Štev. 27. Poštnina gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 3. Italija 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uradništvo, opravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 114 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i ceía stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v »Poslanom« 2’50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Argentinija Verstveni i Socijalni položaj kakše pokrajine spoznamo po tom, kelko lüdi se od tam mora seliti v drüge kraje. Navadno se Človik krčevito drži svojega doma. Lübo doma, što je ma, pravi pregovor. Trplenje pa Stradanje je tüdi- doma dosta ležejše kak pa v tühinskom. Človik najmre ne žive samo za svoj želodec, nego je drüžabno bitje, to je žive v drüžbi i se počüti srečnoga, da je Samo v drüžbi drügih. Pri püščavnikaj je le Zmagala velka lübezen do krščanske popunosti, da so se zamogli odtrgati [od svoji rojakov i živeti samotno življenje. Naj bole pa se vsaki razmi z rojaki svojega kraja. Či smo pri vojakaj kakšteč meli dobre prijatele s tühinskoga, kda smo se kder Znajšli z domačim človekom, je bio te dosta íüblenejši kak na tühinec. Da se teda Človik seli kama na tühinsko, že mora biti nekaj posebnoga, ali tak velka lübezen do Višešnji dühovni dobrin, ali pa tak velka nevola, da mora nekak zapüstiti svojo rojstno grüdo, pa iti z rokami za delom, da zaslüži krüj sebi i svojim domačim. Naša pokrajina je od nekaj desetletij naprej zemla izšeljava-nja. Že naši sezonski delavci kažejo, ka nam Slovenska Krajina ne nosi, ka nam je za Vsakdenešnje potrebčine potrebno. Dosta več nam pa pove izseljavanje i iskanje dela po tühinski državaj. Pred bojnov se je nájveč lüdi izselilo v Ameriko. Vnogim je to pomagalo, da so si konči nekaj zmogli z najhüjšega. Te položaj našega sirmaškoga lüdstva je postao po bojni ešče dosta slabejši. Gospodarski red se je med narodami prevrgeo, meje so se spozaprle, tovarne so ne mele s koj delati blaga, tüdi je izstradan človek ne mogeo küpüvati. Posledica toga je b!la, da je bilo dosta rok brezi dela. Tüdi v našoj pokrajini je menkalo lüdem dela pa zaslüžka. Le za vekšo silo se je znajšio, pa samo telko, da či je toga dela le nekaj zmenkalo, se že Poznao indri. Lani je šlo preci več lüdi v Argentinijo pa Kanado, kak prejšnja leta. Odked to? Bila je na Belji, kama hodi večina naši delavcov, Povoden i to se je tak poznalo, da je Vnogi bio prisiljeni iti prek morja si iskat zaslüžek i krüj. Šli pa so dvoje vrste delavci v Ameriko, edni, ki majo svoje domačije, drügi, ki so si Šteli nastaviti ešče svoj domek. Prvi navadno idejo zato, ar so —kolonija. napravili duge, kda so izplačü-vali svojo bratjo, drügi pa potrebüjejo,®ka si napravijo dom, pa nekaj, kde bi se dalo kaj pridelati. Boli človeka, kda vidi, ka te mlade moči idejo v tühino, da bodo tam delale tühincom, domo pa pride komaj le eden deo sada njihovoga dela, venda pa je goni sila, štere se nemre ognoti. Šteri že nikak^nemrejo^inači, naj le dobijo kaj zaslüžka, nego nesmemo z misli püstiti edno okolščine, štera nam pove, ka Vnogi tej, ki idejo v tühinsko naj premislo dobro, ka delajo. Okoli Dolnje Lendave, se zvršavle na veleposestvi takzvana kolonizatija, Lepi broj drüžin bi se lejko i se je že naselite na tej parcelaj. Istina, da so šteli razločni demokratski pa Radičovi Privrženci, da bi se naselili na tej kolonijaj samo tühinci, nedomáče. Svoje ne lepo delo so' šteli zagovarjati s tem, da so prej to Slovenci i da bi si s temi kolonizacijami okrepila narodna meja. To je strašanske krivica i našemi lüdstvi. Dobro je, či že te drüžine neso mogle živeti tam, kde njim je njihove domačije vojska vničila, naj bi se Zednim naselili dol v južnoj Srbiji, kde je dosta več zemle na razpolago kolonizacije. Zakaj dvoje naseljavanje ? Zakaj ta velka krivica našemi lüdstvi? Ali pa smo mi ne Slovenci? Tej lüdje, ki so živeli pod ščista drügimi okolščinam!, se ne so mogli vživeti v obdelavanje te zemle. Nešterni, posebno Prostovoljci so püstili zemlo ležati včasi neobdeiano. Zdrava pamet pa pravičnost je teda zahtevala, da či se že ednok šče kolonizi-rati kaj, naj se to dela razumno pa tak, da se odpomore socijalnom! položaji naši Siromakov. Dosta je napravila v tom pogledi naša stranka, Štera je bila vsikdar na tom, da se na tej kolonijaj naselijo domače drüžine. Bojüvala se je proti tühinskomi naseljavanje V naj novejšem časi je pali dosegnola, da se dovolilo več kak šestdesetim drüžinam, ki so za to prosile, da si nastavijo svoje domačije. Tisti, ki idejo v Argentinijo ali Kanado, pa ešče nemajo doma, je bogše, da se naselijo na tej kolonijaj. Potne stroške, naj ráj tű vložijo, pa de se to preci poznalo. Tüdi či bodo tű tak skrblivo delali kak tam si lehko Počasi kaj spravijo i si lehko zemlo zrečijo. Več kak edno malo domačijo z nekaj plügov zem- le pa si niti v Ameriki nedo mogli leta pa leta zaslüžki. Velka naloga ministrstva za Socijalno politiko pa je, da Spravi tem lüdem takše državno posojilo, štero de njimjna pomoč, pa de z ednim tak razdeljeno, da dužniki v doglednom časi z intereši Splačajo šumo, kak je to bilo vpelano pri državni hižaj v Bakovci pa M. Soboti. Odkritosrčna reč. Slovenski demokratje so od Svojega nastopa vsem zavzeli posebno stališče pri narodi. Regulirajo Se navadno z varaške noblese i nešterni lüdi na vesnici, šteri radi čüjejo či se njim pravi — gospodičina, da je ta gospoda previsika, da bi se ponizila k našemi priprostomi človeki i ga mogla zarazmiti. Svoj narod spoznate navadno iz »Jütra" pa ..Domovine", ki sta njim dostakrat jedina vretina njihova spoznanja položaja našega maloga človeka.* Kelko to spoznanje odgovarja istini, si lehko mislimo, kda pišejo te liste lüdje, ki so nikdar ne meli pravoga stika z lüdstvom. Kak se žive po naši kmetske hižaj i v Siromaški kučicaj to njemi je neznano. Za to pa ne čüdo, da tej lüdje "neščejo pripoznati nikše delo, štero ide za zbogšanjem našega maloga človeka. Šlo ne pozna potrebčin, te nemre ali pa nešče pripoznati dela za te potrebčine. Slov. Ljüdskoj Stranki So znane potrebčine široki plasti naroda. Ona zida Svoj program ravno na tej Potrebčina], zato je večina slovenskoga naroda orga-zirina ravno v njoj. Tüdi njeno delo je vse napelano, da hasni ne samo ednoj vrsti.ltidi posebno svojim pristašom, nego celomi narodi, zato se včasi najdejo ki morejo ščeš neščeš pripoznati to njeno delo. „Narodni dnevnih, list, šteri je toti ne naš, pa šče biti kelko telko pravičen je prineseo zadnje dneve eden članek, šteri je jako zanimiv. Kaže najmre kak nasprotniki, Šterim je zagriženost ešče ne popunoma prevzela mož-gane, mislijo od naše Stranke. Tam pravi, da bi bilo dobro, či bi se slovenski slobodo-miselci oprosili Samostojne demokratske stranke i bi nastavili edno slovensko narodno stranko^ štera toti ne bi bila postavlena na verski fundament, ovači pa bi naj Šla v boj za pravice i haske Slovenije roko v, roki s Slovenskov ljüdskov strankov. Nato pa pisec piše svoje misli od naše stranke etak; Za haske Slovenije bi bilo brezi dvojbe najbogše, či bi meli samo edno slovensko narodno ali ljüdsko Stranko. „Kak takša stranka pride v prvoj vrsti na red SLS stranka", v šteroj bi morali sodelati vsi vsi pošteni i dobromisleči Slovenci. SLS je v kratkom časi, kda je bila na vladi pokazala, da je poštena stranka, i da se njoj idejo občni haski Slovenije ober vsega. Dale pravi, da naj bi tista nova Stranka napravila z našov pogodbo. SNS Stranka bi morala napraviti z SLS pošteno pogodbo. Ta pogodba bi naj obsegala vküpno nastopanje v poslanskoj zbornici v vsej živlenjski pitanjaj, štere zadevajo živlenjske haske Slovenije, »zčistiti bi morali linijo Znotrašnje politične uprave Slovenije pitanje velki županov i uradništva pa tak dale. Osvedočeni smo, da bi SLS kak poštena Stranka takšo pogodbo tűdi držala, dokeč Znamo, da je demokratska Stranka v ednom najvažnejšo™ i najodločilnejšem nagnjeni prelomila svojo reč. Nazadnje ešče pravi pisec, da bi tak dobili v zbornici konči v gospodarski pitanjaj enotno zastopstvo, od šteroga bi lehko mela Slovenija najvekši hasek. Kelko se v tom pogledi da s spametnim delom dosegnoti, nam je pokazala Slovenska ljudska stranka. Ne nam je na tom, da bi morali biti naslonjeni na takše sodbe nasprotnikov, veseli pa nas, ta odkritosrčna sodba z nasprot-noga tabora. Naj že pišejo de-mokratarje kak ščejo, odkritosrčno delo za narod i nesebičnost SLS stranke mora spraviti vsakoga, ki resno misli do spoznanja, da za istino zastople pravice i haske svojega lüdstva. Te reči si je dobro zapom-liti za časa kortešeranja, kda do demokratski masnjaki hodili okoli naši domačij i segali v kmetske dlani, štere poznajo samo te, kda bi radi z nji zmamili kroglico za svoje škrinjice. Domača vzgoja. B. Vzgoja i včenje. (Nadaljavanje.) Poglednimo si domačo vzgojo malo bole na drogno. Namen vzgoje je v tesnom pomeni reči privzgojitev razločni jakosti pa izobrazbe razuma. Premislimo vzgojo k razločnim ja-kostam. Sočütnost. Sočütenje je tisto plemenito čüstvo, brezi šteroga si nemremo misliti prave izobrazbe. Vzgojne sredstvo je tű skoro izklüčno samo vzgled, ar vzgojiteo nemre dati gojenci, česa sam nema. Trdoga srca 2. N O V I N E 3. julija 1927. Človik i šteri vidi samo sebe, nikdar nede mogeo vzgojiti deteta, da bi melo smilenje s trpečimi. Vzgojiteo, šteri trdosrčno dela s svojimi stariši, nemro čakati od svoje dece na stare dni kaj bogšega. Velkoga pomena za vzgojo sočütnosti je tüdi to, da se roditela med sebov razmite. Či je zložnost med njima, te to dobro vpliva na razmerje dece i rodi bratovska i sestrinsko lübezen. Či pa med rc dite-loma nega zložnosti, nego celo Odürjavanje i sovraštvo, štero se kaže mogoče celo v sirovom kreganja, se deca vzgajajo naravnoč k nesočiitenji, da nemajo čütenja i smilenja z drügimi. Prilik za zglede sočiitenja je v dobroj drüžini zadosta. Sožalost zbüdjavlejo nesrečni dogodka, kak so beteg, smrt itd. Paziti morajo vzgojitel-je, da deca ne vidijo, kak se stvari kolejo, da so ne navzoči pri kakšem mantranji vprežne živine, ar bi se v nji s tem zbüdjavala nesmilenost i trdosičnost. Či se pa pri šterom deteti opazite že tevi dve napaka te se pa njemi mora zavüpali, da pazi na ptice i na stvari, pa da goji rožice. Jako božno vpliva na čüstro-vanje dece okrotno ravnanje rodite-lov z držinov, hlapcarni pa deklami. Slabe posledke ma tüdi vsikdar Vednaka lübezen do dece, či se šteroga pred drüge postavla (na priliko kakši mamin iüblenček itd.) ar to néti toženje i sovraštvo med decov. Se spada tüdi vzgoja lepoga oponašanja, spoštüvanja starejših, Višešnji pa tühincov i vzgoja gostolüb nosti. Vsaka vzgoja k povedani ja-kostam pa je nemogoča, tam, kde roditela nemata ugleda' pri svojoj deci. Ugled pri deci pa nemajo ali ga pa Počasi zgübijo, roditelje, šteri nemajo zadosta moči, ali šteri so zavolo velke lübezni do dece preveč popüstlivi, ali šteri se sovražijo med sebov. Deca takši rešitelov nemajo nikše prave vzgoje i so samovoli, trdokorni, si vse podstopijo proti sta- rišom samim i nemajo niti do lückoga človeka nikšega spoštüvanja. Se zna, da takša deca po krivici starišev sledkar, kda pridejo v svet, tű d' sta trpijo, ar svet nema skrbi za njihove mühe i trdokornosti i jim iste nesmilene zbija z glave. Grešijo pa nešterni starišje nasprotno tüdi s tem, da vzgajajo k spoštlivosti s prevelkov ostročov. S tem pa nikak ne dosegnejo vzgojnoga Cila, ar preostro ravnanje z decov ne rodi spoštüvanja, nego straj. Sramežlivost. Deca sprva toti ne vejo za sramežlivost, sledkar pa so za prizgojitev sramežlivosti jako dovzetni. Vzgojno sredstvo za to je samo zgled roditelov, včenje pa govorjenje tű ne dosegneta nikaj, či nega dobrega vzgleda, — posebno pa vzgled matere. Materna poštena čistost navdehne deco, posebno hčeri, z istini dühom sramežlivosti kak ga ma sama, i te düh sramežlivosti se v njih tak vtrdi, da je sprevaja skoz celo živlenje, či ga ne zamerijo kakši božni vzgledi. Ar pa lagoji vzgledi lehko zamerijo čüt sramežlivosti, je ne zadosta da sta rodila sama vzgled sramežlivosti, nego morata kak najbole skrbno odvračati od dece vse, ka bi je vtegnolo pobošati. V poštev pa pride tű, kak smo že zadnjikrat povedali, pred vsem lagoja pajdašija, starejši pokvarjeni pajdašje, pa slaba kniga. Zato je edna prva i prevelka dužnost dobri vzgojiteo, da vsikdar pazijo, s kakšov pajdašov hodijo i kakše knige čtejo njihova deca. Odgovor. V edno] zadnji številki smo objavili, da nekša angležka drüžba razširjavle edno prestavo svétoga pisma, štera pa je ne od višešnje cerkvene oblásti potrdjena i zato jo katoličani ne smejo čteti. Na to notico nam je mladi listič ,,Muravidék“ odgovoro v ednom dugšem članki pod naslovom ,,Felekezeti türelmetlenség", po naše: verska nestrpno*!. Na te članek gledoč bodi povedano sledeče ; 1.) Pisec sam sebe v svojem članki nesmilene vdari. Piše najmre, da je sveto pismo samo edno, samo tisto, štero je dao sam gospod Jezus Kristus i da k tomi nesme níšče nikaj kcoj djati niti vkrej vzeti. Dobro, podpišemo. To sveto pismo, Štero je dao sam Kristus, pa so lüdje popišüvali i je prestavlali na Vsefele jezike. I vsi tej prepisi Prestave morajo po njegovi rečaj odgovarjati Prvomi svetomi pismi, či ne, te je to ne več Kristusov evangelij, što pa naj presodi, da te pa te prepis ali prestava odgovarja pravomi svetomi ali ne pismi? Ali je ne potrebna nekša auk-toritativna oblast, štera to presodi? No, či bi pisec malo po sveti okoli Pogledno, bi ne mogeo kaj takšega zapisati. Kda on prepiše kakši uradni spis, ali do Vervali, ka tisti odgovarja original!, či ga ne da od kakše oblasti potrditi, da je resam ednaki a prvim spisom ? Alí je sv. pismo menje važno kak kak kakši drügi spis, da bi ga vsaki po svojoj miloj voli lejko prepišüvao ? 2. Mi smo samo pravili, da nekša angležka drüžba širi to sveto pismo, Zakaj se pisec v to zaletavle? Či je desetkrat angležka drüžba, je ze katoličance ne nikša auktoriteta. Za evangeličance je lehko, njim ne branimo, svoje pa lehko držimo. 3.) Pisec se nema nikaj vznemirjali, da smo opominali katoličance, da ne smejo čteti, ar smo očivesno povedali, da je po cerkveni zakonaj za katoličance to prepovedano. Za evangeličance smo ne nikaj pravili. Te boro j pa mi šli znamkar dopisnika „Mu~ ravidéka" pitat, ka je cerkveni zakon i ka ne. 4.) Pisec, či je ne z zaprtini očmi hodo okoli, naj nam pove eden dokaz, ka smo bili versko nestrplivi. Ali smo ne dvakrat kandidirali evangeličanca, ka s tem pokažemo upoštevale evangeličanski interesov. Kelko evangeličancov pa je glasalo za svo- jega človeka ? Pitamo pisca, kelko-krat je on vrgeo kroglice v našo škrinjico? Kakšo zvezo majo kroglice z prepovedjov sv. .Materecerkvi, da se od cerkvene oblasti nepotrdjeno sv. pismo nesmi čteti. Tü je napravo pisec Skok, kakše logično misleči lüdje ne delajo. 5.) Telko že lehko Čakamo od vsakoga, da či šče s kem debatirafi, da konči pazlivo prečté to, na koj šče odgovarjati. Pisec pa ja naše notice ne dobro prečteo, ar ovači ne bi tak nespametno odgovarjao. 6.) S svojim spisom ie pokazao, da niti ne razmi, ka je verska strpnost, Verska strpnost nikdar ne 'zah- ' tevle toga, da mi [ne bi smeli svoji navukov i zapovedi povdariti i držati, nego nasprotno, da svoje povdarimo i držimo, drügoverce pa v izvršavanji njihove vere ne motimo i pri miri püstimo. Ali smo mi kaj od evangeličancov pravili v tistoj notici, niti v misli nesmo meli. Niti to smo ne znali či le tista angležka drüžba evangeličanska ali ne, ar se zove .Central translation institute LTD.« Nasprotno je istina. Pisec povedanoga Članka pravi, da od višešnje cerkvene oblasti nepotrdjeno sv. pismo lehko čtejo tüdi katoličanci. On teda pozavle katoličance, naj delajo pro -ti zakonom sv, Materecerkve, to je pa verska nestrpno^. Vuk je pio ednok s potoka vodo. Niže dol od njega je prišla tudi ovca pit. Vuk jo je začeo krivih, da njemi vodoKali i jo je raztrgao. Tak je tüdi s člankom v „Mura-vidéki". Vulgo se pa pravijfakŠemi dejanji — nesramnost. “ÁDTiBXCSL~"' Slovenska Krajina. — Nove meše v Slovenskoj Krajini. V Törnišči do meli letos dve novi meši. 10 julija bodo slüžili novo. mešnik g. Bakan Števan, za dva tjedna potom pa g. Kolenc Franc. Obema gg. Želemo, da bi njima i vsem vdeležencom Pripovesti sv. Cirila Vči se neprestano modrosti. V ednom že preci starovičnom lisjaki se je zbüdila žela, da bi se ešče kaj več navčo. Išče za to primernoga vučitela. Čiravno je bio od. starosti že ves prignjeni, je meo ešče živo želo, kaj več znati. Nedovedoč sréča, jako prefriganoga kovrana. Oba se prav prijazno Pozdravita, i lisjak začne: „Resan sam Bog je pripomogeo, da sam tak hitro najšeo, ka sam iskao. Sam' Bog mi je tebe dao za vučitela, šteri vse prelečeš podnébje i pregledava vse na zemli odzgora doli, da si vgasim žejo po znanji." Kovran odgovori: Ka, ešče več ščeš zvedeti, ti stari prefrigani majster ? Edino ka bi ti ešče bilo potrebno je, da bi venda že ednok henjao tak grešno živeti.“ Tü pa začne vučenec lisjak kak vučenik i je etak modriivao : ,,Moj brat ne zameri, vej je že Salamon pravo: Či čüje moder modrost, de ešče modrejši. I zakaj je to pravo? Zato, ar modrost nema nikše meje, potrebno se je teda vsikdar včiti, posebno pa si moramo prizadevati sa modrost v. zadnji dnevaj svojega živlenja, ar je cio živlenja modromi modrost. Kern bliže srno teda tomi cili tem z vekšov želov gledamo za njim i sledimo zgledi nature, ar naturno nagnenje k jakosti postane močnejše proti konci živlenja, i svetlost düše v tistoj meri pridobile, v šteroj meri svetlost v oči kaple." Teda je nekak v nas, da si s starostjov nekelko prizadevlemo za modrost. Vej pa tüdi ne ostanemo dokeč Živemo na zemli, nikdar v ednom i istom düševnom stališi nego siplemo nazaj, či ne stoplemo naprej. Ravno isto zapazimo pri vsej rečaj na sveti. Kda je na pr. sunce najviše prišlo, potom se počasi gible doli i dnevi se kračijo, kda so henjali se dugšafi. Ednako ide živlenje proti starosti, kda že prestopimo moško dobo. Kak dugo si teda na poti živlenja, se vči neprestanom a i ne misli, da dosta znaš, ar či obstaneš ideš že nazaj. Skoro vsi poČütki merijo i gledajo naprej: oči nos kak tüdi roke i noge. Kda je lisjak to povedao, je vzeo slovo. Brezi modrosti nema Človik Znotrašnje vrednosti. Ednok se je Orel zdigno visiko gor do najsvetlejši sunčni krajov. Odpre svoje bistro oko v sunce J ves prevzeti od začüdenje nad njegovov krasotov se začne z njim pogovarjati: O, prekrasno, čüdepuno, Umetno stvarjenje, ka pa si ti pravzaprav?' Sunce odgovori: »Toga nevem." Te odgovor je s čüdov napuno orla i da bi bila v vretini svetlosti tekla kmica nevednosti i zato dale pifa: Ka je to mogoče, da ti samo sebe ne bi poznalo i vidilo, či pa je venda v tvojoj svetlobi vse vidno pa svetlo ?« Na to sunce odgovori Orli: ,,Jaz zaistino ne spoznao: samo sebe, ar se toga spoznanja veselijo samo tista stvorjenja, štera So s pre-mišlavanjom same v sebe vtoplena." Orel je šteo očivesnejše povedati svoje pitanje i nadaljavle : »Kak i Odked je to, da ne Poznaš svoje veličastne svetlosti, cene svoje vrednosti, Zroke svoje prednosti, kak tüdi, da ne spoznaš, da se ^spremenlivo obdrži?. Tak dugo, dokeč ne spoznaš samo sebe, ti nikaj ne hasni tvoja izvrstnost, kak modrost nikaj ne hasni bedaki, ne zjiitrašnja zarja slepomi, i lepoglasen govor gliihomi ? Na fo se sunce tak odreže: Čiravno samo za sebe nesam ni- i kaj, pa sam venda tistomi nekaj, šteromi j je vse podvrženo, ki je Veličastna posoda modrosti, ar je on modrijan (Človik). Zakaj on je spoznavajoč samoga sebe sam svoj i po svojoj modrosti je postavleni za$ gospoda ober vse] tisti stvari, ki ma to modrost, je stvorjeni po božoj podobi ali na njegov kep i je postavleni že itaki v prvom za. četki za gospodara vsej Vida! reči. Brezi dvojbe je teda vse toga modri-jana, v primeri z. njim se morajo skriti vsi biseri i zlato, Pokorna njemi je tüdi vsa moč bogástva, zavolo toga je modrost dragša,"kak.se bogástvo in kajkoli si što žele, se cemre žojov primerjati. To povčenje je zanetilo v Orli nezrečeno lübezen do modrosti i proso je sunce, naj njemi pove bole na kratko bole razumijo, ka je pravzaprav modrost. Z veseljom njemi pove sunce pa pravi: Modrost je stalnost düha, štero nemremo prerneknoti z njov pravover-no spoznamo najvišešnje bitje — Boga i ga častimo s svetov lübeznostjov. Sto jo ma, je gospodar sveta, on je sam svoj. Te reči si Orel globoko vtisne v svoje srce i se povrne nazaj na svoje Pečine. 3. julija 1927. NOVINE 3. rosilo iz njihovi prvi daritev vnogo božega blagoslova. — Zesna z voza spadnoli. V Pertočo so prišli od Grada Jakob Poklič pomagat svojemi rodi grnot seno. Večer so ji ne püstili domo i so šli na voz Sena spat. Proti zajtri se njim je nekaj senjalo i so spadnoli z voza, pa tak nesrečno da so si desno nogo v dvema mestoma potrli. — Nesreča pri görenji dece: V Sebeborci so se deca pri ednoj hiži gorah.“Dve leti Staromi Cipot Števani so prevrgli lagev na nogo i so njemi! jo potrli. — Uradne vöre. Uradne vöre so v letnom časi za mesece julij i august določene v davčnom uradi v Dolnjoj Lendavi od 7. do 13. i pol vöre vsaki den, po sobotajlpa^od 7 pa do edne popodne. Nato se opozarjajo posebno pooblaščen! Prodajalci kolkov i takšni vrednot, naj si poskrbijo iste vsigdar dopodne. — Nepoznanje, ali lagojina. Vnogi lüdje ščejo celi svet po ednom kopiti soditi. Tak se vidi, da so tüdi naše upravne oblasti ne nikaj bogše. V našoj Krajini je ne tak kak v varašej da bi vsaki stan bio za sebe popunoma ločeni i bi vsaki samo svojega pozvanja delo opravlao. Pri nas je dosta takši obrtnikov, ki se nekaj časa v leti midijo prí svojoj obrti, po tom pa obdelavajo pole. Ar majo pola premalo, zato se iščejo tű pa tam kakši poslaniki zaslüžek. Pa niti med te se nemrejo računati tisti naši siromacje, Šteri, da bi mogli živeti si na leto po štiri do petkrat küpijo kakše živinče, je malo podkrmijo i je z dobičkom dale odájo. Te lüdi nikša Zdrava pamet namre računati med trgovce po pozvanji. I venda ka delajo z njimi naše oblasti ? Kratkomalo je je zračunajo med obrtnike i njim navržejo vse mogoče obrtniške dače, da tak da Siromaki dosta več dajo za obrt kak pa zaslüžijo. Toga je pod magjarskov upravov ne bilo. Tam se je strogo ločilo med trgovci po pozvanji i med trgovci samo pri priliki. Prvi so bili obdavščeni, drügi pa ne. — Napad na cesti. V petek je šlo po cesti z M. Sobote proti Krogi več lüdi. Med potjov so se srečali z ednim človekom, s šterim so se prle v oštariji nekaj poštükali. Te se je na vsaki način šteo znesti nad njimi. Kda so prišli do njega, je ravno poleg pelao eden dečarec travo, v šteroj je meo koso zapleno. Napadalec, ki je bio nekelko vinjeni, je zgrabo za koso i je napadno ednoga, šteri je ne meo nikaj proti njemi. Najprle njemi je zadeo s kosov za šinjek, pa se je'naPadnjeno. mi posrečilo se rešiti, drügač pa ga je zadjo za lakét pa njemi je celo miško na roki i lakét prerezao. Poleg toga ga je ešče rano na dvema mestoma. Rana na roki je preci nevarna i je morala priti hitro zdravniške pomoč. — V nedeljo, dne 3. julija 1927 priredi Šolska mladina iz cele beltinske fare .Proslavo 10 letnice majniške dekoracije«. Prireditev se vrši v Beltincih na Prostori pred farnov Cerkvov. Na dnevnom redi so pevske točke, deklamacija, dečinske igre i telovadni nastopi; pomagajo požarna društva, domáča muzlka pa nastopijo tüdi govorniki, ki raztolmačijo pomen dekoracije in do govorili od porobleni bratov v Juliški Krajini, v Korotani i pri Rabi. Prireditev se začne po večernica] ; vstopnine nega nikše. K prireditvi se pozavlejo vsi prijatelji mladine in zavedni državljani. Tjedenska novine. — Nespametno rešüvanje. .Malo niže od Ljubljane so se seli trije mladenci v edno ladjo i so vozili po Save Veselo je šlo nekaj časa, na ednok pa ji je voda potegnola na ednom vanjki v posmük, kde se njim je ladja prevrgla. Dva sta znala dobro plavati i sta se rešila, tretji pa se je zalevao. Več plavačov je bilo na bregi, ki so njemi plavali hitro na pomoč. Kda so ga na breg spravili, je bio že omedlem. Začeli so ga k odihavati spravlati. Nesreča pa je bila, ka ne so 'znali i so ga obrnoli zglavički, da bi se voda z njega sce-dila. Mantrali so ga pa preveč i predgo, 'tak je Siromaki drobec počo i je od toga mrő. — Ki so meli v Slovenskoj banki peneze, naj vzemejo na znanje, da je tisto, ka smo zadnjič objavili ne nikaj drügo kak da je nad vsem imanjom imenüvane banke napovedana kreda. Za svoje terjanje pa se trbej oglasiti pismeno pri: Odbor upnikov Slavonske banke, Ljubjana poštni predal 80. Najbogše je, da pošlete na edaoj dopisnici svoj naslov, da njemi pošlejo vse potrebno za pri-glasitev. — Preganjanje krščenikov v Meksiki. Prihajajo znova glasi o strašnom preganjanji katoličanov. V varaši Meksiki so zaprli 17 dühovnikov odpelali na cintor ino na kraji groba spostrelali, pri tom strašnom deli je eden jamar odnoro. Drügoga mladoga katoličanca so pa na križ pribitoga strelili. Ednoga katoličanskoga dühovnika so pa z petrolejom polejaU ina zežgali. Vse ti* nikaj ne pomaga, ,,v ognji se skuša železo, na konci vsigdar zmagoslavno zapla-hoče srebrno zlata zastava večnoga vatikanskoga Rima. -f Nazaj v domovino se vrno po dugšetn potüvanji tüdi nam dobro znam i prilübleni g. dr. Slavič vseuč. profesor. Prepotüvali so celi Sinajski polotok na gambelaj v drüžbi dva beduina stanovnika iste püščave. Bili so tüdi v samostani pod sinaj-skov gorov, gde so že prvoga časa krščanstva prebivali redovnice. Tam se čuva tudi naj ftarejše sveto pismo v grškom jeziki pisano' v 4. stoletji'. Taloma so obhodili tüdi sinajsko goro, na šteri je Mojzeš dobo za svoje Izraelce desetere bože zapovedi. Pred štirnajstimi dnevi se je napoto nazaj proti redečemi morji, brezi vsej neprilik ino od tam prek Sueškoga prekopa z brzoparnikom ino brzovlakorn v peti dnevaj nazaj v svojo belo Ljubljano, — Naš kraljevski par je prem. noči tjeden prišeo z posebnim dvor-skim vlakom na Bled, gda ostane na počinki do jeseni, v spremstvi predsednika vlade i železničnoga ministra. — V Rusiji divjajo velki Viherje. V okolici mesta Čita je bio velki viher, delao je vrtelce. vmes pa je vdarila toča, več oseb je težko ranjeni. V drügi krajaj je pa vničena vsa Žetva. — Lepi dar kat. novinarov. Te dneve so hodili v Rimi katoličanski novinarje iz Belgije. Ravno te so pa rímski papa tűdi imenüvali belgijskoga primaša za kardinala i prí toj priliki so bili sprijeti tüdi v audienco novinarje, šteri so dali lepi dar za dobrodelne namene, da tak pokažejo svojo vernost do sv. .Materecerkvi. — Divje lüdomorstvo. Na Primorskom se je eden dečko pregovarao z ednim vojakom. Prijateo ga je vkraj spravlao, da ne bi prišlo do kaj hűšega i ga je domo sprevodo. Kda je pa šo nazaj so ga v tmici Napadnoli trije vojaki 1 ga tak ranili, da je na drügi den mrő. —- Ledenih se je odtrgno. Le-denik nastane tak, da se Sneg na visiki bregaj po dnevi razlaple pod toplo-čov sunca, v noči pa znova zmrzne, tak da se s snega, napravi led. Te led Počasi lazi v dolino, odspodi se vsikdar topi i nikdar ne pride do kraja v dolino. Na severnom Italijanskom se je eden takši ledenik odtrgao i skotao v dolino, po šteroj teče edna vodina. Strügo je tak zasipala, . da se je voda začela vküper nabirati i je postanolo v dolini celo jezero. S strahom pa čakajo tisti čas, kda se led telko raztopi, da bo začela voda od-tekati, ar se zna zgoditi, da nabrána voda v svojoj/ naglošči vse podere, ka najde pred sebov v dolini. — Vlak zavozo v automobil. V Nemčiji je pri ednom križaji ceste z železnicov, je vlak zavozo naravnoč v Sredino ednoga atomobila, šteroga je vsega razdrobo i vsej šest lüdi, ki so sedeli v njem raztrgao. Zvünešnja politika. Konferenca za omejitev Oboroževanje na morji se je pretečeni tjeden vršila v Ženevi, kde ma svoj Sedež Drüštvo narodov. Zastopane so bile Zdrüžene države severnoameri-kanske, Anglija pa Japonska, Francija, Nemčija pa Italija so poslale na njo samo svoje opaziivalce. ^Predsedüvao fe amerikanski delegat Gibson, šteri je povdarjao, da Zdrüžene države majo bojne ladje samo kak brambno sredstvo ne pa kak kakše protenje proti šterojkoli državi. Angležki zastopnik se je zazávao na žmetno stališče svoje države, ar se vse evropsko države paščijo povnažati svoje bojne ladje j je nastopo proti tomi da bi se države šle med sebov, štera se bole obo-roži na morji. Zastopnik Japonske je pa bio za to, da se Stavi vsako Povišanje bojni ladij, vendar pa naj bi bile male ladje od toga Izvzete. Amerika pa Anglija sta izrazite svojo želo, da bi se omejitev Zavsema spe-pala, teda tüdi pri mali ladja]. Samo s tem so si ne na očivesnom, kelko ladij bi si smela štera držáva obdržati s pogledom na svojo moč i svoj položaj, da pri tom ne bi bila nevarna za varnost drügi držav. Predloge zdaj Študirajo strokovnjaki i na njihovom ^povedanom mišlenji de se osnovalo vso delo konference v toj liniji. Od kakšega enotnoga stališča trej velesil ešče zdaj nega guča, ar níšče rad ne podira svojega plota. Vogri so nastopi ti proti Drüštvi narodov, ar se ne zgodi vsikdar po njihovoj voli. Poslanec Lukač je nedavno vložo v zbornici interpelacijo za istopitev magjarske z Društva narodov, ar je isto prej prelomilo Člen 239. trianonske mirovnne pogodbe i je zavzelo postransko stališče v pitanji narodnosti menšin i razorožitve. Vlada Stirbeja v Rumuniji, od štere smo pisali v predzadnjoj Štev., je živela le malo časa. Ar je bila zdaj v volitvaj premalo odločna so se korteške strasfi tak zanetile, da so se bojali kakši nemirov. Tüdi so se razbila pogajanja za vküpen Volilni nastop med liberelcami i narodnov kmetskov strankov. Zato je Stirbej odstopo i novo vlado je prevzeo voditeo liberalcov Bratijanu, šteri je svojo moč i odločnost že večkrat pokazao, kda je že prle bio na vladi. Naša gimnázija. Sklep šolskega leta na naši gimnaziji. Na Vidov den, 28. junija, se je dokončale na našoj gimnaziji šolsko leto. Po slüžbi božoj se je vršila v šolskoj telovadnih primerna slavnost, pri šteroj je bilo poleg di-jaštva in profesorskoga zbora tűdi preci odličnoga občinstva z varaša i okolice. Prav posebno moramo pozdraviti dejstvo, da je na proslavi bilo nekaj kmetskih možkov i žensk, ki so za zanimanjom sledili potek slavnosti. Vüpamo, da bo pri Prišestni proslavi naše gimnazije obisk občinstva ešče vekši. (Či bi pozvali koga, tak pa lüdje ne vüpajo. Ur.) Spored proslave je obsegao predvsem več pevskih točk, gostanje in telovadni nastop na prošlem. Popevanje je bilo prav lepo, čüti se pa, ka se je opazilo tüdi pri šolskoj slüžbi božo! po nedelaj, da je moški zbor preslab. Zavodi menka pač sédmi i osmi razred. Med nastopajočimi dijaki so ništerni pokazali, da majo preci falenfa za popevanje i glasbo. Izredno pazlivost je zbüdilo obdarüvane najskrbnejši vučencov iz poedini razredov. Obdarüvani so bili; iz I a. Berden Pavel iz Kobilja. Pücko Vincenc iz Ivanec i Sapač Franc iz Strükovec; iz I b. Gomboc Emerik iz Kroga; iz II a. Küčan Koloman iz Andrejec: iz II b. Balažič Matija; iz III' a. Mikola Franc iz G. Petrovec; iz III b. Kolenko Štefan Iz Črensovec i Sukič Janez iz Domanjšovec; iz IV. Hosedl Anton iz Fükšinec; iz V. Camplin Ivan iz Bogojine in Jerič Mihael iz Dokležovja. V Po končanoj proslavi so se dijakom razdelila letna Svedočanstva. Imam na prodaj iz orehovega in jesenovoga lesa fino napravleni Bagrlin samo k kovači dati. Cena se poizve pri JOŽEF KELENC1 Dolnja Bistrica. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice r. z. z n. z. v Črensovcih, ki se bo vršo 10. julija 1927 v prostoru Rim. kat šole v Črensovci z sledečim dnevnim redom; 1.) Čitanje i odobrenje o zadnjem rednem i izrednem občnom zbori. 2.) Poročilo načelstva in nadzorstva. 3 ) Odobritev računskoga zaključka za leto 1926. 4.) Čitanje revizijskega poročila. 5.) Volitev kotrig načelstva, ki je z ednim tajnik posojilnice, 6.) Slučajnosti. Načelstvo. 4 H O V I N E 3. julija 1927. Prekusnice. Nekaj za naše osle. Osli so jako potrpežljva domáča živinčeta pa tüdi mule. Zavolo njüve žilavosti je tüdi prek reda mantrajo. V njüvo obrambo, proti slabomi ravnanji je izdao magistrat maloga angleškoga rnesteca Lutharn na angleškom, gde osle pa mule za jahance rabijo, — zapoved, po šteroj se lejko lüstvo posluži z oslami ali mulami za jahanje dnevno od 9—1 vöre popodnevi pa od 2 — 6 vöre večer. Opodae med počinkom, se morejo dobro hraniti ino napojiti, namreč osli. — Što steč je tüdi nesme] rabiti za jahance, samo do 15 let starosti pa tüdi žmetni nesmijo jahati osle pa mule. Vnogi naš oseo bi si odejno, či bi za to zapoved čüo I Znamenje bojne. Za časa boja je nekši Vrednik küpo pri židovi melo, ▼ šteroj je bilo, ka bi več vagala, pri-rnešanoga preci peska. Vrednik je bio jako čemeren, pa je v čemeraj napisao v svoj list: »Küpo sam pri ednom našem trgovci vreče mele, v šteroj je edna tretjimi peska. Či mi tisti trgovec v 24 vöraj ne pošle na moje stanovanje vreče mele, te vütro z njegovim imenom popišem njegovo svinja-rijo."*Za 24 vör je dobo^odjvsej trgovcov po vreče I-a mele. GOSPODARSTVO. Ceplenje. Dozdaj smo zgajali divjake. Zdaj pa moremo misliti kak bomo divjake zbogšali, ka nam bodo rodili dober i tečen sad. To se zgodi s pomočjov ceplenja. Ceplenje je dosta vrst: Popevanje ali okulacija, kalanje ali razkol, spehavanje, spitavanje z jezikom, pripehavanje, ceplenje v žleb, ceplenje za skorjo i ešče več drügi vrst. Za nas proste tüdi, sta najbole pripo-ročlivi prvi dve vrsti. Popevanje ali okulacija. Divjake, šteri so stari eno ali dve leti, ce-pimo navadno z okuliranjehi. To je najbole prosto ceplenje. Pri tom se drevo malo rani i je najbole gvišno. Vršimo je navadno v meseci avgusti i do polovice septembra. Najprle cepi-mo grüškovo i potem jablanovo divjake. 1 Cepiče narežemo te, gda idemo cepit z Zdravoga i rodovitnoga dreva. Kda smo odrezati liste tak, ka ostane prí oki ešče malo petlike od lista, je postavimo v vodo, .ka se nam ne po- süšijo. Zdaj pa zememo cepič v roko i zrežemo z ostrim nožom oko tak, ka pride tüdi malo lesa kcoj. Srednja oka na mladiki so najbogša. Pri rezanji ok pa moremo paziti, ka s prsti ne primerno vrezanoga dela ali ga pa ne zmočimo s širno. Nato pa zarežemo z nožom na divjaki od 5 do 10 em. visoko od zemle zarezo, podobno tiskani (štampani) literi T. Zno-žom zdignemo eden deo skorje i potisnemo pod skorjo oko, potom zavežemo z rafijo tak, ka ostane oko vöni. Okuliranje je gotovo. Okuliranje se more vršiti friško, ka se nam oko ne posüši, ar bi bio ovači ves trüd zaman. — Med skorjo i lesom se nahaja „kambij". To je tisto, ka more pri ceplenji priti vküper od divjaka i cepiča. či to ne pride vküper, te je vse naše delo nikaj ne vredno. S toga vidimo, ka prí oku-liranji oba „kambija“ gvišno prideta vküper i zato je okuliranje najbouše ceplenje. Okuliramo lejko celi den, samo v jako vroči podnevaj i pa v vetrovnom vremeni ne. Po pretečeni štirinajsti dnevaj pogledamo, či se je ceplenje posrečilo. Či se s prstom doteknemo petlike i ta odpadne, je ceplenje dobro. Či pa pet-lika postane Čarna i se drži oka, moremo ešče ednok cepiti. Či se tüdi to ne posreči, pa cepimo na sprotlike v razkol. Po minoli tri tjednaj pe prere-žemo vezalje na drügom kraji oka, ovači drevo na prerezanom kraji ostane drogno i se lejko potere. Vse pogan-ke, šteri rastejo pod ceplenim okom, moremo odtrgati. Te poganki rastejo na račun cepleaoga oka. Oko pa v tem leti ne sme pognati, zato ka bi poganek po zimi zmrzno. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 330 Din., žita 225 Din, ovsa 200 Din. kukorice 200 Din, ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg., 8—11 Din., teoci 10’— Din., svinje 15—16 Din. Krma: Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza.: 1 Dolar 56 Din 70^ par .Schiling 8 D 00 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 3’20 D. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela. št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55. leta. Deca od 1. leta do 16. Deca Plačüjejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a starejši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či starejši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Štefana, Lin-coln, št. po 22. Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važne jših operacij 75 dol., za zgübo ednoga oka 100 dol., za 2 oke 250 dol., tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 dol. Odborniki za leto 1927. so sledeči: Predsednik. Ivan Horvat 2050 W. 23 rd, St., podpredsednik : Martin Gabor, tajnik. Štefan Foys 1929 W. 22 nd. Pl., blagajnik : Ivan Denša 2730. Arthington St, za-pisnikar: Marko Vouri, nadzorniki: Števan Horvat, Matjaš Hajdinjak in Mihal Haklin. Drüštva voditeo. Janoš Hren, vratar: Števan Kreslin. Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu FRANC REPIČ, sodar v Ljubljani, Kolizejska cesta 18. Mali oglasi. K odaji je veliko posestvo, na Ščavnici poleg Gornje Radgone, štero obstoji iz 46 oralov zemlje, vse okoli hiše. Vse gibajočov i negibajočov stvarjov. Poslopje zidano in s črepom pokrito. Da se tüdi z arende na več let. Reflektanti se naj zglasijo pri KOCIPER MATIJI v Rakičani poleg Murske Sobote. Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Naznanje županom! VOLILNI IMENIK in ABECEDNIIIMEN1K se dobi pri IZIDOR HAHN rgovini ^MURSKI SOBOTI. Podpirajte i čtite ..NOVINE11! Kot prva pomoč prí obolenju prašičev ter v zabranjena rdečice se je izkazal v neštetih slučajih kot edino uspešno zdravilo sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev. To vedno učinkujoče aleopatično sredstvo očisti prebavila in odvaja iz njih küžne bacile. Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen zabrani rdečico. Previden rejec imej ta prašek vedno doma! 1 zavoj 12 Din, 10 zavojov 100 Din., preprodajalci poseben popust. Če se pošlje denar naprej, poštnine prosto, Sicer po povzetju. Izdeluje in razpošila z natančnim navodilom samo Lekarna Me. STANKO HOČEVAR, VRHNIKA, Štev. V zalogi so vsa druga zdravila. Prva Prekmurska Zaloga pohištva ino hižni potrebščin štera odpre dne 1. julija 1927. pri mariborskoj firmi ŠERCER i DRUG PODRÜŽNICO v M. Soboti Cerkvena ul. 178. (Dr. (.frako va hiža) v prostoraj negdašnje poste. Mejla de na skladišči, iz raznovrslnoga trdoga i mehkoga lesa delane spalnico, obednico, kühinjsko Pohištvo, vložke za postele, matrace, preproge (tepihe), zagrnjala, pokrovce, pobožne kejpe, razpetja, razne podobe, sprejme vsakojačke tapecirarske posle ino drüga popravila, vse po najnižoj dnevnoj ceni. Prodaja brezi povišala cen, Plačüvanje se tüdi lejko na rate opravi po jako dobri pogojaj. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ