešjke. Peruvanska vladaše ni ganila in zato bosta Angleška in Amerika storili najenergičnejše korake, da spjomnita; peruvansko vlar do na njeno dolžnost. Cajsementovo poročilo je seveda, sedaj ko je izročeno javnosti, zbudilo splošno ogorčenje. Peruvanski zastopnik V Londonu je v imenu svoje vlade izjavil, da so seksata, grozodejstva zgodilfe’ že leta 1007 ip da jih je peruvanska vlada v zadnjih letih popolnoma odpravila. Ali Casement je zagrnil to o-pravičenje peruvanske vlade s tem, da je bil on v škoduje in jim najbolj brani navaditi se na tropično podnebje, je alkohol. Treba je torej poguma, (da se mu odpoveš. Že za domačine je veliko zlo; žalostno toda resnično je, da se je na zahodu Afrike grozno ratzširilo pijančevanje — tudi sad ^civilizaciji,“ Videl sem ljudi iz Senegaiije, iz Zlatega brega Sierra Leone itd., večina je vdania pijači in vendar so te kolonije starejše kot naše „Obrežje slonove kosti,“ Boj zoper alkohol tvori torej del civilizatoričnega dela v Afriki, Jaz imam le eno željo; moje hrepenenje, moj ideal gre edino na to: delo spreobrnenja tega ljudr stKa h krščanski' veri in pravi civilizaciji in križev pot zoper alkohol neutrudno nadaljevati, postaviti ognjišča krščanskega mišljenja in zmernosti, kakor fizičnega in moralnega, zboljšanja, kar naj prinese e-nako svetlim stolpom rešitev in blagor temu v; senci barbarstva, brezbrižnosti in nizkih nagonov hirajočemu ljudstvu. Afrika nudi vsem iz Evrope izgnanim redovnikom obširno polje, ki potrebuje mnogo moči za obdelovanje. Ko bo zaspana afriška puščava začutila njih stopinje,. vzdihnila bo iznenađena radosti in veselja, v pomladni svežosti' bo zadrhtela samota, bujno cvetje bo zaduhtelo in omamljalo neizmerne planjave s prijetno vonjavo. Jaka — humorist. Spisal Fr. Ks. Steržaj. Humorist je bil Jaka vedno in je (tudi še zdaj. Že precej se je treba truditi, da bi ' ravnodušnega moža spravil v nevoljo in jezo. So pač srečni ljudje, ki imajo tisto mirno naravo in gosto kri, ki skoraj nikoli ne vskipi'. Dobiš jih tudi med našimi ljudmi podobne. Kanon mu lanko izprožiš za hrbtom, pa se ne bo obrnil in pogledal, kaj se je zgodilo. Najdejo se pa tudi onK podobni majhnim piskrČkom, ki hitro vskipe in zavro.. Je pač povsod nameSano. ali „pre-sortano“, kakor pravijo Bohinci. Kljub nemiru in prepiru je Martinčev Taka o-stal največkrat tudi doma miren. Žena se je kregala in ropotala neprestano. Hudomušni Koprivnikarji so se takrat, ko je bilo treba za veliki teden napra- viti v zvonik novo ragljo, spomnili, da bi 'Martinčev-ka . bolje ropotala in se dalje slišala, kakor lesena ragl|a. h No, Jaka se je navadil tudi te ragljo. Navadno je molčal in prajv pridno vlekel dim iz svoje Če-dre. Včasih pa mu je le zavrelo. Eden izmed redkih slučajev naj sledi. Pred nekaj léti se je bil Jaka domienil z bistriškim strojarjem, 'da mu bo zvozil čreslo (pri nas pravijo starejši „(čislo) iz Mesnotvca na Bistrico. Prav pridno ga je vozil in prihajal večkrat pokajen domov, Noge so se mu mešale in niso stopale 1 zvečer tako, kjakor zjutra,, ko je odhajal od doma. Naložil je precejšen voz. Na Bistrici je bil tisti dan ravno semenj. Od strojarja gori do kapelice se je vrstila stojnica ob stojnici (štant). Največ je bilo takih s sladkarijami. Ko je Jaka zavil s svojim vozom proti strojiar j evenni dvorišču, je zadelo zadnje kolo ob stojnico s sladkiac rijami, M se je vsled tega prevrnila. Prav posebno hudega ni bilo, ker je bilo lepo, suho, jesetasko vreme. Vendar pa se je vsula nanj ploha beteedi, nagla, glasna, kričeča in grozeča, tako da si je Martinčev Jaka mislil sam pri sebi: •„[Bog najs varuj! Ta je pa desetkrat hujša od moje ! “ In v svojem rahločutnem srcu je obžaloval njenega moža. No, sejem je sejem in takrat ga piora po stari, slabi, kranjski navadi' vsak sejmar imeti nekoliko še pod klobukom, nekateri celo pod dvema! In .Jaka tudi. Kar v treh gostilnah je bil* Ko ga je žganjček že nekoliko spravil v višje nadstropje, se je glasno bah al : „Ha, mislite si! Ja’ sem pa čisgo (kislo v tem pomenu) vozil, pa sem svaliko (sladko) zvrnov.“ Že pozno ponoči se je vračal domov. V „mostiču“ — najhujši breg na Koprlvniškem kolovozu — se je spomnil ljudske pripovedke, da tam hudir dela fajfe. Zavpil je na ves glais v svoji Spiritavi navdušenosti : „Ce fajfe devaš, pr’nes mi no eno!“ Ves navdušen nad svojo korajžo se je ozrl naokoli, kje bo prišel hudir in mu prinesel fajfo. Ta- krat pa — Jafa so. se zježili lasje in mrzel pot ga je izpreletel po vsem životu — je zazrl komaj kakih 10 korakov pred seboj nekaj svetlega in žarečega. Naglo je skočil na voz in udaril po konju, da se je kar kadilo za njim. Ropot voza pa je povzročil, da je {Jarka mislil, da gre sam zlomek za njim. In kaj je bilo?" Stur, trhel, bukov štor, ki se je svietil v nočni temi. In doma? To je bilo vpitja, kričanja in zmerjanja. Jaka pa je vskipel in zagrabil vatel, ki so ga včasih imeli pri ysaik]i hiši, da so ž njim merili platno ali pa živino na pedi in jeii začel prav krepko u-darjati po zmerjajoči' ženi, tako: da je tisti večer morala iz hiše k sosedu. Drugi dan pa je takoj hitela k orožnikom, — češ, da jo je hotel mož ubiti. Cez kakih štirinajst dni pa je Martinec dobil povabilo, naj se potrudi k sodniji na zagovor. Sodnik: „Jakob Smurane e, žena vafe je zatožila, da ste jo Jioteli ubiti.“ jJiaka: ,„;Sa’ ni res. En’ mavf sem jo pa, ko ni b’Vo miru.“' 'Sodnik:: „Ali ste imeli res vatel v roki? To; je nevairno in po postavi ni dopustno ! Ali ste jo li zelo?“ [Jaka: .„(Ja’ ne vem. Sa’ nisem merov, če sem tud’ vatov’ imov !“ Tudi to pot se je Jaka srečno izmuzal iz žagar te, v katero ga je spravila ženJa. Se mnogo, mnogo bi se dalo napisati o Martinčevem Jaki ih njegovih izvirnih dogodkih, pa bodi za enkrat dovolj. Jaka živi in jih ugiblje po svoji volji, dolžan pa nikomur ne ostane. Ko je lani na No menju kidal sneg — po njegovi lastni izjavi ga celi teden ni premetal za eno samo vrečo — mu je hotel neki nagajivec ponagajati ter ga je vprašal; „Jaka, al’ so bdi vaš oče zelo stari?“ Jaka pa moško nazaj: -„Ja’ ne vem! Sa’ j’m nis’m na zobe gledov.“ Zato tudi jaz nočem več gledati ne na .zobe in na njegove dogodljaje in dovtipe, želim mu samo, — naj bi si ohranil svoj Zdravi humor do pozne stat rasti, toda brez „grenc’ga“. da ga ne bo prezgodaj končal, onih pokrajinah leta 1910 in je našel iy tem letu ori neštetih Indijancih, možeh in ženah, sveže sledove groznega trpinčenja. Politični pregled. Kranjski deželni zbor. Kjrainjfsiki deželni zbor je imiel Š« s-----^ varstveno znamko Rösler-jeva voda za zobe [je najboljša za zobe. j Dobi se poesod. Steklenica 72 h. ,0rli‘! Dne 11. avgusta vsi v St. Juriju ! Darila za birmo I s O Velika zaloga ur, dragoc®» «osti, srebrnine In optičnih stvar: pa vsaki seni. isti «s eštrake t štiustr. sss!£ listisi ftrsMsfene «d 20 ds 200 K. Niklute remont.-nr» K £‘56 Pristna srebrna or» „ 7'—■ Original omega ora * IZ'-- Eobinjska ara 4*— Badiljka, nildast» S'— Poročni prstani t. :X— Srebrne verižic ' # S-— — Večletna jamstvt — Nasi. Dietinger Theod. Fehrenbaei urar In očala? ^ Maribor, allo»- M itapajea ilstnis« In wears. Naše zelo moderno opremljeno specialno tovarniško podjetje stoji že nad 40 let na čelu tovarn za stiskalnice in je v strokovnjaških krogih na najboljšem glasu. Zahtevajte specialni cenik št.451a o stiskalnicah za vino in sadje, kompletnic moštarnic, hidravlskih preš, sadnih in grozdnih mlinov, strojev za snemanje jagod, navornih sesalk itd. nad 700 kolajn in prvih daril itd. P H. MAYFARTH & Co. Specialna tovarna za izdelovanje strojev, ki se rabijo pri pridelovanju vina 1500 daiavcev. in sadjevca. Wien II., Taborstr. 71. Zastopniki se iščejo. Hotel Trabesinger v Celovcu Velikovška cesta it. 5 se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovca. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina. Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtn. Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo.. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. "“jjPNii Lojzka in Pepca Leon. Krompir, rumeni, rožni in beli, fižol, oves, domačo deteljo, lucerno, čebul-ček, krmilno peso, korenje, sploh vsa vrtna in poljska semena, zanesljive kakovosti, najboljše vrste se dobijo v Veletrgovina s Špecerijo in s deželnimi pridelki Anton Kolenc Cüb Graška ulica št. 22. Ha debelo I Ha irobnol Stavbeni in umetni ključavničar oblast, koncesioniran vodovodni inštalater Ivan Rebek, Celje Poljska ulica st. 14. Se priporoča zajdrugam, oböinajm, korporacijam in zasebnikom z|a cenjena natročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidravličnimi 'vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi’ premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah. SA.THIEItIlY-ABALSAM edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan. Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrolnem kataru, pri tolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno prijn-uenei. pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, fri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu p ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in m izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60. Lekarnarja A. Thierry a saw# isrtetno centifolijsko mazilo dc-diny pravy balsam z lék. U andila straže Ä.Thierryho v Pregrade u Rogaòky-Slaliny fm. ...... Iz telesa in radi tega dostikrat na prav^ operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staoeta 3*60 K. Naroči se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU. Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König. Zdravilišče TOPLICE na Kranjskem belokrajnska železnična postaja Straša-Toplice> Akratotherme 36° C ; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode ; izredno uspešno proti protina, revmatizma, ischias, nevraigiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako ndobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija. 134 Sezona od 1. mainila do 1. oktobra. Ne pozabite Volno, sukno (štofe), cajge, modno g? 01 periino blago, preproge, odeje, koce, me m m 0) s !X platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači s 3 trgovini 3 O 3 E K» O. M. E. Šepec, £ O Maribor. — Grajski trg. lose» Burgplatz. Prospekti in navodila se dobijo brezolačno pri upraviteljstva kopališča Liniment mazilo, najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja franko. Mestna lekarna pri c. kr. .Orlu1' v Mariboru Clavni trg tik rotovža. 131 Svoji k svojim i Priporoča se največja in najcenejša svetovna pripoznana slovenska trgovina Rafael Salmič v Ce|ju, Narodni dom. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine srebrnine in optičnih predmetov. Najnlžfe cene! postrežba točna! -mssr Mali dobiček! pobro ime! Razpošiljacje blaga po vseh delih bveta. Vsak Slovenec zahteva moj novi veliki cenik, katerega dob zastonj in poštnine prosto. Ni tisoče zahvainih p;eem sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe. Katoličani ! Slovenci ! H kateremu krojaču se naj obrnemo^ K Jos. Macuh Maribor, Stolna ulica 5 nasproti Ljudski posojilnici. Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se priporoča vsem cenjenim odsekom „Orla1* za nabavo kompletnih 'krojev, kot čepic, bluzk itd. za javne v'*-. —amm——————1^—■ III» 1.1 I I ii II ■■■!■■■ j nastope in prireditve. Imam nadalje ;§fveliko zalogo črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn. pi ' Postrežba točna! Podružnica Ljubljanske Kreditne Banke Celju. Centrala: Ljubljana. Podružnice: Spljet, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Delniški kapital: 8 milijon kron. Rezervni zaklad g©g K 800.000 obrestuje vloge na vložne knjižice po od dne vloge do dne dviga. ... ___ Rent. davek plačuje banka iz s*o|eja. CISti O za ženske in snkno za možke obleke zadnje mode razpošilja .najceneje Jugoslovanska razpošilja!«^ . R. Stermecki v Celju $t. 301. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX arstvo proti požarom! »»«••••egge» V Ako hočete mirno spati, krijte strehe v, asbestnim škršljem - - - ►ZENITA ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen, trpežen in ne drag. ZAJEC & HORN« betonsko podjetje Ljubljana. Tovarna za peči H. KOLOSEUS i Wei s, Gornje Avstrijsko. Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. Slowenen pozori Pristna srebrna ura K 7’— Pristna srebr. ura ženskaK7'— Pristna srebrna verižicaK 2 •— Pristna srebrna verižica_ damska K 3~40 Zlata nra .... K 28'— Ker sem kupil iz Švice celo i tovarniško zalogo bom prodajal rapasirane ure po zelo nizki ceni. Očale! budilke! Uhane! Urar, očalar in zlatar Srečke vfkorist Slov. Straži prineso obmejnim Slovencem pomoč, naročnikom v srečnem slučaju bogastvo. Nihče naj ne zamudi žrebanja turških srečk dne 1. avgusta 1912 pri katerem bo vzdignjen glavni dobiček čistih 400.000 zlatih frankov. Vsak naročnik dobi eno srečko v korist revnim otrokom z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. — Pojasnila daje za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, L-nbljana 153 Bureš Tegethofova cesta it. 39. Ni treba si glavo treti! Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstna semena voščenih in drugih vrst sveč, dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznani tvrdki milan Hočevar Celje lik farne cerkve. reeeeeeoeoc^eeeeeeeee^eeeeeeeeeeeeeeeeeeee Na debelo! Veletrgovina s papirjem. Na drobno ! V najstarejši narodni manufakturni trgovini se vsled smrti gospoda Karola Vanič, Celje Narodni dom prodaja vsakovrstno b 1 a g o kakor : možko ‘in žensko sukno, druki, oksiorti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd. po zelo znižani ceni! ^ Velika množina različnih ostankov pod lastno ceno. Goričar & Leskovšek tl Zvezna trgovina S Celje : Graška ulica štev. 7. | j Celje, Rotovška ulica štev. 2. Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja :: pisalnih in risalnih potrebščin. :: Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. eooeeeeeeeoeoeeeoooeoeeeeeeeoeoeeeeeeoeo Eclissa štajerska naredna steklarska Ma debelo! trgovina Ma drobno 1 Franc Strupi, Celje Graška ©està priporoča 'po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba. Trgovina s špecerijskim Hagom | Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor: štrang, ujzd, vrvi, vrvi za perilo, mrež za seno in za o-:: troške postelje itd. itd. :: Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. : Pozor Siowenci ! Ivan Ravnikar Trgovina z moko in delal, pridelki Graška cesta 21. Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in :: lakov. :: Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, detelj na, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva :: semena. 22 Na drobno ! Točna in solidna. postrežba,! Na debelo ! I Spodnještajerski ljudska posojilnica v Mariboru ® reglslruvani zadruga z ii«om«jen© zavezo Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Posojila, se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 574%? n* vknjižbo in poroštvo C3 / 0/ --1 : t\f\ A 'NTfi.d&.lin Ì7nAaAÌnia no Hranilne vloge 8e sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4’/»°/ . proti tri mesečni odpovedi po 49/*°/o- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so postno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. po 574% in na osebni kredit po 6°/o- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. ^ Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Pojasnila se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. nre popoldne. Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Lav. Kemperle. Tlnlr tiolrarnA