Izhai v pum vsaki petek. Glasilo jugoslov. soc. demokracije. Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraje za celo leto 5'44 K, za pol leta 2'72 K, za <’-etrt leta l-36 K. — Za Neir.rijo za celo leto 5'96 K, za pol leta 2-98 K, za četrt leta 149 K. — Za Ameriko za celo leio 7’28 K. — Posamezne številke stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste, frankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi sc ne vračajo. Štev. 30. V Ljubljani, dne 27. julija 1906. Leto IX. NASLOVA: Za dopise, rokopse za )i»t: Uredništvo 'Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne po-šiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravoištvo »Bdečega Prapora*, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1. Sodrugi delavci! Someščani! Že drugi shod, sklican v »Mestni dom“ z namenom, da razvijeta in ob-lazložita gg. dr. Tavčar in dr. Triller nazore in namene narodno - napredne stranke glede državnozborske volilne reforme, je bil predčasno končan. Kakor zastopa socialna demokracija odločno svoje mnenje, obsoja brutalno maniro, ki hoče nasprotniku kratko-malo preprečiti izraženje .svojih nazorov. Socialna demokracija hoče jasnosti, kateri je pogoj, da se sliši vsako mnenje. Zaradi tega hode v nedeljo, dne 29. julija t. 1. točno ob 10. uri dopoldne zopet Hy ljudski shod fla vrtu Hafnerjeve plvarne (Sv. Petra cesta 47) z dnevnim redom: Volilna reforma in Slovenci. Povabljen je vsakdo na ta shod; socialni demokratje garantirajo na njem Listek. Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil G. Kristan. Dalje. Na radost župnika Hercoga je vendar b°lj in bolj venel plevel strankarskega sovraštva, ki ga je bil posejal župnik Sušter ter ga je bil gnojil s svojim lastnim sovraštvom; seme ljubezni in potrpljenja, svobode, prepričanja in tolerance pa je po-^®goma vse lepše uspevalo. Ni se več 2c*elo, da se ne bi moglo premostiti prepada med klerikalci in liberalci; gospod ^Upnik sam je položil brv čezenj in sam J® stal na brvi pa je ponujal roke na obe * strani. Saj so bili vsi njegovi župljani. In **nalu je bil prepad izpolnjen do roba; prosto besedo zastopnikom vseh političnih nazorov; prva beseda je rezervirana gg. dr. Tavčarju in dr. Trillerju, potem pridejo na vrsto eventualni drugi nasprotniki socialne demokracije in potem šele naše mnenje. Socialni demokratje od prvega do zadnjega bodo skrbeli zato, da vsakdo lahko nemoten izrazi svoje mnenje, ker se le tako doseže raz-bistrenje pojmov. Socialni demokratje hočejo zavedne politike in shodu je namen, da ji izgladi pot. Zato je vabljen na shod vsakdo, komur je ležeče na tem, da zmaga tudi v Ljubljani stvarnost, omika in olikanost v itak dovolj zastrupljenega javnem življenju. Jzvrševatni odbor jugoslovanske soc. demokratične stranke. Odločitev. Rubikon je torej prekoračen. Odsek za volilno reformo je končal najtežavnejši del svoje naloge, razdelitev mandatov po deželah in po narodnostih in s tem se lahko pravi, da je volilna reforma, kolikor premore človeška pamet sodbe, zagotovljena. Kar je še ostalo dela, je igračka v primeri z velikansko kravjo kupčijo za mandate, katere sklep, mora potlačiti tudi pogum sovražnikov reforme, s sčasoma je vrgel vsakdo tisti kamen vanj, ki ga je prej metal za nasprotnikom. Kmalu tudi župnikove brvi ni bilo več treba, kajti na ravnih tleh nad nekdanjim prepadom je zelenel lepi vrt miru. Samo mlinar je držal svoje kamenje v roki; cele vreče je napolnil ž njim, da bi ga mogel metati ob priložnosti za župnikom. V svojih pismih kanoniku Šušterju se ni - mogel dosti bridko natožiti nad župnikom, ki naredi še celo župnijo liberalno. Da se ne izgubi Gospojne klerikalni stranki, so sklicali tja velik shod katoliškega društva. Iz škofijskega mesta so prišli celo neki baron, duhovnik in uraden sluga na stroške društvene blagajne kot govorniki v Gospojno. Župniku se je seveda storilo žal, da naj bi se zopet zatrlo mladi, zdravi mir, ki je bil komaj okreval. A kaj naj bi bil storil? Politično društvo tem pa tudi oslabiti njih dosedanjo energijo. Optimizem bi segal predaleč, ako bi kdo pričakoval, da 'poslej ne bode delal nihče več zaprek; izid kupčije zapušča dosti nezadovoljnosti v srcih interesiranih strank, čas je razmeroma kratek, nepričakovani slučaji niso bili nikoli izključeni in tako živi še zadnje upanje sovražnikov. Tbda klavrno je to upanje že zaraditega, ker pada število sovražnikov od dne do dne; vsaj število tistih, ki bi imeli še dosti poguma za izražanje svojega sovraštva. Tisti, ki so metali reformi najbolj grčasta polena pred noge, se vendar niso upali reči, da hočejo ugonobiti reformo, temveč so slovesno proglašali, da so njeni navdušeni pristaši. Mnogo je bilo neodkritosrčnosti v takih izjavah in zatrjevanjih, ali realno odločuje to, da se večina poslancev ne upa več prevzeti odgovornosti za strmoglavljenje reforme. Zato se lahko računa, da bodeta odsek in zbornica po počitnicah kmalu in gladko izvršila delo, ki je še preostalo. Kajti da bi se mogel izza končane razdelitve mandatov uneti boj še zaradi kakšne temeljne točke volilnega zakona, je popolnoma izključeno. Ko so stranke mešetarile in intrigirale zaradi mandatov, so natančno vedele, da bi bilo vse to delo zaman, ako ne bi sprejele enakosti, izravnosti in tajnosti volitev. Danes je filozofiranje o pluralnem zistemu, ki se pojavlja tupatam po časopisih, tako smešno in nev časno, da se more poroditi sploh samo v čisto nepolitičnih glavah. Volilna reforma je enota; razdelitev mandatov je v njej važen del, a vendar le en del in kdor bi hotel izza nove razdelitve volilnih okrajev poizkušati še ohranitev kakšnega principielnega dola sta- je bilo škofu milo kakor oko v glavi; to je dejal večkrat sam. Govornike je poslal sam škof, torej je župnik moral iti na shod. Namenil pa je, da ne bode na noben način ne „za“. še manj pa seveda „proti“. V tem mu je pravočasno stara ženica odprla zaželjeni izhod. V nedeljo, ko se je imel vršiti zaželjeni shod, je prišla po službi božji stara črevljarica iz Litve k duhovnemu gospodu, prosit ga, naj pride obhajat njenega moža, ki ji že dolgo ni več všeč. To je bilo župniku ravno prav, ker se mu ni bilo treba udeležiti shoda. Naročil je še kaplanu, naj sprejme gospode v njegovem imenu in naj jih dobro pogosti pri kosilu. Potem se je v beli mašni srajci odpravil na pot. Cele trume mož iz drugih občin so mu že prihajale nasproti. Kmalu je srečal tudi landaverja z najavljenimi govorniki. Župnik jih je blagoslovil in je šel dalje. rega volilnega reda, bi se osmešil do kosti in s tem onemogočil. Da bi pomenil vsak tak poskus, ako bi bil sploh mogoč, signal za najbrezobzirnejši boj ddavstva, ni treba posebej naglašati. Prihodnje volitve se izvrše torej po novem volilnem redu. Komur je politika resna stvar, mora računati s tem dejstvom. In politična naloga prvega reda je poslej, pripraviti se za bodoče boje. Ali je razdelitev mandatov nacionalno pravična ali ne, ali so nekatere stranke v tem elaboratu protežirane, druge zapostavljene, je sedaj — vsaj za trenotek le še aka-demično vprašanje. Pritrditi mu je seveda brez rezerve. Nacionalno je izdelana reforma očividno na korist Nemcev. Če jih je že prvotni načrt vlade favoriziral, so pridobili tekom razprave še večje koristi, tako da so pač lahko zadovoljni s svojo žetvijo. Da je ta uspeh za Slovence in za Slovane sploh neprijeten, ni tajiti. Toda, kdor računa s trdimi dejstvi, se mora tolažiti s tem, da v glavnem pač ni bilo mogoče, doseči kaj več. Morda bi se bilo s posebno previdno in modro taktiko pridobilo še tualitam kak mandat, ali če se pomisli, da so v odseku bili zastopani tako močni slovanski narodi, kakor češki in poljski, pa niso mogli doseči niti zase popolne številne enakosti, tedaj morajo tudi Slovenci premagati svojo bol in si poklicati v spomin dejstvo, da ima tudi narodni razvoj svoje etape, ki jih ni mogoče enostavno preskočiti. Kdor trdi, da so razvili slovenski zastopniki v odseku največjo modrost, ki je absolutno mogoča, ne govori resnice. Sedaj, ko je stvar končana, se to že lahko pove brez nevarnosti. Če je n. pr. res, da poslanec Oskar Gabršček sploh ni prihajal na seje, tako da je bil končno celo njegov mandat v odseku anuliran, tedaj je to pač tako neodpustljivo ravnanje, da se je nad njim kar zgražati. Da so bili Šušteršiču interesi njegove stranke najbolj pri srcu, je tudi nedvomno; njegov izgovor, da bi bil zadovoljen z dvanajstim slovenskim mandatom na Kranjskem mesto sedmega štajerskega mandata, ne dokazuje prav nič, da bi bil hotel pomagati neklerikalnim slovenskim strankam do primernega zastopstva, kajti to bi bil lahko dosegel brez dvanajstega mandata enostavno z drugačno razdelitvijo okrajev. Ravnanje jugoslovanskih poslancev zadnje dni je bilo sploh čudno; ko se je pri pogajanjih dovolilo Italijanom devetnajsti mandat, je bila nedvomno priložnost, da bi se bilo poskusilo, pridobiti za Slovence odnosno za Jugoslovane še en mandat — z ozirom na prejšnji slovensko-italijanski kompromis. Tako vzorna Šušterši-čeva spretnost ni bila, kakor jo hoče prikazati v »Slovencu*. Toda vse to konštatiramo samo, da je konštatirano; Šušteršič in njegovi trabanti tudi ne smejo misliti, da mora prijatelj volilne reforme verjeti vse, kar on govori, in „To je zopet prav po njegovi navadi,“ je dejal duhovnik na vozu, ko se je župnik že oddaljil; „namesto da se pride kaj naučit, gre obhajat, za kar bi bilo gotovo tudi jutri še dosti časa." Slabe volje so prispeli govorniki v župnišče, kjer so se pri dobrem obedu lahko odpočili od pota, preden so šli na svoje sveto delo. Prav neprijetno jim je bilo, da niso vihrale zastave niti na župnišču, niti na kateri drugi vaški hiši; to je bilo slabo znamenje, da nima klerikalni duh tukaj več domačije, odkar je novi župnik v vasi. Velika plesna dvorana v gostilni je bila prenapolnjena. Na stotine mož se je zbralo tam. A čudno! Vsaki tujec bi bil lahko razločil domače Gospojinčane in pa ljudi iz drugih občin. Dočim je tem kar bliskal slepi strankarski fanatizem iz oči, odobravati vse. kar je on storil. Ko smo pa konstatirali to, smo s stvarjo gotovi in merodajna so poslej samo dejstva. Dejstvo je, da Slovenci niso dosegli večjih uspehov, ker njih politična moč ni zadostna. Seveda ne morejo nastopiti Slovenci v tej državi nikoli z večino. Tega ne moremo izpremeniti, da nas je samo dober mi-lion; in če se tudi pomnožimo, ne smemo pozabiti, da se pomnožujejo tudi drugi. Število ima velik pomen, izključnega pa ne. Politična moč je odvisna še od drugih faktorjev in ravno dogodki v odseku za volilno reformo so pokazali, da zavzemata med njimi posebno važno mesto dva: Gospodarstvo in kultura. Marksistični nauk. da so politične razmere samo zunanja oblika gospodarskih razmer, je bil naravnost klasično potrjen in čas bi bil, da bi se na Slovenskem tudi meš-šanstvo kaj naučilo iz tega. Ako hočejo priti Slovenci do veljave, se morajo modernizirati slovenske gospodarske razmere. Danes menda ni treba več proroka, ki bi povedal, da v našem času ni gospodarske moči in gospodarske veljave brez industrije; vse bančne špekulacije, vsi prometni načrti so utopične sanjarije brez industrije. Iz nje izvira gospodarska moč, ki je tudi podlaga politični moči. Kulturna moč pa se razvija itak paralelno ž gospodarsko. Mnogo grehov imajo Slovenci popraviti na tem polju. Zgodovinska epizoda odseka za volilno reformo je za slovenski narod morda ravno v tem smislu najbolj važna, ker zveni iz nje glasen klic na resno, pridno delo. Ako ga razume napredno meščanstvo, tedaj se bode v enem, v dveh desetletjih brez vsakega grenkega občutka spominjalo na sedanje dni. Ako izvrši svoj poklic, mora doseči pristojno nacionalno politično moč prav po tisti poti, po kateri se mora umakniti tudi klerikalizem, ki ne more ohraniti moči v narodu, pridobivšem z gospodarsko moderno silo tudi kulturno moč. Pot je jasna; volilna reforma jo je popolnoma razsvetila. Ali bode meščanstvo izvršilo svojo nalogo? Ali jeza njo pripravljeno in organizirano? Ali ima voljo zanjo in potrebno energijo? To je vprašanje časa. adresirano na slovensko buržoazijo. Ona naj odgovori. Socialna demokracija pozna svoj poklic in sledila mu bode brez strahu, brez počitka. Njena pot je boj in po njej pojde do kor.ea. Boji v Ljubljani. Ako so dogodki zadnjih dveh tednov v Ljubljani predigra novemu političnemu življenju, resnemu političnemu delu, tedaj bi človek lahko pozabil na vse nekorektnosti in netaktnosti, na vse surovosti in gnusobe teh dni. Ako bi se iz teh nedelikatnih bojev izcimilo vsaj nekoliko zavednosti in dobre volje, so bili pogledi gospojinskih kmetov popolnoma mirni, kakor bi možje itak bolje vedeli, kje kmeta črevelj žuli, nego gospod baron in uradni sluga. In res je naredil že prvi govornik neumnost, ki je pripravila shod ob vsaki uspeh. Duhovni gospod iz mesta je namreč izrekel ljubim Gospojinčanom najlepše pozdrave gospoda kanonika Šušterja, ki jim pusti reči, naj ostanejo zvesti katoliški veri pa naj se varujejo volka. Gospo-jinskim kmetom bi se bilo zdelo nedostojno, prekiniti govornika z mejklicem, pač pa so se spogledovali, kakor da je hotel reči drug drugemu: „Ali si slišal? Šušter nas pozdravlja, tisti s stotisoč forinti, ki jih je odnesel od nas. Naj le pozdravlja. In veš, kdo naj bi bil tisti volk? To je naš gospod župnik. Le govorite, kar vas je volja, mi pa si mislimo, bi se še lahko porabilo legendarni krščanski plašč. Toda upanja je malo. Dosedanje izkušnje ga ne utrjujejo. Kar se je godilo v petek na sho iu liberalne stranke in pred njim, ne more veseliti nikogar, komur je ležeče na omiki naroda, tej neizogibni potrebni podlagi za napredek in za vsak zdrav razvoj. Vse strasti, ki jih kulturni človek, ako jih ne more premagati, vsaj vklepa in dresira, so bile izpuščene in so hotele v kratkem času užiti vso surovost, ki jim je drugače zabranjena. Grešilo se je na liberalni in na klerikalni strani toliko, da so morali časnikarski poročevalci obeh strank biti najhujši boj z resnico, da so mogli vsaj navidezno zvaliti vso krivico na nasprotnika in prikazati svojo stranko kot nedolžnega volka, ki mu kali hudobna ovca vodo. Liberalci so sklicali javen shod. Da bode zanimanje zanj veliko, je bilo izza preludij zadnjega tedna gotovo. To so vedeli tudi liberalci; samo tega niso vedeli, ali bode pač naj večje zanimanje med lastnimi pristaši. Da bi si zagotovili veliko liberalno udeležbo, so posegli po nenavadnih sredstvih. Vabili so svoje pristaše in take, ki jih prištevajo svoji stranki, pa so zahtevali od njih pismeno obljubo, da pridejo. Tak način pozivanja je zelo radikalen, ima pa napako, da zbuja sum, tu-intam naravnost strah. V tem oziru je Se pomagal »Slovenec*, ki je brezobzirno žugal. Tako se je zgodilo, da je bilo v petek opaziti mnogoštevilno odsotnost lakih, ki so podpisali. Še zadnjo uro pred shodom so bili liberalci popolnoma na nejasnem. Nekaj zanesljivih udeležencev so pač organizirali, sklepali so, kako naj se razmestijo v dvorani, malo rezervo so spravili v gasilno, a to je bilo vse nezadostno. Ker dolgo časa ni bilo liberalcev razven male četice, so branili vstop, češ, da je še prezgodaj. Službo rediteljev so izvrševali mestni redarji, ki so dobivali ukaze od liberalnega, do skrajnosti nespretnega aranžerja. Te priprave so morale narediti slab vti3k. Odganjanje ljudi, ko so hoteli na shod, je te razburilo, zlasti ker se to ni izvrševalo ravno s finimi manirami. Nečuveno dejstvo, da je bila policija kar na neomejeno razpolago liberalni stranki, je ogorčilo vsakogar. Če so bili torej udeleženci shoda že prej nervozni —-saj je trajala agitacija celi teden — je bila dvorana ob otvoritvi shoda napolnjena z elektriko. Udeležba je bila res velika; dvorana je bila nabita, mnogo ljudi je bilo na galerijah, cele množice so stale na trgu pred »Mestnim domom*. Liberalci so imeli pač reditelje, ki pa so stali na odru kakor za parado. Tako so bili seveda neporabni za vzdrževanje reda. Za to službo je pripeljal zopet občinski svetovalec Predovič svoje hlapce. Ta gospod se je sploh vedel zelo čudno. Stal je na odru poleg predsedništva in je neprenehoma dajal znamenja, zdaj z kar hočemo." S tem pozdravom je bil neuspeh shoda zapečaten. Niti en Gospojinčan se ni vpisal v društvo; tujci pa so bili itak že udje. Gostilničar je bil edini zadovoljneŽ. Saj je spravil devet vedrov piva in tri vedra vode med ljudi. Ko je bil župnik gotov z obhajilo10 bolnega črevljarja, ni odšel takoj domov-Le cerkovnik je tako tekel, da bi bil malone izdahnil dušo, le da bi ujel še kaj od lepega shoda. Župnik pa je šel uro daleč skozi gozd na hrib. Odkar je postal župnik, j* imel premalo časa, da bi lazil po svoj® posvečenih hribih. Enkrat na leto, v poznem polletju je šel pač na svojo najljubšo goro. Dalje prib* PHIo^ai »Rdečemu praporu" St. 30. Domače stvari. Za katoliški shod delajo klerikalci zopet Pravo amerikansko reklamo. Da je iz vseh slovenskih krajev danes še lahko zbrati ve* *'ko množico, ki je pripravljena demonstrirati ?a klerikalce, ne da bi vedela, kaj dela, je Nedvomno. Ge hočejo klerikalci dokazati to, je priredba popolnoma nepotrebna, saj jim *° danes še vsakdo veruje. Zato je ta shod Pravzaprav frivolen. Druzega namena, kakor Paradirali v Ljubljani, sploh ne more imeti; s®j po načinu priredbe katoliški shodi nikoli ''•iso mogli pomeniti nič druzegn. R sne de-a,te so na teh shodih popolnoma izključene, Priložnosti, da bi se pokazala nasprotna mnenja *n da bi se zjasnila, ni nobene. Nekoliko Aranžerjev spiše že poprej nekoliko resolucij, .1 sc jih potem mehanično sprejme in efekt 3® enak, kakor če bi jih bil enostavno objavil ‘Slovenec*, ali pa če bi jih škof dekretiral ® publiciral v enem svojih glasovitih pastircih listov. Samo za tako parado siliti tisoče ®e bogatih ljudi na nepotrebne, a v takem slučaju neizogibne izdatke, je pa na vsak na-frivolnost. Našim klerikalcem to seveda ne de. Kakor delajo pred shodom reklamo Zanji tako bodo po zborovanju izrabljali komedijo, kakor da je bila to veleresna priredba in dopovedovali bodo vsemu narodu sami sebi, da je vse Slovenstvo v njih taboru. Ako bi bil katoliški shod zgolj vernega značaja, bi se šlo lahko brez opazke Preko njega na dnevni red. Ali v resnici je to klerikalno-politična parada in aranžerji ni-Jj^jo pravico zahtevali, da se jim prizna zna-pl privatne ali cerkvene priredbe. Ce hočejo °rej klerikalci falsificirati resnico na ta način, a bi z zborovanjem katoliškega imena demonstrirali svojo neomajeno politično posest 118 Slovenskem, bi bilo včasno razmisliti, ali ?e kože razpršiti tako mcglj in pokazati, da na Slovenskem vendar tudi še kaj iukle-^kalnega. Kranjski mandati v volilni reformi so jj°leg koroških in štajerskih vzdignili mnogo Prahu, ali ob preglasnem bobnanju zaradi Južnega Korotana in ogoljufane Štajerske se j® Kranjsko nekoliko prezrlo. Ravno to posuje pomanjkanje realnosti v slovenski po-*"ki, kajti glede koroških in štajerskih mangov niso mogli Slovenci sami odločevati. so Nrmci Taktor, ki ga ni mogoče pre-?re*j, naj se že sodi o njih egoizmu kakor se 'oče. Ali na Kranjskem so imeli odločevati prvi vrsti Slovenci, kajti kočevski mandat j® hil samo apendiks, ki ni bil v nobeni or-e^nični zvezi z ostalimi kranjskimi mandati. ?da je davno izjavila, da sprejme kompro-i”,Se' glede katerih se zedinijo prizadete stianke najbiže se tudi večina odseka no bi bila . Pjrula kompromisu, ker je za Cehe, Poljake tj (• ^ povsem irelevantno, kako se razdeli 11 mandatov, ki so jih priznali kranj- * deželi. Tukaj se klerikalcem res lahko p a> da so postopali skrajno egoistično, vjed za kulise nam ni odprt, ’ pa ne moremo žu ’ Je ^do poskušal doseči kak spora-j .m ali ne. Toda če je r.s, da je dr. Š u -^ ,.® r š i e a priori odklanjal vsak kompromis liberalci, tedaj je to izrabljanje moči, ki jo or večina, katere ni mogoče opravičiti. v Sebne simpatije in antipatije ne smejo imeti Politiki nobene veljave. Kakor morajo libe-|j. *rl brez obzira na Sušteršičeve osebne kva-kurT vP°gtevati, da zastopa v odseku peto odh o na Kranjskem in klerikalno stranko, ^nosno »Slovansko zvezo*, tako je tudi za sla ®uš.teršica P 1 a n t a n član odseka, po • ^Uec in zastopnik gotovih interesov. Ako SJ® torej res a priori postavil na negativno hi se razkrinku-jejo čimdalje bolj. Ce so dejstva sposobna, da se sodi po njih, tedaj se mora pač izgubiti vsako vero v huržoazijski takozvani »radikalizem*. Madjarski koaliranci so bili pač vzor tega radikalizma; površno sodeči svet jih je smatral za junake prve vrste in tudi tisti, ki se ne strinjajo z njih cilji, so občudovali njih radikalni nastop. In res so dosegli uspeh. Košut, P ol o n y i | A p-p o n y i i. t, d. so »doprinesli žrtev*, da so vsprejeli ministrske porttelje, Ko so se vrnili z Dunaja, so jih na Ogrskem slovesno sprejemali, iluminirali so hiše in prirejali so jim bakljade. A komaj da so par mesecev pri vhdnem koritu, pa že pokazujejo, da občudovani junaki niso bili nič dnizega, nego surovi berači, Posebno cinično se vede justični minister P o I o n y i , pod čegar vlado slavijo konfiskacije in preventivna cenzura prave orgije. Seveda se ne konflseira nacionalističnih časopisov. V tistih ce lahko grdi krono, lahko se pravi, da je treba zastopnike nema-djarskih narodnosti poobešati; to ne zbode nobenega državnega pravdnika v oči. Neusmiljeno pa se pleni nemadjarske in posebno socialistične časopise. Gospod Polonyi pa je je tako nesramen, da še zagovarja to y parlamentu, tisti Pclonyi, ki je bil seveda pod JTejervaryjevo vlado strasten zagovornik tiskovne svobode, ti*ti Polonyi, ki je bil sam še v preiskavi zaradi žaljenja veličanstva, ko je dobil imenovanje za justičnega ministra! Razmere na Ogrskem pod novo koalicijsko vlado ilustrira najbolje dejstvo, da se mora rabiti v boju proti vlsrdni brutalnosti že ruska sredstva. V državnem zaporu, kamor pridejo samo politični kaznjenci, so nekateri social:stični obsojenci začeli takozvani »lačni štrajk*, to se pravi, ako se ne ugodi njih zahtevam, ne sprejmejo nobene hrane. Ravno tako, kakor v glasoviti Romanovki! V državnem zaporu so bili doslej politični zločinci samo zaprti, sicer pa so imeli toliko svobode, kolikor se je da sploh misliti v zaporu. Sprejemali so lahko obiske, saieli so se razgovarjati, pisati in sprejemati pisma i. t. d. Naenkrat pa je ravnatelj zaporov Gedeon prepovedal to socialističnim in nemadjarskim obsojencem, rekoč: «Tem socialistom in na cionalislom že pokažem 1» Taka je svoboda teh radikalcev v praksi! Srbski vladi se ne godi dobro. Carin ski konflikt z Avstrijo, ki ga hočejo žurrta listični agentje radikalcev prikazati kot dokaz vladne zavednosti in doslednosti, presoja prebivalstvo v državi menda vendar nekako drugače. Narodnjaški poslanci so podali v tej zadevi ostro interpelacijo in baje je dal tudi kralj Peter Pašičtvemu kabinetu nalog, naj kmalu konča to krizo. Nastopanje Golu chowskega na Balkanu pač no zbuja naših simpatij, ali slavospevi srbskim radikalcem so tudi kaj nevtemeljeni in menda doživi ta vlada še polom, ki ubije dodobrega staro radikalno stranko. — Srbski socialni demo-kratje so se pripravili na odločen boj za splošno in enako volilno pravico. Vladi to ne bode ljubo, ali potlačila menda ne bode tega boja. Tudi to dokazuje, kako izmišljeno je tisto bahanje z demokratičnimi institucijami Srbije. V srbski skupščini je hotela stara radikalna večina anulirali nekoliko samostalnih mandatov, očividno z namenom, da utrdi svojo večino. Vsled tega je začela opozicija z obstrukcijo, ki je imela ta uspeh, da je večina obljubila, priznati vse mandate. S tem je obstrukcija končana. Srbski socialni demokratje so priredili v nedeljo veliko demonstracijo v Belemgradu za splošno in enako volilno pravico. Na podlagi sedaj veljavnega volilnega reda je, kakor znano, v skupščini en socialno-demokratični poslanec in sicer sodrug L a p č e v i 6. Na Raškem je vse nejasno. Car se še vedno ne more odločiti ne na levo, ne na desno. Situacija je ta: Danes: Ministrstvo bode odpuščeno, sestavljen bode parlamenta-rični kabinet; jutri zjutraj: Ministrstvo ostane, o parlarnentariziranju ni govora; jutri zvečer: Goremykin demisionira, na vlado bodo poklicani kadeti; pojutrišnjem: Goremykinovo stališče je neomajno, car noče slišati ničesar o kadetih . . . i. t. d. V tem pa se širi revolucionarno gibanje na vse strani. Posebno vesti o vojaških puntih se množe; kazaki prirejajo shode, zahtevajo gospodarsko zboljšanje in se izrekajo za konstitucionelne pravice i. t. d.! Kazaki! In atentati se množe. Poročila o ruskih bombah in revolverjih se čita že tako ravnodušno, kakor vremenska naznanila. Ali zadnjič je bil ubit y Peterhofu, v carjevi rezidenci, general Kozlov; atentator je mislil, da je zadel Tre-p o v a. Vlada je morala odpovedati obisk angleškega brodovja, ker se je bala, da bi se pri tej priložnosti spuntali mornarji v Kron-štatu! Kje so še optimisti? Rusija. Konec je torej iluzij. Rusiji je usojena revolucija in druga pot je ne privede k cilju. Sleparija s konstitucionalno - absolutnim carstvom je razkrita, epizoda gosudarstvene dume je doigrana in v popolno uživanje svojih krvavih pravic prihaja zopet zadnje sredstvo tiraniziranih narodov: Revolucija. Nepotrebno jc danes, dokazovati, da je imel car dosti priložnosti za rešitev in da ni porabil nobeue. Vse, kar naštevajo njegovi brezpogojni častilci, katere je treba iskati večinoma izven Rusije, ne velja nič. Vsi njegovi ukazi, vse konstitu-cionalne obljube, vse ljudstvu prijazne manifestacije niso bile nič druzega kakor manevri političnega sleparstva, ki hoče z ustavnimi oblikami ogoljufati ljudstvo, da ohrani absolutistično stvar. Nikoli ni imel Nikolaj II. resnega namena, modernizirati rusko državo, osvoboditi ruski narod, rešiti ga izkoriščevalne birokracije, nadomestiti samovoljo s pravico, razdeliti politično moč med seboj in med narodom. Njegova edina misel je bila vedno ohranitev svoje samovlade in kadarkoli je dal narodu košček kakšne pravice, ga je vodilo upanje, da je narod ne bode mogel porabiti. Nikolaj II. ni prvi kratkovidnež, ki stoji na mestu, kjer bi bilo treba najvišje modrosti in najobsežnejšega znanja' in razumevanja. Ali v našem času ni na nobenem zgodovinsko odgovornem mestu takega slabotneža, kakor je zadnji Holstein Gottorp Romanov. In ob njegovem zadnjem dejanju se morajo razpršiti vse hinavske anekdote o njegovem dobrem srcu, blagi duši, miroljubnosti, ljubezni do naroda i. t. d., kajti njemu je vseeno, če se izpremeni cela Rusija v morje krvi, da bi le on ohranil svoje topo samo-držtvo. Nikolaj II. je razpustil dumo. Osupniti ta korak res ni mogel nikogar. Tisti, ki ge delajo presenečene, demonstrirajo samo ne odpustno kratkovidnost. Od prvih življenskih pojavov dume je bil njen razpust verjeten; mnogi poslanci so jasno povedali, da se v tem oziru nič ne motijo. Ta nevarnost je bila od tistega časa, kp se je pokazalo, da vladni pritisk pri volitvah ni pomagal in da je večina opozicionalna. In priznati se mora dumi, da je ostala značajna kljub nevarnosti. Ko se je izrekla za tako radikalne reforme, kakor razdelitev zemlje, odpravo smrtne kazni, za amnestijo, ko je izdelala svojo možato adreso, ko je 'zahtevala od vlade demisijo, je vedela, da je lahko odgovor na vsak tak korak njen razpust. In vendar je šla svojo pot brez strahu in brez oportunističnega popuščanja. Storila je seveda samo to, kar je mogla. Delokrog, ki si ga je namenila carjeva vlada, je bil tako omejen, da bi se duma norčevala sama iz sebe in iz naroda, ki jo je volil, ako bi se bila izogibala drugemu delu. Vlada ji ni predlagala zakonskih načrtov, ki bi bili potrebni za Rusijo in če bi bila duma čakala na to, bi bila morala poginiti ob svoji brez-pomembnosti, Zato se je sama polotila naloge, katere ji ni dal Nikolaj, pač pa položaj naroda in duh časa. V zakonodajnem oziru ni mogla storiti nič pozitivnega, kajti njeni sklepi so ostali njeni sklepi; vlada in car sta jih bagatelizirala. Ali s tem, da je vzela duma v razpravo vsa važna vprašanja sedanje Rusije, je izvršila velikansko delo in mora se reči stvarno delo. Akoravno so imele njene razprave samo akademično vrednost, je izšla vendar iz njih agitacija po celi dt želi s tako velikanskim uspehom, da letošnja ljudska Rusija ni več podobna lanski. In to je tudi glavni razlog, da je razpuščena. Ako ne bi bili govori njenih članov in njeni sklepi tako mogočno delovali med narodom, si ne bi bili mogli vlastodržci želeti prijetnejšega položaja. Fikcija ustavnosti bi bila ohranjena, dumo bi bili pustili zborovati, njeno delo pa bi bili ignorirali in vladali bi bili dalje, kakor se jim je poljubilo. Ustrašili pa so se njene propagande, njenega upliva na narod, na vojsko, celo na Kazake. Ker niso hoteli resnično priznati načela ustavnosti, je bil razpust neizogiben. Pravijo, da je zadnji atentat na generala Kozlova pripravil carja do njegovega brezobzirnega sklepa. Mogoče, da je atentat, ki je bil namenjen Trepovu, pospešil razpust. Tedaj pa je razlika samo v času, nikakor pa ne v stvari, kajti ko je general Kozlov v Pe-terhofu padel, je bilo že gotovo, da bode duma razpuščena. Takrat ni mogel biti nihče več presenesen. Zadnji čas je javljal brzojav dan na dan, da prihajajo ponoči neprenehoma velikanske množice vojaštva, najbolj zanesljivega vojaštva, v Peterburg. Čemu bi bila potrebna ta koncentracija, ko se v Peterburgu ni bilo bati nobenih resnih nemirov, ako se ne zgodi kaj posebnega? Za poseben slučaj seveda se je slišalo o raznih pripravah delavstva in revolucionarjev. Ta slučaj pa je hotel Nikolaj in v nedeljo je razpustil dumo, češ, da je prekoračila svoj delokrog. Da so si bili absolutisti popolnoma zavedni posledic, ki jih provzroči ta korak, je jasno. Blagi gosudar izdaje manifest, pa poziva narod, naj ostane miren. Torej ne, da se mora narod vznemirjati zaradi razpusta dume. Da ga potolaži, da bode sklicana nova duma — dne 7. marca 1907! In ljudstvo naj bi ne izpregledalo te.hinavske sleparije! Obenem se razglaša obsedno stanje na vseh koncih in krajih, zatre se celo vrsto časopi strank in nastavlja se topove in strojne puške po ulicah! Naj teče kri v potokih — kaj je to mar «mirovnemu» carju? Ko je predsednik dume, profesor Mu-romcev izvedel za razpust, je povedal poslancem, ki so bili v hiši, kaj se je zgodilo, ter je dejal: »Tojezačetek konca.* S temi besedami je nedvomno povedal resnico. Vsi agrarni načrti vlade, odstop ministrskega predsednika Goremykina in lepe obljube ne bodo izbrisale prepričanja širokih slojev, da je resničen preobrat nemogoč brez revolucije, najbrže revolucije, ki se ne ustavi več, ako skliče strahopetni car novo "dumo, temveč ki bode menda šele tedaj končana, kadar se ruski narod popolnoma reši carja. Da se ponovi revolucija, je tako gotovo, da sploh ne more biti drugače. Kako se bode razvijala, to je seveda še neznano. Revolucije se ne izvršujejo po fantazijah šmokov in vse, kar se doslej poroča, je morda deloma resnično, morda pa večinoma izmišljeno. Sedaj bode treba sprejemati vse vesti iz Rusije in o Rusiji s podvojeno previdnostjo. Z e si nasprotujejo poročila. Po eni brzojavni žici se naznanja, da je mir popolnoma neskaljen, po drugi, da je začel generalni štrajk železničarjev, po tretji, da so bili med policijo in vojaštvom ter med delavstvom krvavi spopadi. Iz Peterburga je odšlo 185 poslancev v Viborg, da sklepajo o daljnih korakih. Oficielno poročilo pravi, da so «kadeti* izrekli, da niso več zastopniki naroda, drug telegram zatrjuje, da so glasovali solidarno z delavskimi skupinami za manifest, ki obsoja razpust dume in poziva narod, naj ne da carju niti kopejke za davek, niti enega moža za vojsko. Zelo resna so vsekakor poročila o pomnoženih atentatih in o vojaških uporih. Na železnicah so v pondeljek še izdajali vozne listke, a potnikom se je že naznanili, da železnice ne prevzamejo nobene odgovornosti, da bi dosegli cilj potovanja. Ministrsko predsedništvo je prevzel dosedanji minister za notranje zadeve S t o - 1 y p i n. To je brezpomembno. Tako mogočnega človeka ni na Ruskem, da bi mogel še preprečiti, kar je neizogibno. In čudeži, ki bi zabranili v tem položaju revolucijo, se ne gode več. Ruski narod bode dosegel svobodo, naj je tudi Nikolaj II. na poti. Ali nova ruska revolucija ni važna samo Rusijo, temveč za celi svet. Nemci Doslej 205 Poslej 233 Čehi 87 108 Poljaki 72 81 Rusini 10 33 Slovenci 15 24 Hrvatje in Srbi 13 13 Italijani 18 19 Romuni 5 5 Volilna reforma po deželah in narodih. Po zadnjih sklepih odseka za volilno reformo bode štela bodoča zbornica 51G poslancev, torej za 91 več kakor sedanja, ki jih šteje 425. Gautschev načrt je predlagal 455, Hohenlohev 495 mandatov. Po deželah so mandati razdeljeni Češko Moravsko Slezi j a Galicija Bukovina Nižje Avstrijsko Gornje Avstrijsko Solnograško Štajersko Koroško Kranjsko Tirolsko Predarlberško Istra Goriško . , — . . Trst sov, zapre se vse znane voditelje socialističnih | Dalmacija Doslej Poslej 110 130 43 49 12 15 78 106 11 14 46 64 20 22 6 7 27 30 10 10 11 12 21 25 4 4 5 6 5 6 5 5 11 11 Shodi. Zagorje ob Savi. Dne 8. t. m. popoldan ob 2. uri je bil tukaj izvanredno dobro obiskan rudarski shod. Obsežna dvorana g. Mihelčiča je bila popolnoma polna. Sodr. E. Kristan je poročal o sedanjem stanju volilne reforme. Pojasnil je dogodke izza zadnjega shoda ter je omenil, da se je položaj nekoliko zboljšal, ker je zavzela vlada odločnejše stališče in ker so vsaj navidezno tudi nekatere velike stranke, zlasti Poljaki, izpoznali, da je nesmiselno, upirati se volilni reformi. Toda sovražniki še vedno ne mirujejo in čeravno se je nekoliko povzdignilo upanje, da bode parlament rešil stvar, vendar še nismo tako daleč, da b1 delavci odložili orožje. Govornik je omenil tudi boj za slovenske mandate ter je dejali da se pač tudi s socialno demokratičnega s:ališča lahko obžaluje, da niso dobili Slovenci na Koroškem in Štajerskem več mandatov, da se pa zaradi tega ne sme spravljati v nevarnost cele volilne reforme, ki ne pomeni le nekoliko pridobitev tudi za Slovence, temveč kar je veliko več vredno, načelno izpremembo volilnega zistema in ustanovitev take podlage, na kateri bode mogoče izpopolniti načelo splošnosti in enakosti- Zagorskim rudarjem se ne more očitati' da bi bili preveliki zanešenjaki. Njih značaj je zelo prevdaren in dejstva dokazujejo, da jih nihče no spravi v boj, ako ga nočejo sami. A na nedeljskem shodu je bilo tako razpoloženje, da bi bili Zagorčani rajši takoj začeli skrajni boj za volilno reformo, kakor da bi čakali. To so znamenja, o katerih naj bi sovražniki volilne reforme resno razmišljali. Socialni pregled. Tapetnike se svari pred potovanjem °a Dunaj, ker bo letos tam skoraj gotovo izbruhnila stavka tapetniških pomočnikov. Društvene vesti. «Kranjska skupina* lesnih delavcev v Ljubljani bode imela v soboto, dne 4. avgusta 1906 ob 7,7. ure zvečer v salonu gostilne pri «Levu» svoj polletni občni zbor‘ Mizarji in delavci sorodnih strok naj skrbc za polnoštevilen obisk. Iz stranke. Nemška socialno-demokratična stranjo* ustanovi v Berlinu stalno delavsko viso šolo, kjer bodo nameščeni posebni Sprejemalo se bode sposobne delavce predlog organizacij, katerim pripadajo. Str bodo pokrivale organizacije, pouk za slm telje bode brezplačen, za bivanje v Belrl1 bodo dobivali subvencijo. — Delavsko g1®j*, liško društvo »Freie Buhne* namerava lastno, ali pa kupiti kakšno že’obstoječe g dališče v Berlinu. »Slovenec* torej *a cj, zopet konštatira «nazadovanje» nemške so alne demokracije. Domača tvrdka ® Odlikovana v Parizu leta 1904, v Londonu in Luttichu leta 1905. Ustanovljeno leta Pivovarna G. Auerjevih dedičev svoje izvrstno v Ljubljani, Wolfove ulice št. 12. marčno pivo. kokami, zdaj z robcem, zdaj za naskok, pa 2opet za retirado in s temi včasi prav ko-^dijaskimi signali je storil vse, kar je bilo 1. njegovi moči, da bi skalil mir. Nerazumno je, da je predsedništvo trpelo tako pokanje v svojo oblast . . . , Shod je otvoril dr. Tavčar. Dejal je, * je naredil zadnji socialno-demokratični nanj najboljši vtisk; liberalci da hočejo T rednem zborovanju posnemati socialne demokrate. Potem je rekel, da ni umetnost, j®*biti shod; par kričačev zadostuje za to. redlagal je drja. Trillerja za pred-?edriika. Socialisti so predlagali Kocmurja n tudi klerikalci so imeli svoj predlog. Po-ovila pa se je zopet napaka, da je dr. iavčar takoj izročil predsedništvo 'drju. r i 1 1 e r j u , dasiravno je evidentno glasovala zanj manjšina. Da je nastal vsled tega j P' je naravno. Predsedništvo ga ni razpelo, ali pa se je vsaj delalo tako. Dr. Tav-a r je začel govoriti. Dirindaj je trajal dolgo; govornika je razumelo ravno par ljudi okrog QJega. Večina sploh ni vedela, ali kdo govori . 1 Ue, pa je hrupno zahtevala, naj se redno *vrši volitev predsedništva. Dr. Tavčar govoril dalje, množica je klicala dalje. Ne-•toliko liberalcev je začelo nagovarjati sodr. r i s t a n a , naj skuša pomiriti razburjene duhove. Ponovnemu vabilu se je Kristan ^pzval. Protestiral je proti temu, da bi se rrugi dan iz uspeha nepravilne volitve izvajalo nevtemeljene konsekvence, pozval pa je Pristaše, naj napuste svojo opravičeno zah-leVo v interesu mirnega zborovanja, kajti Socialni demokrati žele. da se izvrši ta shod, katerega niso prišli ne liberalcem, ne kle-^alcern na ljubo, temveč zato, da delujejo * svojimi argumenti. Nastal je mir, a ni °®lgo potrajal. Hrup sp je ponovil, razni p*ržaji so se jjojavljali zdaj tu, zdaj tam. ^zven morda desetih ljudi ni nihče slišal govornika. Tudi ni nihče prav razumel, kaj Pocenijo posamezni izbruhi. Enkrat se je a*°> Je ne^aJ z Gostinčarjem. '(ajprej so ga hoteli vreči iz dvorane. Nastala je rabuka. Potem so ga precej brutalno Potisnili do odra, lam so ga zopet brutalno sprejeli in so ga posadili na stol nekako *akor jetnika. Zahteval je baje besedo, da Poda tudi on izjavo. Da mu je niso dali, ni ■J*0 pametno. Morda bi bil pomiril klerikalce, f^jbrže ne, ali liberalci bi si bili s tem olaj-odgovornost. Tako pa se je hrup na-?aJjeval. Enkrat planejo Predovičevi hlapci **01' besni z dvignjenimi pestmi z odra med Jožico. Nemir naraste. Nekje hočejo vreči “»Oškerca ven. Tako se je kraval razvijal, je araščal in končno je odposlanec oblasti raz-PUstil shod. Preden se je dvorana izpraznila, Preteklo še dosti časa. Slišati je bilo raznovrstne klice. Lokalni prepiri z ruvanjem n suvanjem so bili po celi dvorani. Ko je °stinčar zapustil oder, so planili po njem j^ateri liberalci in so ga neusmiljeno tepli. Urovosti je bilo toliko, da se je človeku Sabih. j. Pred «Mestnim domom* so stale mno-®e; Raznašalo se je najraznovrstnejše govo-J!?lce- Socialni demokratje so že prej skle-Slda varujejo na vsak način in v vsakem «£aju popolno samostojnost. Zato jih je ^ arug Kristan pred »Mestnim domom* j naj odidejo mirno domov. Takoj se * Pojavil S t e f e in je pozval klerikalce, naj °re ravno tako; videti sicer ni bilo, da bi i>jiU ^il prišel ta poziv od srca. Ali efekt je ta, da so se množice res razšle, jjj .Liberalci so storili torej dovolj napak. j)..(rrikalci pa nimajo nobenega povoda, da bi 1 Ponosni na svoj «uspeh». Dosegli so to- da dr. Tavčar lahko pravi: Kdor ^poslušati nasprotnika, se ga boji. **ar h s.^a^'šea politične izobrazbe slovenskega str0°-a je tak° razbijanje shodov vredno naj-<}a žJe obsodbe. Lahko se očita liberalcem, čas, odkar je državna volilna reforma ^ila t ev-nem re^ui n‘s0 sklicali shoda; to je ^ tudi politična malomarnost in maščevala Je nad njimi. Ko pa končno vendar skli- čejo shod, je bila naloga politične resnobe, sprejeti turnir in postaviti argumente proti argumentom. Ako bi se bil izvršil ta shod in bi bili prišli zastopniki vseh strank do sesede, bi bila to velikanska pridobitev. Kakšna modrost je to, uničiti si priložnost, to se more razviti svoje nazore pred nasprotniki, svojim pristašem pa vzeti priložnost, da bi slišali avtentične nazore nasprotnika? S takim postopanjem se more vzgajati strankarske ovce, ki slepo slede voditeljem — morda dolgo, ki pa vendar niti za lastno stranko niso zanesljivi; kajti kior se ne pouči pravočasno, poslušati raznovrstna mnenja, pa si sam izbrati nazore, se nikoli ne more tako učvrstiti v prepričanju, da ga ne bi enkrat nepričakovan veter odnesel kdove kam. Da so klerikalci nameravali razbiti shod, je skoraj nedvomno. Saj so pripeljali ljudi, ki jim je deveta briga to, kar se ima povedati. Z razvnemanjem strasti se ne vzgaja judstva. Taki taktiki je treba z vso odločnostjo stopiti na pot. Socialni demokratje bodo storili, kar le morejo, da se to izpremeni. To je v našem interesu, ker potrebujemo zavednih ljudi; pa tudi v interesu celega naroda je. Za vsako stranko, ki noče eksistirati samo po imenu, mora veljati, da ji je ljubše deset zavednih pristašev, kakor pa stotisoč nemislečih ljudi, ki drve zanjo čez drn in strn, ki pa se bodo morda jutri kdove zakaj zakadili ravno tako za drugim. In komur je kaj ležeče na resnični izobrazbi naroda, nas bode podpiral v lem. Dopisi. Trst. (Teden shodov in demonstracij.) Imeli smo teden burnega življenja. Že v pondeljek se je raznel po Trstu glas, da se dela v državnozborskem odseku za volilno reformo nekaj tajnega. Da bi bili pripravljeni za vse slučaje, so takoj naznanile razne organizacije celo vrsto shodov za splošno volilno pravico. Poznejši dogodki pa so provzročili, da se dober del teh partikularnih shodov ni izvršil, odnosno da so bili nekateri suspendirani. V torek je delavstvo čitalo vesti o drznem nastopu poslanca Bartolija; to je bilo povod, da je zvečer kar prihrumelo z vseh strani v «Delavski dom*, pripravljeno da poseže tudi po najskrajnejših sredstvih, če bi bila volilna reforma v nevarnosti. Zahtevalo je pojašnjenja in zato se je takoj priredilo dva shoda. V prvem nadstropju so že zbrali slovenski delavci in je govoril sodrug Kopač, v drugem nadstropju sta poročala italijanskim delavcem sodruga Ghiussi in Pit toni. Shoda sta bila kmalu končana. Delavstvo se je spustilo na ulico, kjer se je združilo z. ljudskimi množicami, ki niso našle prostora v »Delavskem domu», ter je na obhodu glasno demonstriralo s prepevanjem delavskih pesmi, s klici proti B a r t o 1 i j u in drugim sovražnikom volilne reforme ter z aklamiranjeni splošne volilne pravice, sicer pa se je vedlo povsem pasivno in mirno. Na Velikem trgu in na Trgu stare mitnice so govorili sodrugi Pittoni, Chiussi in Kopač, potem pa se je delavstvo mirno razšlo. Ta demonstracija se je zdela italijanskim poslancem in italijanskim meščanskim časopisom nezadostno znamenje delavskega navdušenja za splošno in enako volilno pravico in poslanec B a r t o l»i je nadaljeval drugi dan komedijo, češ, da dela za svoj narod. Taka žaljiva predrznost je razkačila delavce do skrajnosti in zvečer so prišli še v večjem številu v «Delavski dom», pričakujoči in zahtevajoči, naj se proklamira splošno stavko. Reklo se jim je, naj počakajo do desete ure, oba politična odbora — slovenski in italijanski — pa sta se sešla na skupno sejo, da se posvetujeta o situaciji in da skleneta, kar je potrebno. Ljudstvo se je grupiralo na ulico; razburjenost pa je bila veliko večja, kakor zvečer pred tem. Delavstvo je pelo, klicalo, prel stanovanji sovražnikov volilne reforme je žvižgalo, razbilo pa jim je tudi šipe. Potem je množica ustavila deset vozov električne cestne železnice, pobila je tudi tam šipe, pogasnila luči in prisilila vozove, da so se vrnili v remize. Pri admin straciji «Piccola» je razbila veliko okno, v raznih kavarnah in drugih lokalih je nastala prava godba od žvenketa pobitega stekla. Nekateri so metali z oken in s streh razne predmete na demonstrante, vsled čegar so bili nekateri naši sodrugi ranjeni. Iz stanovanja veteranskega žnpana Sandrinellija so jih polivali z vodo. Vsled takih provokacij je bila razburjenost še povečana. Ob 10. zvečer se je delavstvo vrnilo pred Delavskim domom*. Naznanilo se mu je, da sta odbora na skupni seji sklenila, počakati še do drugega dne in potem, kakor nanese do tedaj situacija, napovedati boj ali pa mir. Kri je bila vroča in delavstvo je šlo zopet demonstrirat. Tekom teh demonstracij se je raznesel glas, da je bil aretiran sodrug P i t-toni, ko je hotel braniti nekega mladega sodruga. Kljub ugovoru Pittonija so šli delavci trumoma za njim pred redarstveni urad ; več sto se jih je spravilo na stopnice pred cerkvijo sv. Antona novega in so prepevali marseljezo in druge revolucionarne pesmi. Pittoni je kmalu zap istil redarstveno postajo, demonstracije pa so se nadaljevale še do polnoči in bilo je tudi več konfliktov z redarji. Cesar pa tržaški sodrugi ne pomnijo, to je bila demonstracija v četrtek zvečer. Delavstvo seje zbralo pred »Delavskim domom* v taksm številu, da je bil poln ne le ogromni trg pred bolnišnico, temveč tudi vse ulice, ki so spojene ž njim. Bilo je gotovo nad 10 tisoč samih delavcev in prizor je bil tak, da ga ne pozabi, kdor ga je videl. Množica je ?a gotovo pričakovala, da se proklamira splošno stavko. Vojaštvo je bilo konsignirano. A.ko bi bila politična odbora napovedala boj, je nemogoče uganiti, kaj bi se bilo izleglo, kajti ogorčenost ljudstva je bila nepopisna in ko so govorniki priporočali mir, ni hotela množica izprva niti slišati o tem. Stvar se je obrnila šele, ko je sodrug Pittoni prečital brzojav sodruga drja. Adlerja, ki je naznanil, da je italijanska obstrukcija končana in se je srčno zahvalil tržaškemu delavstvu za njegov energični in uspešni nastop. Tedaj so zadoneli gromoviti «živio »-in »evviva* - klici, množice pa so se začele pomikati v dveh kolonah po ulicah. Bilo je naravnost pretresljivo, videti to ogromno množico, ki koraka domu izza skrajno viharnih demonstracij mirno, brez klica, zavedajoča se svoje moči in svojih pravicah po ulicah, kjer se je nabralo še enkrat toliko radovednežev, ki se niso mogli dosti načuditi vzornemu nastopu delavstva. Sprevod je prehodil Korzo, Veliki trg, Riva grumula, Novo ulico in se je vrnil zopet pred »Delavski dom», kjer je stalo ljudstvo v kar nevarni stiski. Sodrug Chiussi se je z ginjenimi besedami zahvaljeval. Gromovito ploskanje je sledilo njegovim besedam in se je ponovilo, ko je izpregovoril na splošno zahtevo še sodrug Pittoni. Ko je koncem svojega govora zaklical: «Zivela internacionala*, se je razlegal ta tisočeri klic kakor grom dalje in dalje. Prišel ni le iz grl, temveč iz srca; saj so tržaški delavci ravno te dni pokazali, da je zanje veliko močnejša vez solidarnost delavskega razreda, kakor šovinizem, s katerim jih vabi buržoazija in kapitalizem. Tukajšnjim italijanskim listom je vzel nastop socialne demokracije sapo. »Piccolo* je imel za impozantno manifestacijo celih 5 vrsti prostora, «lndipendente» je molčal kakor nem in kuha jezo, ker so mu demonstrantje pobili v sredo tudi nekoliko šip. O drugih Ustih sploh ni vredno govoriti. Umetnost in književnost. Cenjene čitatelje opozarjamo na današnji oglas knjigarne L. Schvventner v Ljubljani. Ivan Cankar: Nina. Cena broširane knjige 2 K (po pošti 2 K* 10 v.), eleg. vezana 2 K 50 vin. (po pošti 3 K 70 vin.). V zalogi L. Schwentnerjav Ljubljani. Cankar si je priboril kljub strastnemu nasprotovanju zdaj s te, zdaj z one strani, vendar tako ugledno in utrjeno mesto v slovenski literaturi, da je vsaka njegova nova knjiga umetniški dogodek. Tudi «Nina», originalen spis čisto Cankarskega duha, jo tako zanimiva, da še kaj izpregovorimo o knjigi. Janeza Trdine zbrani spisi. Izšla je v S c h w e n t b e r j e v i zalogi tretja knjiga zbranih spisov plodovitega, še vedno premalo vpoštevanega pisatelja, ki je tudi moral najprej umreti, da je vsaj deloma dosegel zasluženo priznanje. Knjiga obsega drugi del baik in povesti o Gorjancih, in sicer: Sveti Feliks. — Sveti Feliks II. — PušCav-nik Feliks. — Gorska deklica. — Barabaš. — Zagovorniki. — Peter in Pavel. Cena broširane knjige 2 K, elegantno vezane 3 K 20 vin., po pošti 20 vinarjev veC. Založništvo L. klmtoer v Ljubljani pTa nastopne knjige: Cankar Ivan, Vinjete. Broš. K 3-60. eleg. vez: K 4 60. Cankar Ivan, Jakob Ruda. Drama. Broš. K 1-20. Cankar Ivan, Za narodov blagor. Komedija. Broš. 2 K, eleg. vez. 3 K. Cankar Ivan, Knjiga za lahkomiselne ljudi. Broš. K 2 50, eleg. v. K 3-50. Cankar I van, Kralj na Betajnovi. Drama. Broš. K 2-—. Cankar Ivan, Erotika. Bioš. K 2—, eleg. vez. K 3*20. Cankar I van, Hiša Marije Pomočnice. Broš. K 2’—, eleg. vez. K 3 50. Cankar Ivan, Gospa Judit. Broš. K 2—, ek g. vez. K 3 20. Ca likar Ivan, Nina. Br. 2 K, eleg. v. K 3-50. ,,Rdeči Prapor11 « Ljubljani v tobak arnab: Bluž, Dunajska «stn ; Franzot, drž. kolodvor, Spod. Si^ka; Kušer, Sv. Peti a cesta; Pichler, Kongresni tig št. 3; Svatsk, Glavni trg; Šešark, Šelenburgove ulice; Velktvrb, Sv. Jakoba trg; Kleinstein, Jurčičev trg — Jesenice i Merar Jakob štev. 101. — Trsti t.avrfnfič, Piam Caserma. — Gorica i Krebelj Peter. Kapucinske ulicie štev. 1. — Reka: Ricardo Čarne ra, Coito 16. Strokom mn tobačnih delavk in delavcev avstrijskih & Podrnžnica Ljubljana priredi v nedeljo, dne 29. julija 1.1., ob 4. uri pop. v gostilni g. Plankarja «pod gozdom* na Dolenjski cešti letošnjo vrtno veselico pod naslovom veliki ljudski prater Sodeluje popolna druitvena godba ljubljanska. Srečolov, šaljiva pošta, šaljiv bazar, kolotoč (ringelšpil) za otroke, gugalnice, ruska igra, Gašperčkovo gledišče in mnogo druge zabave. Na posebno prirejenem prostornem plesišču ob robu gozda Z&T velik ples s lastno godbo. Vstopnina 20 Tin, ga osebo, otroci do 12. leta vstopnine prosti. Na veselisču je nositi vstopnice vidno! Ker je organizacija še mlada in ker je dohodek veselice namenjen izobraževalnim namenom, vabi vse sodruge, delavce in prijatelje delavskega stanu k obilni vdeležbi veselični odbor. Svarilo! Prosimo spoštovana gospodinja, 116 zahtevajte pri trgovcu kar na kratko Zavitek ali Zabojček * Cikorij etemveč določeno Znamko: wtr Franck da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naŠO zamotanje se v jednakih barvahP papirju in z podobnim natisom ponareja. M BALKAN ?rst Nova zgradba — 70 elegantnih sob. — Liit. — Električna razsvetljava. — Kopel]!. — Cene zmerne. Kavarna in restavracija. počka} 6 K*0t' 10-7 .iMBaEinsiiBiiBiiBliBiiBliBiiBiialiaiiBUaliiiBiiBiiBiiiliiiiBi Zaloga In tovarna pohištva vsake vrste Aleksandra Levi Blinzija Trst — Piazza Rosarie 2 — Trst (ftolsko poslopje). Bogat izbor v tapeterijab, zrcalih in slikah. — Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. — Gene brez konkurence. — Predmeti se postavijo na brod ali železnico, ne da bi se za to kaj računalo. m i I i * * * * * m m 4 * Kavarna „Gr)ione" preje „Tedesco" se* priporoča cenjenim so-drugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena. Prva kooperativistično urejena W gostilna v ulici S. Giovanni v Trstu. Izvrstna vina. Dalmatinska vina, direktno od organiziranih sodrugov v Dalmacija Vedno dobra kuhinja. Na razpolago »Rdeči Prapor»f «Arbeiter>Zeitung» in «La-voratore*. Udajsteij in odgovorni utsdnik Josip Berdajs. TUka Iv. Pr. Lampret v Kranju*