Zgodbe VOGERSZKOGA Szpiszao Hossics «fóz»«ef plcbnnos na Korcjiiyem Sziiiiki f^RÈK. J' v- Natiszk 0(1 BcrlalnnfTy^ Inirca v-Szombotheli vu leti 1848. 10B332 Zgodbe Vogerszkoga Krale sz t va. Viielft'uye. ' Vsza zemla, po steroj je zdaj vogerszko Krälesztvo razpresztranyeno, v-sztàroj dóbi je v-Paiinonio bila omej-jana. — Po csaszih v-Fariiinonio teliko narodov razbi-jajoucs pride i odide kak jiii je escse nej vidla, niti jili iiebode vecs vidla, ki szo jo szporobili, opfisztili, szcé-czali tak, daje 'se nej znala csidna je? — Nàj sztra-liovitnejsi szo bili IlllUOVjc stereje Balam bér z ütrasnyih krajev Àzie v-Eiiropo, celou v-Pannonio, privodo, ino sze po vszoj zdajnoj vegerszkoj zemli razpresztréjo. — Ätilajebio nyihnàj strasnejsi Krào, ki z-Gotmi, Szarinatmi, ino drtigiini narodnii zdrü'sen v-nezmernoj vno'sini ide zPannonie, gde szi je Krälesztvo vravnao, nad czarigràdszkoga Csaszara Theodózia II, preoblàda ga, i na piacsiivanye bojovine primora. — On tcsé tüdi na zaiiodno Czaszarszt-vo szvoj szrd vöszpüsztiti, da nyemi Valentinidn III. Gzaszar nevouscsi za'seao szvojo szesztro Ilo no ri o, cai sze je gli mosko'selna '^enszka szäniapo poszlanom prsztani iiyemi ponüdila. Ide pa Atila nad Fraiiczuszkn. Kam pride, tam je vsze na pobégi, ka lih odhej'sati more, t kodkoli ide, povszéd td'sna püsztina za nyiin osztàne na vnogo lejt. — Na Katalniinszkih polàj vii Francziiszkom dennk junàcski Aetiiis njremi zoucsi szta-ne, ino ga tak potüka, da je mogao pobegnoti, ìnosou kak naj iiiijsa tocsa v Pannonio nazaj. — Tüje nàjsao Brata szvojega Budo, ki sze je tecsaszvu nyegove prejd-nye pravice zaleto, steroga i büje. Szledi^ar denok tak ga 'saliva, da na szpomenek njegovoga iména szvoje sztolnomeszto za Budino ozove. — Za d vej leti, szvoje iasztinsztvo vrédivsi, ide Atila nad Itàlio, i nad Rim. Pali zdaj je povszéd, gdeide, gladko vsze pokoncsano. Niki pred njegovimi Krvi'sel-nimi mecsi szpovujdejo na mourje, i za vszigddr szi napràvijó csüdno meszto Be n e tk e Vogleja je prvo bilou, stero je melo njegovo besznoucso spoznati. Ar on tä pridoucs zépré vszo dopridejnje ino dopelanje, ino narédi veliko szilo i sztrad, notri pa nemore za volo mocsnih zidov tak dugo, da bi szkoro volo meood-ned oditi, da nebi enkrat pri nagiejüvajoucsi okolizidja jahanji zaglednoedno csaplo, ka szvoje mlade z-ednoga tiirna vu bli'snjo trsztino neszé, Tou sze je njemi za szrecsno znaménje zdelo. 1 rejszan .'za tri dni Vogleja njemi je v-rokaj, i vu meszti tak neszmilno vmàrja , da sze zemla z-cslovecskov krvjov gnoj(; ono vsze szpo-rnsivsi povr'se. — Szpodobno je namejno Atila vcsiniti takajse Rimi; nego gda vidi postenjàvrejdnoga sztar-cza Leona I. Papo z-vnougimi poszvétesnjem gorioble-csenimi prestimanejsimi prebivavci vuproceszii prouti- pridoucsega, i poszli'ihsa k-iiyemi ponižno i lepu gucsé« csega : tak ga niksi sztràh obide, da Rim pri miri püsz-técs, odned z-szvojim vnougiin poropom nazaj setüje v Biidino. Jaj bi bilou cslovecsansztvi, da bìÀtila du'se 'sivo! Ali naszkorom ga je szvejt rejsen. Ar gda bi k-szvojim vnoiigim 'senam i szpanyacsiczam mlado krà-ieszko csér 11 d ik o szi pridjào: vesz opijani pri nyój szi je krvno 'silo pretrgao , ino tak v-szvojoj krvi sze zalejao (454) Njegovo mrtvo tejlo je v-ziàto skrinjo, eta vuszreberno, ino obej v-'selezno skrinjo poloseno, konjszka oprava, oro'sje, ino ovakse dragfne szo k-njemi pokopane, ino vszi pokopicsi pri grobi vmorjeni, da sze nebi znalo, gdeje hunovszki vitéz-Atila-pokopan, steroga szo lüdje za bo'si bics imeniivali. — Atilovi szinovje E11 a k, Dengezik, ino I mak szo sze za ocsovino nej mogli pogoditi, nego tak raz-brafili, da je boj med njimi nasztao. Zdaj szo podjàr-mani nàrodje 'selno priliko pópadniii Hunov odurno ob-laszt dolisztepszti, ino szi prvejso szamoszvojnoszt pri-bojiivati. Dva sztarejsiva atilova szinà szta|na bitviscsi osztala: Irnak je pa z-nikelelikimi v-Azio bito odned szledkar z-rodbinszkimi Avarci pa nazaj pridoncsi. Po Iliinov z Pannonie preininejnji szo sze vnogo-féle nàrodje szem prignali; nàj inienitejsi szo bili Longobardi, ki v-ltaliànszko odidoucsi Pannonio szo v-rou-ke pi'isztili szvojim priàtelom Avarczom (555) Szcithiànszkoga roda Avarci szo -Azie z v-Europo pod vojvodsztvomKagàna prišli. Popremäganji napoutnih narodov szo sze kak povouden v-Pannonio privàlali, okoli szébe szträli delali, vnogo dr'sav od czarigrädsz-koga i rimszkoga Czaszara pod szvojo derécso obläszt zmetali, z-podio'snimi lüdiiii neszmiiiio baratali, obogateni ino krouto mocsni azo gräfaii. Tej divji Avarci szo meli veike na pét sészt mi! diige z-zemiov notriza-grajene oploiittì V ar inieniivane. V-tejh szo sze, do-kecs je vrejmen dopiiszfilo, pod goulov nébov na'si-vinszkiii kou'saj vu'nivinszkoj hotlivo8z(i, pijanoszti, ino drügih grdoiibaj kotali, z-tejh varov szo lib na csasze vösli na zverjàdisztrelbo, ali na porop k-driigim liiszt-vam. — Avarci szo tot! od Horvatov, ki szo z-dovo-lenyom Fleràkliiis Czaszara prejk tatraiiszkib gór vii Dalmacio prisli, odned do Miìre odporinyeni; (640) ino sziovenszki kréo Szamo nyim je tiuli Cseszko, Mo-ravszko, Lusicsko, Koroško, i Stajerszko vkrajpogra-bo; deiiokje lib veliki Kàroi frankoszki Krao ino rimsz-ki Czaszar bio on junàk , ki je Avarczov moiics szpo-tro, nyibove vare razdro, i do Tisze pregànyao, gde njim je ovak nej mira obecseo, nego szo sze mogli okrsztiti, I nyemi podió'sni biti (791) Ovi Avarci pa, ki szo sze tój pogodbi nej steli podati : szo sze po mali nazój v-Azio potepali. Tiszte puszte presztore, odked szo Avarci pretirani , Veiki Kdroi je z-Nemci i Szlove-nami od Elbe i Visztule, ovak tiidi vandalus zvàne, na-szelo. — Od Toiigrov. Hunovszkoga roda Vogrinje szo szvojo prvo domovino v. Àzii meli, gde szo 'se glaszovitni i straho-vitni bili od jahanja, ino sztrelanya. Veliko jili jeli cavolo med iiyimi nasztanyene neszlosnoszti v-AtoIkuzo, tflii je tou: v-zdäjno Valakio, Moldavio, i na persiänsz-ke inejé odialo. Od tisztecz szo pozvani od Arnulf Cza-szara na pomoucs pronti Szvatopluki Morarszkom Kräli. Zdàj szo Vougri cesato näjsli v-Pannonio, ino sze ne- dàjo vecs odetecz._Pannonszke dohronfe szo pri etoj priliki ovohali, 'snyili 'seiezo i lejpolicsne 'senszke po-iilbili, na stere szo szi szledkar zmirom zobé brüszli. — Tecsasz, ka szo dalecs odisii na Szvatopinko po-giiblenyé: njihove domäcse szo nyihovi szrdniczke, Bulgarczi z-Pacinacitanczmi szpajdäseni, nekaj szpo-mourih", nekaj pa pretirali. Vu Vogrinaj nad etov pri-godbov razdrészelenih sze je zdaj obcsinszko'selejnye pobfidilovtisztoj Pannonii, z-sterov szo po gucsi negda Hunovje i Avarci njihovi pokolenci ladali, doma biti! — Zvolili szo szi tak A Imo sa kakti näj vecs vrejdnoga domorodcza, za prejdnjega Vojvoda, komi szo pri-szégnoli po poganszkoj segiz-rouke szvoje vszaki malo krvi vu edno szklejczo pfisztécs: ka ga vszepovszéd kamkoli de njé pelao naszIedQvali, ino szi vszigdàr 'snyegovoga roda Poglavàra zbirali bodejo. Älmos z-szega vogerskoga naroda za óró'sje pri-licsne vu szedmére serege teliko Kapitanom narocsene vkiipnarédi, 'snyimi sze vszi sztarci, decza, i 'sene zdignejo, ino po pouti premägavsi vszakojacske zàda-ve prejk karpatszkih gór pridejo. Zdaj sze Aimos za volo szvoje sztaroszti odpovej Vojvodsztvi, sfero A r p é d nyegov szin prejkvzeme, ino Magyare na zdàjsno zem-lo szrecsno privodi. Tu szo sze oni na vecsféle szko-ro szame szlovenszke narode namerili, z-sterimi szo sze nekaj z-dobrim szpravili, nekaj szo szi jih pa nej nacsi kak z-krviprelejvanyom podlo'sili; nyihovo zemia os'AVojili, po gorivzétji -nezbrojenih szlovenszkili rej-csìli med szovje szo szvoj sziókì jezik obogatili, steri je lih vu psziìvanyì ino preklinjanji prerno'sen bio; od lejpih szlovenszkih 'senszk szo lepše szine i cseri za-doiibili i t. v. Medtémtoga vogerszke Domovine oszta-noviteo Arpad je nej dugo mogao nyé dobroute v'sivati, àrza malocsaszalüsztvo nyegovomi szini Zo Itäni ver-noszt priszégne, ino Àrpàda szmrt pokoszi (907) Zoltàn Vojvoda. Nemci szo nej ta"k lebko mogli zgùbo Pannonie pozabiti. Zoltanomalolejtnoszt sze njim je zdejla za pravi csasz njou nazaj pograbiti. Ludvik Czaszar rejszan za nyé volo z-Vogrinami boj zacsne; ali oni szo ga preov-ladali, ino k-plàcsanji bojovine prinioraii Po tom je Vougrom Kurasa tak naraszla, da szo vecsfàrti dalecs notri po nemskoj zemli stonkali, vno'sino krsztseni-kov szpoklali, z-'senszkami grdo delali, mésnike, barate vkfipzoszàblaii, Cérkve, klostre szporobili, po's-gälirazrüsili. — Henrik I. Czaszar je denoktak szrecsen bio, dajeMagyare nej szamo zbio, nego i ednoga njihovih vojov (brscsasz Zoltàna) vlouvo, ino njim ga nej ovak vödao, kak na obliibo , da bodo na Qlejtz-bo-jom prehenjali. Tecsasz je Henrik Czaszar, ovak fti-csar zvani, szvoje vojszke prav krepko na nougeposz-tavo, grade i meszta dao obzidati niocsnoj ino nyé z-sztroskom 087.krbeti. Kak je tejli 9 lejt preteklo, szo Magyarszki posz-lanr.i 'se tu bili, i za bojo vino terjati' Czaszar nyim pa da sztàroga sepavoga psza brezi vùhimosnylcz. Vougri z (em spotom razfizrdjeni vkfìpna-senéjo vno'siiio vojakov, ino vdàrijo iiaSaxónio. Henrik fticsarszo 'snjimi vküpvdäri pri IWer/.ebiirgi, ino takse sztrasno mesza-rejnye napravi med njfimi od iitra do vecséra, da jih je 10 jezér na meszti knncza dalo, vnoffo jih je pa viovle-nih (934) Szaszeni Vougriszo nej szmeli szvoje nnnsze k-Nemczom prineszti t««sasz, ka je Henrik fticsar 'si-veo. Zoltana je pa tak szram bilou, da szvojo sztarnszt naprejprinasajoiics Vojvodsztvo szvojemi szfni Tak soni prejkdä i ete szvejt odsztàvi (946) Taksony Tojvoda. Pokedob je szàm Taksony 'aarécsi iszerditni vojàk bio: szvojim Magyarom je tudi malo pokoja nihao, ne-^o naj prvo je'snyimiv Taliénszkom lierensróra Kraja potuko, i 'snyega deszét kebiov (korcsicsov) pejnez i&a nnira odküpienye vösztntczao. Szlisavsi szmrt Henrika fticsara, koga szo sze doszimào bojali, pàli szo sze Vongri v-bii'snye Nemško notripovüpali nad Otoa I. Czaszara. Czaszar sze zaprvà nyihove neprestetlive vno'sine zboji; medtémtoga na tanàts augburszkoga Püspeka vszoj szvojoj vojszki naroucsi poszt, i molitve za szrecso. Teda sze prime z-Magyarmi, ino mednyi-ini tri dni tàkse grozovitno kiànye i meszàrenye narédi, da, kì szo nej szpomorjeni, tiszti szo ali vtopleni, ali viovleni vu veliko djamo zmetani, ino 'sivi zakopani, Vnougi, kak i nyihovi trijé Ka pitanje : Bulzo, Lehel, i Botond pred Augsburg värasom gorobeseni. Domou je komaj nikeliko prjzovicsov neszrecse vujslo. Tu szo zdäj enkràt lüdomeszärni Vogrinje zadoszta doubili, 2 ino bi nyé tak na malo djóne lehko bilon z-rejle Europe presfnati, ali pa podio'siti, ka bi Szvatopluk brscsasz i vcsino, da 'se cebi prhno! — 'l"ak szo sze Magyari od vszejh krajov zécsali notrizagrajiìvati, inoszvojo prazno zemio z-Uuszmi, Pecsenci, ino drfigimi oblüdovititi.— Zdaj preininé (üdi iiné sztäre Pannonie. — Za Takso-nya sze je zgoudilo, da szta dvä inienitniva tiiborszkiva Mósàka v-Vongrov vu Gzàrigradi krsztsénszko vòro go-rivzéla, Buicsu nàmjre, ino Gyn la. — Tdksony je dvä szina meo, dare je raro; Gejzo ino Mihàla (972) Gejza Tojvoda. Po péidi szvojih Prednikov je krv'séden Gejza szprokoncza tiidi neprilicsen bio Bulgàrczom ino Grkom, dokecs ga je nej nyego\a krsztsénszka tivàrisicza Sà-rolta, csi erdèiszkoga Glavara, na krotkejse miszii, navade i segé privcsilazszvojov csednosztjov i pobo's- nosztjov.__Pa rejszan vidévsi Gejza, da szelüsztvopo vnoiigom krivicsnom bojovanyi krouto vösztrejbi: rad sze je pomiro z-8z0szedmi,krsztsànszkim sztrànszkim, mestrom, i tr'sczom je nej brano vu Vogerszkom sze naszeliti, i za vszigdér sze vdomoviti. Czilou kak etim prisavcy.orn,tak prvejsim szvojini podio'snikom je Gejza depfiszto szvojo deczo ocsiveszno okrsztiti, ka szopred tém szkrivoma vcsfnili; — ino Cérkve gorposztaviti. Z-touvszvojov dobroutov je Gejza na Vogerszkom vràta goriodpro osznàjsenyi, àr szo vnougi nemci i szlovenje szem volo doubili, divjim poganszkim Magjarom kazali, da je lepse i bougse meszto neszmilnoga razbijanja, necsiovecskoga vsze pokoncsanya, i po'sgànya, na kritztsänszko krotkoszti mirnosztsze vaditi ; meszto liidenieszarnih mecsov vszétn hasznorifna plüsiia 'sele-za v-roiike vzéti, ino meszto szem i tà mlejiiya vu mirne hi'se sze vdnVsiti. Tou zasziisavsi Oto Czaszar, Bruno Pispeka posle na Vogerszko, nàjbi Gi^jz! na zvejszto ; da ga veszeli nyegovo na Vqjvodsztvo zvi'sejnye. — Za tou szpostii-vanye sze paGeyza povrativno Czaszari z-tém miti, da krsztsanszkitn Mésmkom szloboscsino da gdebodi po Vogerszkom i)o'so rejcs glàsziti. — Szàni Gej/.a sze je do etiinào zadr'sàvao za krsztsenika sze ovaditi, bojécsi sze puntarije. — Ali gda Henrik li. Bavarszki Her-c%eg szvojo csér iiebi steo za'seno dati nyegovomi szi-niVajki, kakti pogani: pQszto sze je Gejza zevszov dr'sinov po Sz. Adalbert! pragszkom l'ispeki okrsztiti. Szinjevn krsztiStevaii a iinédoubo. — Ober toga radiì-vavsi sze Gejza tomi, ka iVIésniczkezvQtiszki oddnévado dnéva vecs poganszkili Magyarov okrsztijo, i tak bole pocsiovecsijo, ino med nyimi lejpe navade zaszadijo : bluzi Györa naszvéto Martinszkom bre'sicsi eden Kloster zacs-ne zidati za Redovnike szvétoga Benedeka, steroga zvrsenyó je nyemi szmrt preprecsila (997). — Szvétl Stevàn kak TojToda. Za Gejzom vu Vojvodsztvi je nasziedüvao nyegov szinStevan, ki je z szvofov osztrov pàmetjóv znao preglédati, da rogerszko lüsztvo tecsasz neosztàne na pokoji pri szvojoj domacsiji, i pri szvojem hasznn-vitnom opravili na szrecso i diko vszemi Orszagi, do-kecd koli nebode zcsiszta krsztsànszko. — Za toga volo szi je Stevaii za naj vékso szkrb vzéo kraztadiia/ko varo, Redovnike, ino csemì inósàke szem vpelati, braniti, i odobroutiti. Tou pa njemi nevoscséni Kupa Soniogyszki Herceg, ki sze je po nazäjszprävlanj'i in-dasnyega pogansztva na predjnye Vojvodsztvo tro, tak y.a lindo szpozna, danze z vnongimi szebiednàkimi po-ganmi pronti Stevani zdigne. — Stevan pa vu Bougi vü-panye polo'sivsì bers naberé serege, moli sze i oblübi Vszamogoucsemi: ka chì nepriàtela oblàda ; Szvéto-IVlar-tinszki kloster zgotovi, ino Beiiedictinarom za 'sivesz darüje Somog^'szko deszetino. — Teda seti'ije Stevan pripràvleni zbentane podiu'snike, pri Weszprimi sze 'snjimi vkQpvdàri, Kupo V e n c e 11 i n nemski jnnàk z-konja dolibodne, ovi szo pa razegnàni, i na pokornoszt prisziieni. Sz. Stevan od Boga pomàgani njemi szvojo zahval-noszt plàcsa z-tém, da nasztévi deszét Püspekfjb pod oblàsztjom esztergamszkoga Erseka na sfrejnye i var-vanye krsztsànsztva. — Potom A s z t ri k a Szvéto-Mar-tinszlvoga Abbasa odpravi k-rimszkomi Papi Szilvesztrì II. nàj bi vogerszki nàrod vu krilo Szvéte Materé Cérkve goriprijao, ino koróno priposziao, zsterov bi sze ok-ràlo. — Papa Sz. Stevani vsze dovoli; escse nyemi na szposznvanye trüdov njegovih apostoiszkih tfìdi poslo duplisni kris. — Etak vsze gotovo majoucsi sz. Stevan vkuppozové z-orszàga veliknse i Plenienitnike ki na dén velike Mese gaokorónajo,i za Kr àia ozovéjo ( 1000) Vogerszke zgodbe za Kràle Arpàdo-voga Roda, Prvi Pretek. Nzvétl Sterau. I. Krao od leta 1000 do 1038 = 38. Po kràleszkom ovencsani Sz. Stevan pred vszém za poszebno szkrb prime bo'sànszko diko povszéd razširiti,! pravo katliolicsanszko Vörovu szvojem Orszàgi za vszigdàr vkoreniti. Medlénitoga oiii, ki szo sze es-cse dr'sali sztariiiszkoga pogansztva, riyemi szo steli tou zebràniti tak, da szo zoboro'sjeiii iiad nvega prisli do Weszprima pod VojvoBsztvom Gyiila erdélszkoga Namesztnika. Sz. Stavani je Boug poniàgao etib pro-tivnikov moucs szpotrejti, Gyulo vioviti, ino Erdélijo z-vogerszkim kràlesztvom nä órok podriVsiti. Za stero sze je Sz. Stevan Bougi tak zahvalo, da je tam edno Pispekfjo nasztavo. Zdaj szo mira blagoszlovi oszfjjali Vogerszko Krà-lesztvo. — Sz. Stevan sze je nàjmre szkrbo zaosztànej-nye prave vörepo obdarßvanyi z-obiinimi dohodkamigo-riposztavienih Püspekijh, vnoiigih klostrov/,a Benedik-tinare, inoApatice, ino neprestetlivih Cérkv. Vesz Orszàgje na sztolice (Värmegyeve)— vsze szvoje podlo'snike pa na tri réderaztàlao, naj bi v prvom rèdi bih Velikäsi; v-drügom Plemenitäsi; v-trétjem Décsniki (kmetovje) ino za vszàksega réda persóne je primerne pravice na zdr'sàvanye napravo. Szàm je pa vszém z-lejpimi példami szvejto. Med vravnanyom orszàcskili posziovje Sz. Stevana namejno zmoutiti Konrad Czaazar komi sze je nej vnnu-'salo z-vojszkov okoli Mure i Kàbe razbijati. Denok preci, kak sze je Sz. Stevan pronti nyemi zdigno, pre-plàsseni sze je 'snyim szpriatlo. Z-etoga lelikoga navknpe i szrecsnoga oblädanja tekoucse veszeijé je szmrt nyegovoga jedinoga Szinà Imrea pretrgnila, i vesz Orszàg razdrészelila. Ar s/,o bili toti moski odvetki z àrpàdvoga roda, nego nej szo vszàksi za kralüvanye goriszkrmieni. Po pravici bi sze krälesztvo dosztéjalo V a z u I a Gejze bratàncza. Ali tomi szo kràleszkogavelicsénsztva nej vonscsile niti dvorne Goszpé, niti Goszpoudje; nego szo szi pogiicsali i szkienili Petra, kije bio Szin mlàjse szesztré Sz Stevana, ino Vojszkovojvoda na Vogerszkom. _ Naj pa szvojo szklenbo tém iésej ino hitrej vöszpelati morejo dvorjaniki; tak szo po najétih hohàraj Vaznli dali ocsi vöszpebnoti; i vu vüha vroncsi olouv vlijati. Od et» grozovitnoszti nad szvojini rodjakom vcsinyene je Sz. Stevana szrcé kronto zabolelo. — Medfémtoga denok, naj sze vöra katholicsànszka i krälesztvo zavarva od szvajüvanya za koróno: tak Sz. Stevan z-privolejnyoni Piispekov, iVelikàsov rejszanPetra imenuje i odlon-csi za szvojega naszlednika. Poprisevczanavogerazki tron podignejnyi jeSz.Ste-van poulek vszega dobroga szvojega nakanejnya vnon-ge Prednyare na szé razdràscso tak, da szo sze 'snyih štirje 2aprÌ8zégli nyega vmoriti. Rejszan sze je eden VII sipélnicKo Sz. Stevana eden vecsér notripodkradno ki gda bi iia s^koncsaiiye Kràla k-poszteii sztépao v noesi: nyemije ironia azàbia z-rouk szpàdnila, i szcinka-la iia teliko, da sze Sz. Stevan prebiidi, i szkricsi. Na toii presztràsseni vrnoriteo. k-iiyegovim nogém dolipok-lekiie, za odpuacseiijé sze moli, i ovàdi ove szvoje vii ^roznom grejhi pajdése, ki szo vszi z-szmrtjov kasti-gani. - Na zàdnye: csQtivsi ponienkàvanje szvojega zdravja i 'sitka Sz. Stevan; vkiippozové k szvojoj bete'snoj poszteii Velikase, ino nyé opomené: naj bi sze prave katolicsänszke vöre sztàino dr'sali, na pravice szkrb noszili, i med szebom dobri bili! — Po tom ocsf ino roké na nebésza podignovdi, szvojo dušo Bougi, Krà-lesztvopa vu obrambo BIà'sene Divice Marie szporoucsi ino na dén velike Mese pobo'sno z-etoga szvejta pre-miné. — Nyegovo mrtvo tej lo je v-sztolnombelgradi szrànyeno- nad sterim szo sze szledkar vnoga csüda zgoudila, i Szvétoga Ocso nagnila njega med Szvétce zracsünati. — Sz. Stevana szo po vszem Orszagi na teliko 'salivali, da szo sze z-turobnoszti cejla tri lejta od vszake igre, i veszélih màlov obsziusàvanya zàdr'sà-vali. — Peter Krào 1038 — 1041 = 3. NaTalliànszkom rodjeni P eter jemalo csasza kra-lüvao, àr je nej szamo pokójnoga Sz. Stevana Doviczo v. ednom sztäromgrädi notrizaprejto z-szträdom mrtva-cso: nego i ove prestimane Velikàse krouto zametàvao ino vszàkeféle csészti szamìin Talliànnni i Nemczom vons-cso.€iicsao, csi ga on v-làdanye z-rouk zvia-no^a Kralesztva nazéj posztavi. Czaszar z-armódiov szvojov pridii do Po'sóna za volo Salatnona, «ili tém sze je inogao zaoltrnoti nazàj, àr je Gejza pred nvej^oviini sereni vesz'siveszi 'sivino dale na Vogerszko odpravo. Zà tém sze je Salamon rimszkomi l'api Gregori VII. preporécsao , od steroga szviin prav osztre graie nikaj veszeijà je nejdoubo. Med téin sze je primerilo, daje Gejza I. na Bo'sics po predai Kolocsànszkoga Érsekatak vu szrci genjeni, daje Salamoni nazàj ponüdo kräleszko velicsànsztvo. Med pogàjaiiyomjedenok mro Gejza I., ino vu väciumsz-koj Cerkvi, stero je ou zozi'dao, pokopani. ^Szvéti liadiszlaT Mrao 1077 — 1095 18. Szvéti Ladisziav, hrat pokojnoga Gejze I. za volo szvoje sznàhsnezvfinejsine,neotriidiive delavnoszti, velike csednoszti, szpo/nannga vjtest\a, ino krsz-tsànszke pobo'snoszti, sze je's dàvno vogerszkini sztà-lisoni i Kédom dopàdno, ki szo ga zdaj ednovolno za Kràla pozdràviali. On je denok tak pošteni bio, da sze je nej tecsasz okorónati püszto, nego csi Salamon szàm- rad Krälesztvi odpovej. Ka jeSaliinion a-tém räj vcsiiio, pokedob nikoini nejpotrejiieii je /adnszta doliodkov za dos/tojiM) 'sivlejnye doiibo. lAledtémtoga hitro je 'sào grata!» Salaitioni za efo preiiän^lejnve , ino je na szkriv-n^ern zaszedavao 'sitek Sz. I^adlszlava. Ka fé opäzivsi, S^a je dào vii Visseffràdi nopfri zaprejfi, odked^aje sza-mo teda oszioubodo, dare szo rnrtva tejia sz. SIevana Kràla, ino sz. Imrea z-szvetlitni ceremoniami i veszei-jom na postüvanye vözdignyena. Taki po oprävienoin etoin szvétki Salomon odide v-Moldävio, i odtisztecz nad Sz. Ladisziava szeni pripela vno'sino poganszkili Kmnanianczov, steri szo lili bers nazàj odbej'sati mogli. — Szrecso je po.szkiisao Salamon takàjse med Grki; nego tam je i konecz nàjsao szvojega neinirovnoga 'sitka vh bitji. Nisteri toti pravijo, daje VII Isztrii kak Piiscsenik pobósno premino. Mentiivan od Protivnfka Sz. Ladisziav za oszre-csanye szvojega liisztva privpravni réd i pravice vedno naprävia, ino vöre Katholicsànszke diko povéksava. V-etebàjt sze je primerilo, da szo sze liorvatiäzka Goszpoda nad odebirànjom nouvoga Kräla szvajiivali. Dovicza Kralicza szvojega brata Sz. Ladisziava zazové na pomoiics. Ki nekaj z-lejpim, nekaj zposztrassüva-nyom tou zadene tam, da sze Ilorvatszki Orszàg z-Vogerszkim na órok zdrü'si, v-sterom Sz. Ladisziav szvojeg brata Älmusa za Ravnitela, ino v-Zàgrebi PQs-peka notrizaszadi. — Kumaniànci szo sze pà povHpali na Vogerszko. Sz, Ladisziav setöje nyim pronti, 'snyimi sze prime, Àku-sanyihovoga Vojvoda dolivszeczé, ove pa nekaj raz-tira, nekaj pa dà okrsztiti, ino etim vu zdäjsnyoj Ku- ina ni i na Vogersikorn presittor vouscsiza tii osv-ta-nejnye. Zdaj sze je vsze gibalo na ods^lobodjenve »zvetit cernie (l'alesatine) »-povanszkili rouk. Vszi y.aliodni Poglavarje s/.o 'seleli za voja kri'sovojsKke Sz. liadis/,-lava, czlou za Czaszara. Ali on, ^da bi pozvani v-Cselisz-ko potvvao na poniirejnye nikili szposzviijetiih Herco-gov: obete'sà, ino v-Nitravi diiso voda. ^'yegovo tejlo vu Varadini pocsiva. — Poiilek szvedocsanciztva nikih pripovednikov je sz. Ladiszlav Krao v-szvojem vrejmeni te naj véksi cslovek bio vn Orszégi. — Med szvétca bo'se je zapiszani vu leti 11S3. Kolinau Krao 1095 — 1114 = 19. Ko I man Krao Gejze I. szin je bio ves/, koszmàti, szklücseni ino jeklavi. Da je rad v-knige ateo, i v-Cér-kvi z-barà(ni molo „k n i'sn i Ko I m an" je imenüvan. — Prve kri'sne serene, steri szo kakti razbojniczke po Vogerszkom potüvajoucsi robili,ino vu'sigali,prav vrlo je pomiàto i razegnao. Ove \e pa z obilnim sztroskom oszkrbo, steri szo sze pošteno szkousz Vogrfje oponašali. Tecsasz, ka sze je Kolman z kri'sovojszkami ne-voulivao ; szo sze Horvàtje zbontàrali. Kolman je nyé z tém szpokiijo, da je Cérkvenomi llédi ino Pleme-nitäsom uprav tiszte szloboscsitie prikàzao, z-steriini 8Z0 tàksi na vogerszkom bili okintseni. Ober toga je escse vecs zomié k-prvejsoj privrgo , ino sze dào /a horvatszkoga Kràla okoroniivati. Àimusa je pa na \'o- f^erszko presetàvo z-trìtjinov kràlesztva. Ali tiisztaszì iiej dobriva bilà. Almusa je tesko sztànilo, ka je nej hnrvatszki Krào ; Kolmaii sze ga je pa bojao, ka ga scse od Krälsztva szpraviti. Zädnyics , pokedob Älmu-sa neniirovnoszt ovak iieprevdàri: Kolrnaii nyemi i nye-gnvoiiii fiziiii Bèli ocsi da vöszpehiioti, ino obadvà vu dö-inöski Kloster (v-Es/.terj^()mszkoj sztolici) zaprejti. Za volo toga dela je Koiman Krào szledi nigdàrnej v-szrci pokoja meo, ino zdravja; nego S te v an a szitià osztà-vivsi je niro, pokopan vu sztolnombeigràdi. SteTau II. Krao 1114 - 1131 = 17. MIàdomi Ste va ni II. szo Benetsàni taki zadenili tou, da szo vogerszko sztràso zevszeDalmacie vözeg-naii, in}'oii szi zaszvojili. Alinej szo 'snjoiiv dugo iàdali, àr je v-Dalniàcio vecs vogerszkih seregov priposziano, ki szo szkoro vszo nazàjszpojéinali, i na pét lejt mfr z-Benetsänrni nàrèdii. Tecsaszje Stevan li. vu Austrie i Cseliszko prej k peliszno, ino 'sgajoucs i razbijajoucs k vare deiao. Leopold ausztriànszki Herceg, szlo'sivsi sze z-csehmi, tudi vu sopronszkom i 'seleznom vàrme-gyévi szpodobno csini. Naszlejdnye: 's e I e z n i grà d, kama szo prenio'snejsi Goszpoudje zevsze okrogline szvoje dragine vkiipznoszili, z-szilnov rokouvzadobi, do téo povàla, inoz-obilnim dobicskoni odvötri domou. Toplokrvni Stevan II. je nej mogao na miri osatati, nego sze je pascso vu Lodnmério Jarosziàvi Hercegi pomagat. Pri Ki o v gradi sze je nyemi pripetilo , da sze je po vszem nyegovom tabori na ednouk 4 veliki krics pndigno „ka szo vog'erszki jiinàczke nej dii sni szvojo krv za liidszki narod tocsiti." Z-etim Hipom pogàrjetii Stevaii II. v-sztralii csemére szvoje'do csnsžii "žaTTu^toti, ali doma je sztrasiio kastijjao zbii-csenya zacsitele. — Na Àlmosa je tiidi meiicsa bilaTki szaszeiii k-grcskomi Czaszari odszkocsi. Za tiyim szo tildi vnoug'i vog^erszki Velikàsi prišli, steri szo sze tou-"sili Czaszari od li'itosztii necsiovecske ^roznoszli szvo-jega Krala. — Grcska Czaszarir/a Irene tósbé szli-savsi szvojepa n.ii^logfa brata pokarati iiezamiidi. Ste-van li. pa stimajoucsi, ka ga Alinos ogrizàva: z iiag-ràsanyom 'selej od grcskojcfa Czaszaratou, najAlniosa zevsze^a szvojega ladansztva pretira, ka sze je denok uej szpunilo. Zàto Stevati li. razkàcseni z velikov voj-szkov luti VII Szervio, Belgrad razderé, ino z-grozo-vitiiim 'sgànyom 1 klanyom sze nazàj povrné. Grcski Czaszar je za eto necsiovejsztvf) dii'sen tiej osztao, nego po Banàtije tiidi z-opnyom i inecsom opiisztsàvào. Zàdnyics szta sze dvà szvàka navolila botati, ino szta med szeov sztàro znànsztvo ponoiiviia. Med tém je nevolen téinni Àlmos mro, Stevani II. ie 'sào bilou za nyejsfa, ino ga dà z Konstantinapola vu sztolnibelgràdpripelati,inomed voijerszke kràleszràniti. Toh je imenitno vu 'sitki Stevana II., da je Kuma-niànczom, ki odsztoupivsi od ffrcskoga Czaszara szo sze nyemi podio'sili, tiszto zemliscse prepOszto , stero sze zdaj mala Kumania zové. Z - kumaniànkami je tecsasz szprevediivao, da je obetésao. Betejsze jevsze-lè bole szpobiijsao na teliko, da je Stevana II. na pokou-rocsinejnye nagno. On rejszan z pokoure eden Kloster dé zozidati za Premonstratenszke Redovnike, v- nyiliovo halosze szäm tüdi oblecsé, i tak vu czvetécsoj floubi sze VII mater zemln gqsiikne. Ervleje detiok Bèlo iieszrecsnoira Älriiosa sziiià z Klostra k szebi szpra-vü, ino ga vcsino za Kràla vogerszkoga okorónati. Ocl a II. krào 1141 - 1161 = 20. Krivci otemiiejnya Be 1 e II. sztrepetaiii szo iiiiz, azo sze na tolko v-njem vdo-brovolili: daszo Vivati (Bong 'sivi) vedno kricsécsi, ino z-rokanii preti nyemi pleszkajoucsi, pokazali, da ga radi za Kràla primejo. I taki szo ga v-Büdini z-ednov znoiivarejenov korónov, za dvà leta pa tüdi od erdélsz-koga Vajvode vörejsenov szvétov korónov ovéncsali v-fiztolnombelgràdi. Kàrol je pokàzao Vougrom, (da szo sze v-nyem nej vkànili, àrje 1. Trentsinszkoga Màtaja, ki szàin szvoj Goszpoud biti hotejoucsi i razbijajoucsi, nyegove oblàszti neocse szpoznati, preoblàdao, nyemi porop vkrajvzéo, ino ga podlo'so. 2. ineszto sztàrih droubnih pejnez je dào küjse (debelejše) g ros e ozvàne ziejati. 3. On je zniisziol tiszti modus pravdivanya, steri sze itak obdr'sàva. 4. Doli je szpravo nedil'snoszti grozno zvedàvanye po 'serjàvom 'selezi ino vrejlom kropi. 5. zacsno je plemenitszke liszti z-cimejrom darüvati, i on je po toni materiji postenjé szpravo med Vogrinami, z-rejcsom. Kàrol vu Vissegràdi prebivajoucsi sze je po odicseno kràieszkoin dào viditi, da szo ga sztrànszki ki'älove obiszkali; ino Lajos iiyegov sziii t Galliciu, A n d ràs pa v-Neépol za kràla szproseiii. Vii Kàroli 1. sze tou graja, l. ka je nej 23 lejt or-fizàcskoga szpràviscsa vkiippouzvao, nego po szvojein ravnao. 2. Od Piispekov je k-vszakseini iioiivotni leti placsilo terjao, 3. vnou^im plenieiiitósorn brezi pràv-deiioga zroka je iniéiiya s'/.pojéniao. 4. Od nikoga je nej opombe steoigorivzéti z\iin rimszkoga Pape. 5. Ba-zaràda vlaskoga vojvodo je kri vicsno z bojiiov dresze-lio! zétokak njegovih seregov véksifào, (ak bii on fam prejsao, da nebi preoblecseni viijsao. 6. Po necslove-csem je kasligao onoga Fe li ciana Szàh, ki je pri obedivanyi kraliei stiri prszte z-ednini mahom odsze* kao VII velikih csemeraj pronti nyej. — Kàrol I. pokopani le'ä) v-sztolnonibelgrädi. Ii a Jos 1. krao 1342 — 1382 40. Za Kärolom I. nyegov szin 12. lejt sztar Lajos sposz-täiie Kräo: pod ravnanyom szvoje pobo'sne matere O'sé-bethe. Potom szàrn prejkvzemsi làdan^e, pascsi sze erdeIszkeSaxonce, ki szo nienti dü sno dàcso prekràtiti szmeli, na pokornoszt priganjati. — ^.vega sze tak prestràssi Baza rad vlaski vojvoda, steri sze je po-kójiionii Kràli zìievero, da opàszani z szvojimi Veli-kàsi Lajosa v Erdeliji obiszka, i pred njiin klecsecs sze za odpusztseiiyé moli, ino zadobi. Tecsasz szo Neapolci Andràsa szvojega kràla, i brata Lajosovoga z-privolejnyom njegove hotlive tivà-risice zagutili, i na oblok vöobeszili. Lajos je z szvo- jo v vojszkov mirno pri do Neà[)ola,odked sze je 'se pàli omo'seiia J o li a mi a Kràifcza pred iiyim meknola. Tain vnoii^e krivce osztro pokasti^a, ino vmorjenoga brata szinà Kàro la za Kràla posztaviti vcsiiii. Ali komaj La-jos z-Talliànszkoga peté vöpnfpgne, taki s/.o Neäpolci Jolianiio zobéroiics nazàj prijeli, ka szo nyiiii na sztrasi bodoncsi vogerszki jnnàczke nej zehràiiiti mogli. Zàto Lajos po moiirji liiti v zburkani Neàpol na zadovolsine jemanje. Medtémfoga razmivsi, da rimszki Papa Jo-iianni krivnye neprimerja : onjo tildi nesàli: escse i bo-jovino engedfije. Zàto je denok nej Johanna bósoj pra-viczi vi'ijsla, nego szo jo v-ternnici zadiisili nyé lasztivni podiósniczke. — Poulek vszega toga je veliko liasznilo vogerszko-mi Kràlesztvi Lajosovo neàpoiszko vojszkovanye, àr szo vogerszki Velikàsi, ki szo szvojega Kràla na Tal-liànszkom szprevàjali, priliko meli tam lejpe brame, ograde, i vszakojacske niójsztrovine viditi, i po tisz-tom tndi na szvojili imànyaj iiàrediti dàli. — Po nikili szo vete liàjt zaszajeni tòkajszki vrbovje z trszom tal-liànszkim, po imèni z-rormianumszkim. liiidinszki gràd je tildi técsasz olepšani. — Lajos I. je 1 vecs bojov szrecsno i odicseno dokon-csao. Oli je nàjmre Polònio z-vogerszkim Kràlesztvom zdrü'so; Litvànce pogaiiszke z Lodornerie vöpognao; Moldàvio podióso; v-Szerbszkom krszfsànsztvo razsi-ro; Tatare na plàcsanye dàcse priszilo ; Uenetsànom Dalmócio vkraj vzéo; ino Torke v-Bulgàrii prvikrat zbio, i od Europe odvrno z obilnim dobicskom, z-ste-roga je v-Celi iia Stàjerszkom Marii materi bo'soj na postenyé Cérkev zozidao, k steroj radi zdàj z vezolno- fra sKvejtarómarje prihajajo (1377) Za volo velike azrecse VII bojnaj szo Lajosi I. iiidjé po sali „vràgometiii Lajos" pravili. Vu Lajosa I. kralüvaiiyi sze mà itneruivafi i tou, da je z-Vogerszkoga krszf.seiiikoin iia kvàr setiivajoiicse 'sidove pretirao; — V-i'ecsiiji vszeviicsilsztvo iiaszta-vo ; —zeniels'/k ini Gos'/.|)oiidain praviczo dariivao od s'/-voJili kmetov De velino terjati; — Prenio'sne i bo-'sne plemenitàse je na pravice gledoiics zednàcso; — vrédo je, naj sze otroci za volo pregrejseiiya szvojili roditelov nekastigajo.—Nejje tak csiido, da sze nyerni Veliki Lajos veli. Sztrelni pràlije okoli leta 1350 na Nemskom znäjdeni, na tou szo zacsali stuke zlej-vati ino 'snyili sztrejlati. — Mrtvoga Lajosa L szo porà-nili vu sztolnombelgràdi. jflària kralicza 1382 — 1386 = 4. Nezbrojenim velikim zasziä'sbam pokójnoga Lajosa L zahvólnoszt szkàzati hotejoucsi sztàlisi ino Rédov-je vu zmenkanji szinà szo szi nyegovo sztarejso csér Mario zà Krala zvolili, stera je 'se zarocsena bila 'Sigi Czaszara Kàrola IV szini. Csi jo je gli Mati O'sé-bet pomagala, denok neszrecsno i nej dugo kraliivala, àr je vesz réd i mi'rod ziioutra i odzvüna bio razvr'seni. Prevecs gizdàvim Velikàsom sze je vnou'salo szlabim 'senszkam sze vklànyati, stere szo Uh Gara Palatina posziüsale, po nyegovoj vouli sztàre szlü'sebnike vövr-gle, i na nyibovo meszto njegove priàtele posztàvìle. Tvàrtko Bosnia kralics sze je znevöro ; — na mej- jaj erdécse Riiszie szo Kommandaiitje vsse branisca lytvàiiszkomi Flepceßfi zoudali, stere sko Kralice od imàiiya i ofläve djélB. — Folci szo azi Hed v i ^o mlajšo csér Lajosa I. za kraliczo'seleli. da jo z-Ja^ello-nom Ijtvàiiszkim Herce^om omou'sijo , kf nyim jeobe-csao szvojo ocsoviiio Lytvànio z Polóniov na vszigdàr zjediniti, ino krsztseiiik posztati. Szészeiie kralfce na hitrom prizovpjo 'Sigo, ino "snyim Maria v-hi'sni zàkon szloupi. 'Siga taki odide na Csehszko pobirat vojszko za pntrejbnoszt. Tecsasz niki imenitnejsi Velikàsi, kakti; Lacz-kovits, Simon ter II ya, Horvat li Paveo Bàn, Paliznai Jénos auraniànszki Prvejsnik — navolivsi sze 'senszkoga ravnanya, prizovéio z-Neàpola Kàrola. Kf nepomnivsi szvoje negdasnye priszega brezi odiàsanya T-Büdino pride, odned pa v-sztolnibelgràd, gde szo ga okronali. — Na szvoje Ceremonie Kàrol nezamfìdi takàj i Kralice pozvati. Ali na szvojo neszrecso. Ar one zaglédnovsi vu Cérkvi grob pokójnoga Lajosa I. zraven tà be'sìta obej, i nad nyim sze tak milo joiicseta, da szo malonej vszi nazoucsni Goszpoudje 'snyimivréd szkuzé tocsili. Kàrol II. krào = 39 dni. Kärol II. sze v-bndinszki gràd notrizoszeli, gde nikaj bödoga neménivsi, szka'alive krälice szvojo fan-csoszt künsztno zakrivajoucse vecskrät obiszka. Gda bi eden vecsér vu hi'si O'sébete sztarejse kralice po-nüdjeni liszt nyé zeta 'Sige z-merkanyem steo Kàrol II ; Hazoucsni Forgàcs Baläs Pehài-riik nyemi z-edniin iiiahoiii ^làvo (In zfinicK razkäla, da je drügi dén vu Wissegrädi zapüszteiii mogao mrejii. Zdäj je Marie pàli za Kraliczo po vszejli Krajih Biidine vörazkricsena, Tal-liäiici, ino büjtoga Kàrola II. priätelje odned vözegnani, ki szo sze tüdi pascsili po vszeni Morvatszkom i Dal-matiiiszkom L a d i s z i a v a sziiià büjto^a Kérola za Krà-la oznaniti, ino veliko gibanye naküriti tak, da szta ono obej Kraii'ce tä prišle vgasnvat. Ka zvedivsi Horvat Päveo Bàn szvoje pri Diàkovàri naiijé iialiikàva-joucse horvàte csiiii na ceszti pred nyé vöszkocsiti, Garo i Forgäcsa (cai szta sze gli mo'sévno branila) szpoklati, Kralice vloviti, vu No vigr àd notrizaprejti, ino O'sébeto zoiicsi szvoje cséri Marie zagutiti. 'ISiga Ki-ào 1387 — 1437 = 50. S/.lisavsi 'Siga szvoje punite szràmotno vmorjenyé, ino Tivàrisice v-àrestvo djànye: z-Csehszkoga privod-jenov vojszkov pri Györi posztàne; kama ga sztàlisi ino Rédovje z-Büdine pozdràvlat; odned ga pa v-Sztol-nibelgràd szprevodijo kronat za Kràla. Za prvi poszeo szi je 'Siga vzéo szvoje Tivàrisice oszlobàjanye, v-sterom je nyemi vesz Orszàg krédi bio; escse szo sze i miàjsi na passi ino ceszti v-kataniji va-jali. — Benetsànje szo tüdi tak dobri bili, da szo nye-mi pomogli No vi gr à d , vsterom je kràleszka robinya kicsila, pod oblàszt szpraviti, z-steroga je 'Siga Krali rzo na szlobodni eràk, i v-Bfidino prineszo, i 'snyonv 7 kralüvao. Ali nej dugo , är je Maria Kralicza iia kratki mrla. Z-toga sze je za 'Sigo nouva neprilika ON/.noväla. Viiotigi szo tnejriili tiäjmre, da sze njega du'sp nedosz-täja Krälsztvo, pokedob je nej od vszega naroda ode-bräiii l)io. Zato szo edni Alberta ausztriänszkoga ller-cega; drügi Ladisziava (ocskar biijtoga Kärola szi-nä ; z-veksinom pa Wladiszlava polszkoga Kräla na iniszii ino vusztaj meli. — Siga naglo prileti z-Vlas-koga donioii, ino \tiouge szvoje nevoscsenike z-pouti s/pravi. Po (itoj lütoszti szo denok nej liiidovolni szrd-niczke 'ponissani. Njihovo pàszko inan zavfnoti, ino nyiin sze z- vitestvom militi liotejoucsi Krao 'Siga, setù-je v-Bulgario nad Törcsina, kf sze vszelé dale notri v-Eiiropo tere. Medtémtoga pri Ni kapoli ogriitno zbit komaj \-ediioj ladjici po monrji ^lijde. —Tecsasz, ka 'Siga okolivandra, Torci ti'a do Radgone goriprisutajo misziécsi, da tou meszto , ina on kraj Mure sztojécsi gràd dobiti nyim je lih igracsa. Ali zobszton stàjerszki Herceg Erneszt njé szpomiàti, i odrine. Torci pa v-gorécsem szrdi iiaz.ijidoucsi szporobijo, po'sgéjo,i szpo-morijo vsze, ka v-rouke dobijo, ino nekelko krsztse-nikov VI! vonzo od'senéjo. Nasa Szobota pred tém olndjena, po tr'stvi obogatena , i olepotena zdàj prvi kràt obcsütiti more törszko pogaiiijo na folko, da sze, na tiszto prejdiiyoszt i tak nemore nazaj pobrati (1406). Szkrivni szrdniczke Kràla szo n:ed tem raztroben-tali; da je 'Siga ali vu neszrecsnom harci, ali na pobegi vmorj eni, da ga nega domou ; ino szo Ladiszlavi Neapolszkomi vu imèni vszega Orszaga piszali, da naj pride v-ocsinszko örocsino kralfivat. — On pa pomniv- si 8/vojega poköjüo^a Ocsé iieszrecso, ino csiìvsi szvo-je tivàrisice sKtavlanye, szi doinislàva: jeli bi sou ali iiej med csndne Magvare? — Tecsasz sze 'Siga v Bfi-dino priklati, ino vecs kak 32 imenitniin Velikàsom glavo i blago V7.eme. — Z-fém je szerséiie escs« bnle raz-ràso. Ar szo vnoiigi Goszpoiidje nad ii.yega v-kràleszki gràd brezi dopiisztejnya notriprisli, Kràla zopszi'ivali za volo nyegove kurvarije, zapriivlaiiya, vnternije, i iieszmiltioszfi, itio szo ga vn Siklós gràd notrizakle-nili, z-slere vouzejeoii denok za iiekelko tiiejszeczov pà vöpiiszcseni. — 'Siga Kräo sze szvojoj szlobodnoszti takveszeli, da vszéin, ki szo kaj pronti iijemi preg-rejsili, pomilosztejn>e daruje. Tou je Ladisziava neà-polszkoga tak szésziio, da odsztaviv^i Ualmàcio donioii odlukne.— Ali uprav tatnosni njegov Namesztnik Horvat'Sigi doszta szkrbi zavdàva, da nyeiiii Tvàrtko Bosnie Kralics trdno pomaga. 'Siga i tava szpolovi, ino példatno pokastiga. — Nemški Kiirfirstje vidévsi vojnicsko szrecso Sige Kràla, szo gaza Czaszara zébrali, ino zetov csészt-jovnyemi dü'snoszt nalo'sili miri vjedinanye szvéteMa-teré Cérkve varvati. Pokedob bi pa v tisztili csaszih v-nyej grdo razcsejszanye vnogo prepira ino szpóke zro-kfivalo: Czaszar v Kosztniczaj na svajczkoni ob-csinszko cerkveno szpràviscse vküppozove, on ino Papa Jànos XXIII. szta tildi tä prišla, ^'àj prvo szo vszi trijè Pape odposztàvieni, ino nouvi Papa Martin V, zvo-len. — Tudi H li sz Jà n 0 s, ino nycgov priàteo Je r ó-nim pragszki szta 'siva ze'sgana za volo trdokor-noszti VII szvojoj krivoj vöri. — Na tou sztrassen boj naszténc rned Czaszarom i Pemczam h l'i s z i t s z k i ime nüvaii. 'SigoszQ csehi diigo iikj steli za Kràla okróttati, ino szo pod oboujoj podobi (kejpom) pricsescsàvali, szvoje krivovörsztvo vszepovszéd po Europi preporà-csali, nàj bole szlovenszkoga jezika iiärodam. Pri nàsz szo tildi hiiszitje naniénili ribicsihati, ino szvoj kelili poniijat prisli. Ali szlovenje nasi szo z-keliha vöpogut-noli toti, szvojo katolicsànszko \öro szo pa za krivo nej pfisztili. — Czaszar 'Siga 'selejoucsi sztélno vjedinanye, szlo's-noszt i mirovcsino napraviti med europejszkinii Pogia-vàri, ki szo escse nej vszegavejcs nouvoga Pupo rav-nansztvi steli podio'sni biti: szkoro vsze té je zobhodo, poiszkao, ino za szvojo miszeo zadonbo. Medténitoga za volo etaksega diigo-okolivàndranya sze je "Siga na telko v-dugé zapleto, da je priinoran B r a n d e b u r g i o, Csakovce zevszini Med-mfirjoin odati, ino \III szip-szkih mészt (varasov) poiszkomi Kràli zalo'siti ;— Te-csasz, ka je'Siga po Europi potüvao, je nyegova ne-vörna Tivérisicza liorbàla, csi celjeszkoga Grofa, vesz réd na Vogerszkom szprevrgla z szvojitni lübitel-mi, sterirn je ona nikaj nej branila," kak koli szo krà-leszke dohodke odscsipali, kmete vkanyüvali, i man-trali z-delom i placsilom. Zäto jo je 'Siga vu Varadini v-kloster dào zaprejti, i 'snjé sze tak szpozàbo, ka bi ^ mrla od sztràdanya, da nyoj nebi tamosni katióniczke z-'siveszom podvgrili. — Siga sze je na konci 'sitka krouto szkrbo za Orszag, szpràviscse je obsziii'sàvao, liasznovitne pravice napràviao, — Arma lis te tou je: plemenitàse brezi poszesztva(làdanyazemlé) zacsno ; — Belgrad objàcso—v-Budini vszesolsztvo nasztavo. Mro je 'Siga vu Znàimi vu Moràvszkom, pokopan pa vu Va radini. Alberikrào 1437 — 1439 = 2. Alberta austriänszkoga Hercega szvoje cseri 0-'sèbete lii'siioga tivärisa je pokojni 'Siga Krào v-Te-stameiitomi z-prlvolejiiyoni orszäcskili sztälisovi Kédov napràvienoin za szvojega nasziediiika posztavo; zàto szo ga zt ivàrisiczov vréd Sztoliiombelgràdi okróoali. Albert jeszvojo pi'miczo Borbàlo ne; s/amo z-voiize vöpuszto, nego iiyej i 12 jezérziàtov za strosek odioiicso, steri szo njej szledkar vkrajvzéti, àrjestejla na szkriv-nyein vogerszko Krälesztvo W'Iadiszlavi polszkomi Krà-li zamo'siti. — Ka da nebi mogia vöszpelati: mosko-'selna je k-njemì v-PoIszko pribej'sala, i odned nyenii csehszke Hiiszite nasuntà^oucs csehszko koróno szpràvlati sze si'irila. Medtémtoga i Hüszite je znào Albert vkrotiti, ino sze za csehszkoga Kràla okoró-nati vcsiniti. Nemirovna njegova putiicza Borbäla z-Polszkoga na cseliszko pobegnoti priniorana, sze je tam do szmrti po szikesnom kocsàrila. Tecsasz, ka bi sze Albert z-csehszkimi zàdavami borio, Törcsin Szemendrio po s/ili vkraj nyeini vzeme, Belgrad pa opäsza. — Albert prvie nego nad nyega odide: vu biidins/.kom szpràviscsi od sztalisov i Rèdo v zagvisanye zadobi : ka, csi v-boji inrejti vtégne: nye-govoj dovici, ali deci sze koróna nilià. Za tou jirinag::^ iiejnyesze nyim je Albert z-tém mito : da jih je od prvejse du^ioszti deszetino placsiivati Cérkvenomi Rèdi odvé-zao. — Uprav v-etom szpràviscsi je dokoncsano i fon: da Krào brezi znänya i prìvolejnya niti Palatina neposz-tàvla; nitidàcsepodignoti; niti pejnezponacsiti neszme. Zdàj sze Albert z szvojov vojszkov nad Törka na ponti. Ali keszno v-jes/.éii, dr sze je 'se nepriàteo na zfmo nazaj domon poté^iio. Vngerszko vojszko je pa gri'sa tak zobpiejia, da je Albert szätn tildi nezdrav komaj v-ÌVeszmélv priiiitro, gde sze z dinnyanii zvräcsiti liotejoncsi, czelon vinerjé. Hazcsinvenoga Kräla Alberta csrejva szo na meszti, nyegovo mrtvo tejio pa vn sztoi-noinbelg^rädi pokopano. V-Testameiitnmi je Albert zapovedao, ka, csi nye-gova noszt-csa (ivàrisicza vtégrne szinä poroditi, na tisz-toga naj dva vogrina, dva Ansztriàncza, dva Pemcza, ino (iva Moràvcza szkrb noszijo. Albertovoj Dovici O'sébetiszo Goszpoda tan.iesivali omo'sejnye z AV I a d i sz I a vo m polszkim Kralom. Ona sze je nej branila Odpràvienì szo tak Posziatici k nye-mi. Ali tecsas/. sze je O'sébet v Komàromi zoncsi dva velikäsa na pragi pred hi'sov sztojécsiva «-ednim lej-pim pojbicsom v-Krszti Wladisziav ozvànim la, ino kmeszti domou zezväla z Polszkoga poszlance. Ali keszno, ar oni, 'se vsza tam opravivsi, S70 \Vla-diszlava na Vogerszko pozvali. Kraiiczo szo pa cs«mér-je tak vneszli, daje poszlance v-temniczo dala zaprejti, i z-liszta ziikonszkoga pecsati dolisztrffala, naj nikaj nebi valao. Z-toga szo dvoje sztrani med Goszpodov nasz-tanile. Oni, ki szo z kraliezov vlekli : szo tri tnejszecs-noga nyé szinà L adi;sz I a v a vu sztolnombelgràdi oko- rónali._Ovi szo mladoszledkar tiidi ovencsali >V I a diszla v a nej teti z pràvov korónov, stero je Kraiicza z-szebom v-Györ odneszia : nego z-tisztov, stero szo z temena sz. Stevana dolivzéli 'snyegove mrtvecsne skrinye, ino szo oznanili, da je czeczätkoga W'la-diszlava okorónanye nevaiàno. Wladisxlav 1. krao 1440 — 1444 = 4. S/Jisavsi O'sébet zavi-'senyé szvojeffa saiiia : stirila s/ji je vogerszko Kralesztio iijeini tak osztaiiovitili, (la ga je Czasz«ri Frideriki III. zroiicsila, i iiezrnäga-joiicsa potrejbiiili sztrDskov za vojszkovaiije, zaio'sila je SoproM, Köszeg', Sifari^rad ino nikili vecs iiiészt na vogerszkili mejjaj Czaszari za 26,500 jezer zlato. Ober to^a je (l'idi csebsy.kib hii.s'/.itov edtioocsnoga voja G iskra J ariosa za Sarosko^a veiikospaiia posztavila, naj bi odiied Wiadisziava I. bar okrónanoga zevsze Vogrije na 1'olszko nazaj zegnao. Encsasz szta sze rej-szan i kreszala : denok na nagovärjanye riinszko^a Pape sze je Dovicza Kralicza z Wladiüzlavom 1. szpràvila i na trejtji dén za tem vii kresi fiidi mrla. Prav szi je Papa miszlo od Torka, da on vu kas-noj vodi rad bode ribicsuiao, ar je on rejszan med per-njànj'om Ma^jarov do Belgràda prisfitao, ino sze zmf-rom vu vogerszko notri tro. Medtém tojfa viteški Hu-iij'adi Janko törszko^a Czaszara odporine, ino risemi Vaiakfo ino Moidàvio zrouk vzeme; za steroga volo je on na Hunyadia tak hudi bio, da ga je z-na^rasa-nyom Wladisziavi I. steo v-rouke dobili, ka je nyemi denok nej devoljeno bilou. Zato szerditni Torci pàli 'se sumorijo okoli Belgräda. — Wladisziav I. z-Munyadi Jankom tildi pronti nyim ideta, gdebi Hunyadia brscsasz poganje pogiibili (pokedob je törszki Czaszar veliko pej-nez obecsao tisztomi, ki ga 'sivoga ali mrtvoga njemi prineszé) da sze nebi Kemény Jénos v-nyegov gvant oblejkao, ino meszto Hunyadia, ki je bole potrejben bio /a üomoTiiio, büjti püseto. Hiinjadi Janko pa vesz törsziu tähor razbije, ino Karam-bé^a Prediiyara v-Büdino pripela. Gläsz eto^a odicseno^a oblàdanya Torkov sze je nä^lo razbliszno po vszoj Europi, ino zamogao, da szo sze Pofl^lavàrje Krsztsànszki szpajdäsili iiaotiranye vsze-lé priblisiivajoiicsib poganov. Szäszeni törszki Cza-szar A nni r à t s/.e pascsi Wiadisziava I. za mir prosziti, obecsajoiics nyenii vsza szpojémana nazàj povrnoti. Hu-nyadi Janko rad privoli, är je Czaszar Friderik III. ino Giskra Jànos za volo inälog;a Ladisziava pà zacs'no. — Zàto je mir z Törszkitn Czaszarom v-Szej^edini rejszan szkletiyeni na deszét lejt, ino AVIadiszIav I. na Evange-lioni, Aniuràt pa na Alkorän priszégne, da ga nepre-ioniita. Medtémtoga, da je ;e(a pogodl)a brezi azpajdase-nib europejszkili Poglavàrov vcsinjeria : riniszki Papa je Wiadisziava I. od priszege odvézao. Wladisziav I. sze brezi ódiàsanya nad Torke ravna. Nyenii szo ovi Poglavarje pomoucsne serege obecsali. Nyé szo denok sziedkar takse necsakane okolno.szti posztrassiivale, da szo za szvoje obsztanejnye szkrbni szvojo vojszko doma mogli obdr'sati zvün Pape. — Wladisziav I. poz-najoucsi Hunyadia vojnicsko csednoszt, ino Magyar-szkih katanov kurà'so, detiok pride k Nikapoli, gde ga pride szpostiivat Dràkula vlaski Vaj voda, inonye-mi sze molit; naj nebi dale z-malimi seregison, àr tfir-szki Czaszar e.scse i teda vecs junakov mà pri szebi, gda na lovino vöide. — Vogrinje lih dale setüjo, i pri Varni posztanejo. Tü sze je takse sztrasno meszarej-ayeodviaio, da szo poganja szplàseni v-pobegi; — ete Jh Amiiràt ovali iiej sztäiiti inogao, nego z-pokàzanyom Ila ednoj ilngoj stanai fisztoga liszta, steroga je Wla (liszlav I. vuSzegediiii z priszegov potrdo, ino szeje z-ràzcsaiiynni molo szvojim Jaiiitsaroin, iiaj bi sze z-noiiva sziinoli iia IVIag3are: Etak pohis/.freiii torci sze primejo tak luto szekafi, da szo i Vogerszkoga Kràla z-ko-iiya doli siikiioli, njegovo glavo na stangi z-jüvka-nyom po tabori okoli kazali. — Voiigri od toga zbo-jani z bitviscsa odbe'sijo, kama morejo (1444) Ilunja-di Janko szeje z nikelikimi k-Dràkuli prikläto nazàj, ki ga je z negdasnyejfäncsoszti kak vouznika notrizà-pro, i nancs ga nebi vecs vöpüszto, da njemi sze nebi vogerszki Szlalisi ino Rédovje pretili. — Tecsasz sze je na Vogerszkom V3ze szpremenja-lo. — Giskra na gornjoj vogrfji zapovedàva; Heder-vari Palatin Kràisztvo póselivajoiicsi bi rad Kràla z-nàroda meo. — niki pa obcsinsztvo szponiinajo. — Na zadnje. Hunjadi za szvoje Domovine mirovcsi-no szkrben pri vkiipszpràvlenoj orszàcskoj Goszpodi zamore, da szo pét lejt sztaroga Ladisziàva szinà Albert Kràla pokójnoga za pràvdeiioga Kràla szi zvo-lili, ino taki po nyega pozlali. — Ali Friderik III. nyim ga vöneda ! — Odked je potrejbnoszt nasztoupila meszto njega orszàgam Ravnitele posztaviti. Hunj ad i Janko za Vogrijo; Podiebràd za Csehszko ; Celjenszki Vourib za Austrio szo pooblàszteni Ravniteije. liadiszlav W, krào 1445 — 1457 = 12. Hunjadi Janko orszàcski Ravnfteo Ladisziava V. szeje pred vszém pascso vkrotiti, ino znouva na 8 pokonioszt iiavcsUi tisztoga Dràkiila vlasko^ra Vojvodo, steri sze je poviipao tocskar za volo nesarecse pri Varni pretrplene vo^erszkofja Krdla odsztaviti, ino Iliinjadi Janka saamoga v-arest djdfi. — Tecsas/, szo sze Czaszara Friderika III. razbojniški sereni szkraja Krajszkoga v-IIorvafszko zeinlo zaleteli, ino krouto grdo razbijali. Hnnyadi sze nad nyé szpiiszti, vö je zgoni, i naganja po Kràjnszkom, Koroskom, i Stajer-szkom vsze povszéd robécs,razbijajoiics, i vnogo blaga odneszécs. — C/aszar, Vogrinain stoverjanya ino raz-bijanya zebràniti nemogoucsni, rimszkoga l'äpo opro-szi, naj rópajoucse Magyare na mir nagiba; ka je on nyemi rejszan poniagao vöszpraviti, naj ga prevecs neoklesztrijo, tak, dajenyitn Györ zevszov okolsi-nov povrnyeni; neodbränyeni Ladisziav V. pa dn'se pri iiyem nihàni .steroga bi denkVongri radi priszebi meli. Zgnba pri Varni tocskar pretrplena je Hnnyadia podbàdala jo Torkom nazaj placsati. On z-27 jezérmi na kons o vom poiili vii Szerbszkom posatane. Amu-rät II. törszki Czaszar ga se tam z-80 jezérmi pricsà-ka, z Magyarmi sze vkiippocsi, ino dvà dni tak nyé szs-ka, da szo premagani razbej'sali. — Na pobegi dvà razbojnika zgrabita Ilunyadia, ino szlàcsita ga. Pokedob vszäksi bi rad meo na nyegovili prszaj szvetlécsi zlati kri's, sze nad nyiin szposzvàdita,szvoje sziilice (därde) vkrajliicsifa, ino szeprimeta metati. Zdaj Mnnyadi zgrabi za edno dardo, prezmekne'snyouv ednoga razbojnika, ov pa naszkókama odbe'sf. — Etak je kri's obrano IlunyadrJäiika zmirom za Krsztsansztvo z-poganmi bojovajoncsega ! — Zdaj bi Flnnyadi rad vu Belgrad. — Zato najmle ednoga grka, naj bi ga tà privodo. Té ga je pa zapelao v-Szemendrio k-szvojemi Vojvodi, steri Hunjadia kak vouznika ovak doniou nepüszti, nego more nieszto szébe szvojega sztärejsega sziiià Ladiszlava zasztaviti; Ocsaga je za edno leto z-szilov vörejso. — Lebko s7.i je potniszliti, kakse liüde glàszi szo zbudili na HuiiyadiJanka njegovi liüdovolni nevoscseiiiczke ! — V-njegovom szrci za Domovine diko i szrecso za'sgà-ni ogeny zato denok nevgàszne, nego seftije z-pored-nov vojszkov nad ednoocsnoga luiszitszkoga vojvodo Giskra Jànosa, steri na gornyoj Vognji z szvojimi cse-hi veliko razbija , goszpodiive , ino sztràli dela. Czlou szvojo huszitszko krivovöro siri. — Medtémtoga ner voscséni velikósi szo ga ràvnics vu najbole vroucsem bitji odsztavili, ino med Csehe sztonpili z telikimi junaki, da szi je mogao za dràge pejneze od Giskra mir, i odhod kupiti Ilunyadi ovädjeni. — Szrecsnejsi je bio Hunyadi Janko vu boji pronti Cza-szari Frideriki III. steroga je vu Nouvomeszto notrizà-prvsi tak dugo mantrào z-glàdom, i szträdanyom vsze-ga, da je Ladiszlava V. kmeszti vö dào Vogrinam, naj bi kraluvao med nyimi. Neymi pa Ilunyadi taki zahvali Ravnitels^tvo. — AliLadiszlav V. szamo 12 lejt sztar ga v Ravnitelsztvi na duše potrdi, ino ga z téni ove-szeli, da nyemi vnouga imànya podeli, i za bisztrics-koga Grofa vcsini. — Tou je celjenszkomi Grofi Von-rihi bilou trn v-okou, _ Onje znao mlàdoga Kräla tak na ku.szti nalagati, ino prouti Hunyadii povusztiti rekoucs: ka on z-pomoucsjov törszkoga Czaszara na-menyàva Krào posztäti, ali odszkocsiti: da je to'sbi vör-vajoucsi Krào 'se privolo Ilunyadi Janka z Iqpini tàlom v Bécs privabiti, ino pogubiti. — Ali Hunjadi na szé paziti ziiéjoucsi je osztao; nego tievoscséni Voiirih je mogao oblàsztnisztvo i Bécs odszta\i(i, ino vörvati isz-tinoszt sztàre pripoveszti ; „s z te z a c s é s z t i j e I e d ena, stera hitro z vod e ni." — „Ki drugotni d j amo kopa, szain v-iiyon n o t r is z pa d n e." — Med tém törszki C/.aszar ÌVIaluimed II. Czarigräd grcskoini Czaszari vzeni«;, z Äzie sze v-iiyega zoszeli, i konecz vcsini grcskoini Czaszarsztvi CI453). Na tou vszi europejszki Poglavarje szlrepecsejo ; sfere rinisz-ki Papa po ocsinszkom proszì, naj bi sze szpriätlili, ino vszelè bli'se k-nyim vdirajoucse pogana y.-L'urope krsztsànszke nazàj v-Äzio vöszpokaii. K tomi tildi kri-'sovojszko pod ravnanjoni Kapisztràn Ja nosa Frančiškana naravna pronti Belgradi. Hnnyadi Janko na hitroin z-vküpnabräiiiniiseregarni poulek opombe szvé-toga Ocsé^idi priplavTT po Dnnäji té, ino sze oba primeta z-Törki tak, da jiii je 25 jezér mrtvih na bojova-liscsi osztaio. Tii jeszvoje vitestvoHiinyadi Janko szlejd nyi kràt pokäzao, i dokoticsao szvoj odicseni zemelszki bé'saj (1456) Po njegovqj szmrti szo Vonriiia njegovi priàteije pà nazaj v-Kràla miloscso szpravili, steri pun fàncsoszti dvà vrli va sziné: Ladisziava ino Ma-tyasa, pokójnoga Hunyadi Janka grajati, i podgiou-bati nigdàr nepresztàne. Idajenikaj nej kastige vrej-dnoga znào ni na ednoga, ni na driigoga zmisziiti: tak Kràla naràta v-Belgràd, gde je Ladisziav linnyadi Ka pitàn bio. Tarn Vourih vsze povszéd preglejnje, s^-v^a, razFricska, i z-grizécsimi szvojimi recami szta-rejsega Hunyadia razsàii, da sze ete nepiiszti, nego hudovoinoga Youriha vroucsokrven za volo pokójnomi Ocsi vcsinyenih krivicz osztro zopszuje na tolko, da Vourili z «ziihlov iia n)e^a poinahiie, ino bi ga brscsasz biijo, da nebi Ilunyadi Ladiszlavz szvojim idisztim zlatim prsztanoin sztnrtno v.szecHenye zasztavo, i zrascso, .na ster« szo s/.trasarje v hi'so notriszkocsili, i njemi pomo^li s/J(a Hiinyadi Janka tia vsze dobro prigo-tovIeiiof>a sžitia Matyasa za KràU zebrati. Med pro-tivejiiyoiii iiikib velikàsov szo tiszti 20,000 katanje, stere je SAÌla»yi na pretnrztiyetiyo Dunàjo posztavo za posz-frassiivanye, ob ednini za kricsali: Vivati— Boiig 'si i v i I\1 a t y a s a K r à ! a V o g e r's z k o g a ! — Za nyi-ini szo ravno tak i ovi liidjé, sfere je 'se zebszti zàcsa-lo, zaliiiìnili. — Vknpszedécsa Goszpoda szo pa nej szrneli szvojega privolejnya obcsinszkoini "seiejnyi zak-ràfiti, nego lib toii pridokoncsali : naj 15 lejt sztaromi Matyasi poniàga Szilàgyi Miiiao pét lejt Orszàg ravnati. Ka zcxajtorna zacsiivsi Podiebrad cseiiszki Krào, szvojo csér K a t a lej n 0 novozvolenorni vogerszkomi Kràli zaroucsi prvie, nega bi po nyega prislovogerszko Posziàn.sztvo. Matyas, v-Biidino szprevodjen z-Cseliszkoga, sze je nej taki mogao okronati, àr je Korona itak Frideriki III. v-rokaj, nego szatno ovak priszégne tiä orszäcske pravice, nazoucsna Goszpoda pa nyemi vörtioszt tüdi z-priszegov oblübijo. Prevecs'sivftcsni, i dike'seini Matyas sze je vedno tro z käksim viteškim delom szvoje iiné glaszovitno vcsi-niti; ali zrejie rsednoszti Szüägyi gaje zadr'aàvao. — To^ja iieprilicsiioga kàravcza Matjaž Ifli brs od szébe odpon'ne, ka szo nyemi viioujri sztàri ino'sàcake i ob-läsAfiiiczke tak za liiido szpoziiali, da szo vu IV o u v o m-gràdi (Gissinfr; Friderika III. za k'räla ozväli, ino vil N o u v o tn e s z ti okoroiiüvaii. — Matyas je toti szvo-jo \ ojszko iiad nyè odpravo ; ali pri Kerniedi'ni je zbita. — Etak maio poszträsseiii, ino vkrocseiii Maltas I. szi je zniiszio szvoje odnaoiiyeiie velikäse z poinilosztej-njom ino zmitami pridobiti. — Ka opàzivsi Friderik 111. szeje tildi 'snyini pogoiido tak: da Czaszar do szinrti iiaj v'siva kràlevszko itné (titnius) — naj korono, i meszta, zviin Soprona, teesasz obdr'si, k a Vou^ri nyeini 60,000 zlàtov, za stere szo od O'sébete Kralice zaio'sena, doli neprestéjo; — Csi IVlatyas I. vtég-ne brezi moskoga diteta mrejti; vogerszko krälsztvo 8ze Friderika III. dosztäja. Or.'szàcska Korona je toti vörejsena ino z-nez^o-vornini ve.szeljom v-Biiditio prines.sena : IMatyas .sze je denok nej püszto okronati. nei;;o sze je na törszkoga Czaszara IMabometa II. otiirbanje ravnao, kije nje-mi Bosnio odvcsekno, ino szpolovienih bosniänszkih vojakov imenitno nouvo Jaiiitsàrszko vojszko osz-noHvo. — Naj sze pa tecsàsz na Vogerszkom Giskra pà nezmrsi: tak sze 'snyim popriàtii, ino 'snyegfovili vu oro'sji prav vajanib szoldäkov nasztävi za szvoje kràlevszke persóne bràmbo gläszovitni cserni se-reg z-oszebujnimi preidtiosztmi. Zvün toga vnogo pejnez naproszi od riinszkoga Pape; od vogerszkiii Plemenitäsov pa dobi od dväjszetiii Kmetov ednoga konjenika Hu szàr ozAànoga. Etak pripràvleni IWatyas setüje v-Bosnio nad Tor- ke, one szpomiàfi, ino vsze, ka sr.o od nyen;a pograbili, iiaxàjvzeine. Po tom vitesfvi szo ga vii Sztoliioin-belgràdi /.-szvetlinii Cerenioiiiaiiii okronali Vongri brezi Tivärisice, sfera nyeiiii je 'se mrla (1464) Komaj szeje vesaélo koroiiiivaiiyeopravilo, taki iiye-ini je gla.sK od %boiitaranya Erdèlczov i Moldaviczov za volo velke dàcse prinesseiii. Matyasa 1. je v toni boji velika neszrecsa dosztignola, är jja je eden Moldàvecz v-lirbet sztrejlo tak cscnieriio, da je v-tój rani stiri lej-ta frpo. Zbiicsene je denok szpokójo. Med etimi npa\ilami ÌMatjasa I nadigava C/.aszar Fridrik lil, naj bi Cselisv.ko za szé vzeo, ar je rimsz-ki Papa Podiebrada cseliszkoga Krala za volo v-szé na-czéczanoga krivovörsztva linszitszkoga, i niantrànja grozovitnoga katoliesónczov, nàjbole pa Mésiiikov, z-gmäjne krsztsànszke vövrgao, ino nyegove podlo'sni-ke od priszege odvézao. — IVlagyarszki Krào z pored-nov vojszkov doszpej vn Morävszko, i tam sze dngo z-dronbnim kreszanyom drä'sita. Katanszki Podiebrad navolivsi sze decsärije té, pronti doiiini sze napouti. Matyas I. povszéd za nyim süta tecsasz, ka pri Wil-1 a n o V iiieszti v-eden long zablondi, v-sterom szeoko-livrat nyega, i nyegove armàdie na enkrat podere vsze prvle pre'sagano drevje tak, da szi je notrizagrajani ma-gyarszki Krào iiej znào ovak pomocsti, nego szvojega tészta Podiebrada za szloboscsino i mir prosziti pod kàkscv koli pogodbov. — Eto oszràtn otejnye je Matyasa I. pod'sigalo z-Po-diebràdom znouva boj zacsniti, k-steroga szrecsnomi dokoncsanyi szo nyemi Plemenitasi potrejbnoga sztros-ka neprekràtili. Onjerejszan v-tom boji tak szrecsen Ilio, da je Vieto ri 11 Podiebràda sziii viovleni, ino sze dà Matyas v-Olmuci z-korónov Bla'senoj Div. Marii z-(rläve dnlivzétov okronati za csehszkoga Kràla. — Tou, ino pozablejnye tocskar med drevjom «adoblene miloscse, je Podiebràdaltak raz'salosztilo, i razh'itilo, da je zainof^ao od csehszke Goszpodé szi szprosziti, naj bi szipo nyegovoj naszkornoj szmrti Wiadisziava szinà polszkoga Kràla, nej pa niagyarszkoga MatyasaI. za Kràla zvolili, inopozvàli. Kaszooni takàjse vcsi'nìii. —Zavr-'seni vogerszki Krào szi je toti nej mira dào, naj bi Wiadisziava dolizdregao z-csebszkofifa tróna: medtémtoga driì-gomi nevoscséni bi szkoro szvojega tróna zajezdàro. Àr szo sze na Vogerszkom Velikàsi ino Plemenitàsi 'se kroutonavolili vnougoga ipregousztogabojiivanya,i pla-csiivanya. Zàto szo sze Matyasi I.odpovedii, ino Kazimiri polszkoga Kràla szini vogerszko Kràlsztvo ponudili , steroga je Ocsa brezi odiàsanya z-20 jezero szol-dàkmi odpravo na Vogerszko, gde je nyemi vsze k-rokam slo tecsàsz, ka szo esztergomszki kanóniczke Matyasi 1. vu Moràvszkom vojovajoucsemi nej od pogi-belnoszfi glàsza szposziali. — Szàszeni Matyas I. pri-hitri vu Biidino, napelàvce vkiipzapriszéganya z-lej-pim i màsznim obecsanyom poftissa ino szi nyé prinag-ne; szamo Vitéz Jànosa esztergomszkoga Érseka raalo preosztro postrczla. Po lem sze szpüszti nad Kazimira, nagànya ga brezi pocsinka do mejjé poiszke, ino 'snyegovih vojàkov vnouge vcsini szpoklati. Nikomijenej tak'sào bilou, ka szo sze zbücseni vogerszki Plemenitàsi z-tak lehkim dàli szpokojiti, kak Czaszari Frideriki III.? Steri je dn'igacs nej mogaoMatyasi I. skouditi, nego, vsze vogerszke pobegnecze i 9 udszkocsbiiike, med sterimi sze je i eszter^aniszki Érsek iialiàjao, dobrovolno ffori primavsi, Torke na njega pohiijsti, steri szo radi pelisznoli notri v-Krdé-lijo, ino v-Horvatszko. Ta prva csrejda Torkov je po Uäthori Ste van i, ino Kini s i Pavli na Krüs-nom poniji, p a i indi vecsfärti ognitno pobita, i pretirana bila. — Nego oni Torci, steri szo do Radgone gori znali priczafiitati, szopacs i po nasoj raveiisini veliko roblenyé, sganje, i krsztsnnikov obonjega szpo-la vu robsztvo odviecsenyé zadenili. — Zviin toga Czaszar, nàjlili viteskoga IVIatyai«a 1. od szvojih krajov inan zavrnjenoga nià: nyegove szo-szede, kakti: polszkoga ino cseiiszkoga Kràla, nepre-sztane podbàdati, nàj bi sze ob ednim szihiola na Ma-gjarszkOji ono med szebom razdelila; njega pa z-pou-ti procsdjala. Ete od hiidovolnoga Czaszara napredene pogibelne zvfjacsine tecsàj je tak naméno Matyas I. zabörati, da szije njegovo csér vn hi'sni zàkon oproszo. Ali nyemi je gizdavo odgovorjeno: kaje czaszarszka csinejzaed-noga VI ab a. — Polszkoga Kràla oprosena csi njemi je tudi korb dala. — Matjas 1. oszràmoter sze je o'se-no z-BeàtrIxov neapolszkoga Kréla csérjov, i na szvàdbo tildi Czaszara pouzvao. Té sze je pa nej dosz-tojao pn'ti, niti nikoga nej ineszto szebe posziati .-nego uprav podobsziQ'sàvanjom gosztiivanja naroncsi szvo-joj vojszki po Vogerszkom do Gjora robiti, 'sgàti, ino razdirati. Z-etaksim necsiovesztvom je Czaszar tak razdràs-cso Matjasa I. da sze je k-sztrasnomi boji zacsno pri-pravlati tak, da je njegove imenitne csesztnike na sjpiintanye pod'sigao ; Paumkirkera stàjerszkoga vojszkovodo (steri sze je 'se tak navolo czaszarove szkoiipoijzti) tak zadobi za szé, da ^a je v-baronsztvo podi^fiio, na Vo^erszkom ga z-Szaloiiakom obdarihao, stempra je on iiiocsno objàcso, ino sze v nyem zdr'sä-vao. — Szoligrädszküga Erséka, i Szekovszkoga l'is-peka, steriin je Czaszar dohodke vkràjvzéo , ocsivesz-no je pomàgao. — Na ton IWatyas 1. ki tak scsé sztàro l'atiiionio znonva vkiipszpraviti, zàto Aiisztrio ino Stà-jer vkrajvzéli : edno csrejdo Magyarov notri sziple vii Stajerszko, podio'si oLtiij, Marburg, Kadgono, Lip-niczo, ino do Gräcza vsze dà szporobiti. Pres/trósseiii Czaszar Fridrik III. je komaj z-pomàganyom rimszkoga Pape, ino z-podmitanov Kraliczov Beàtrixov Matva-sa I. na mir priiiegniti mogao tak: daje mogao pravici do Vogerszkoga Kràlsztva odpovedati, ino 100 jezér zlàtov bojovino plàcsati. — Magyarszki Krào nyemi je pa vsza povrne, ka je nyemi do szih mào szpojémao. Pokedob bi pa eden driigomi priniislavao nepokoj szvojili podlo'snikov: tak je mir med nyima tildi nej sztàl-nosztimeo, z-tém bole, daje szkoiipi Czaszar szpogoje-nih 100jezér zlàtov vszelé du'se plàcsati odiàsao. — Pride zàto Matyas I. vii Stajerszko szàm z-szvojimi seregi, pod szvojo oblàszt podvr'se nekaj z-lejpim, nekaj po szili vsza imenitnejsa meszta. — Odned vdàri vu Anstrio, podjàrma tam tildi vnouge vàrase, gràde, i vesznice, ino zaié'se Bécs; tam vsze dopridejnye i dopelanye 'sivesza zapré stiri mejszecze szploh, ino narédi tàkso szilo ino glàd , da sze nyemi je mogao podati, vu ste-rom szo nyemi mogli vszi vlàdniczke priseégnoti vör-noszt, i nyega za szvojega Làdavcza postQvati do szmrti, stera ga je tiidi v Ilécsi szkoiicsala. Pokopani je pa v-sztolnombelgradi. Do Matyasa 1. je na Vogerszkoni mogla debela (kusz(a) nevejdnoszt kralnvati, pokedob szo vnougi ovak vrli ino imenitni Velikasi naj nancs piszati znali, kak(i : ü à t bori S te v an erdélszki vojvoda; O rs za g, Rozffonyi Ladiszlav kraievszki Dvorszki i t, v. Nego za Matyasa I. szo krouto gorijemaie vszókeféle mestrije, vucsenoszti, tr'stvo i t,v.ar sze je nyemi nej milo kaksi koli sztrosek, nàjlih vii szvoj Orszàg privabi z-tocskar razvr'senoga grcskoga Czaszarsztva modre Vucsiteie, Mestre, i knige tak, daje za nyegovoga kraliìvanyabila v-BQdininàj dragsa, i gläszovitnejsa kri-'snicza, i stamparija pred kràtkim znàjdena (14i4) Radoveden je vcsàszi obiszkao duhovne i szvetszke Go-szpoude pri szvojib hi'saj; — Dosztakrät sze je pota-jeni podaovukmetovszkekocsicze, z-kmetiii sze je rad szpominao, da bi le'sf zvedo, ino vido, kak sze nyim godi? — Za toga volo je té lübi Krào escse zdaj ne-pozàblen, ino sze veli : „m r o j e M a t y a s K r à o, n ega pravice." — Wladiszlair 11. krào 1490 — 1516 = 26. Za pràzen vogerszki trón szo sze štirje zgliis/i-li. 1. Jànos Matyasa I. fotif. 2. Albert sain polsz-koga Kràla. 3. Maximilian Friderika III. szin. 4. W I a d i s z I a v cseliszki Krào. — Pokedob bi Beatrix pokójnoga Kràla Dovicza rada mo'sà mejla , ino bi Wladisziav nyoj obecsao, ka csi on vogeriszkc KràKszt- vo sadobi, jo v-lii'sni zakon vzeme : z-szvojov seiisz-kiiiov mestnjov je pri Goszpodi voszpelala, da szo szi Wladiszläva zvolili, ino ga v-sztolnonibelgràdi po Odvaldi teda nàj sztàrejsem Piispeki zagrebszkom okronali za Kràla. Med zavr'seninii proszniki pr\ije bio Albert, ki je z-PoIszkocra z porednov vojszkov na Vogerszko pridr-drao, ino tatranszke okolsine pogrébo. Togaszvojega brata je Wladisziav li. z-obecsanyom ednoga fàla szvo-je ocsovine zadovolo i odpravo. Bole je Wladiszläva II. prepekao Maximilian, ste-romi je fak szrecsa szlü'sila, dana hitrom nazajszpo-jémavsi Stäjer, Koroško, Kràjnszko: pride pod Bécs, steroga szo encsasz branili ioti vogrinje: medtèmtoga vidévsi, da Uecsanje Maxiniiliàna zoberoiics 'selejo: szo ga njerni prejkdäii. — Od técz vdäri Maximilian na Vogerszko, gde lebko vsze do Bihiine pod szvojo obläszt podlo'si. Tam odned denok more v-Austrio nazaj, àr szo sze sväbszki njegovi szoldàczke zbontàra-li za volo neplécsanoga Iona. Pa tildiTörk v-Horvatszkom doszfaje'sekvàra vcsi-no, ino szem dale sze ravnao. — Neszkrben Wladisz-lav II. je zdàj primoran za dobrovzèti naszieduvajoucsn pogodbo: I. Wladisziav II. naj povrne vsza, stera je pokojni Matyas I. Frideriki III. vkrajszpojémao, i tiaj bojovino plàcsa ICO jezér ràjnskili. 2. C.si Wladisziav II. vtégne brezi odvetka mrejti, naj Maximilian läda z-vogerszkim Krälesztvom. — Za volo tak nàgloga razsveglärivanja z-teskim tà-lom negda pribojvanih nemszkib Dr'sav; näjbole pa za volo szporoucsenya Vogrije Maximiliäni brezi privolej- nya SS. i RR. vsze povszéd szo Wladisalava II. kakti ediio^a zaie'senoga pfiifnyasztoga siislavcza raznasali. Niki Ujlaki Lovreiicz ztno'sen Velikàs ga je pa czloH za Sz. Liikàtsa, toii je ton: za jiincza: z-ste-rim sze té Evangelista mala, szmeo osznieliàvafi. — Ovak je Wladiszlav II. nej grdo odprta pronti szehi vüsz-ta mogao zaniiiknoti, nego, rejsen zagliisanya Beatrix Dovice, z-Anov spanyoiszkoga Kràla cserjóv sze je o'seno , i lak troust pobndo, ka Orszag iVIaxitniliàiii nepride vronke. — Pa rejszaii je porondo sziiià Lajo-8a,steroga jetakivu mladih lejtih dào okronati za nasz-lednika (1506). Za tém glasz na Vogerszko pripise, ka sze törsz-ki Czaszar Szelim I. z-szvojov rodhinov jànka, i zev-sze Enrope v-Àzii mà szvojo vojszko. — Mejniii szo tak vogerszki SS. i RR. ka bi zdaj vrla prilika bila nail Torke iti, ino negda pogràblena nazaj priszvojiti, da nebi sztroski ino vojàczke fallii, — Da szo pa vu rimszkom Papi vüpaiiye tejh potreboucs obalejnya po-lo'sili : tak Bakacs Tamàsa esztergomszkoga Ér-seka k-nyemi odposlejo. Medtémtoga on je z-Rima driigo nej, nego odpOsztek za vsze one krsztsenike, ki bi'v boj pronti Torkom prišli, prineszao Gda bi sze tou po Orszàgi oznanilo ; prevnongi obó'sani, za-dn'seni, vtraglivi, pijàncsovajoncsi, i razbojni kmetje ì mestrovje pri Pesti vkiippriletljo tak, da nyim je taki za voja posztàvieni Dózsa Gyiiri, naj nyé v rèdi ino v-sztràbizdr'sl. Ali on nyim nebràni zemeiszkih Goszpon-dov hrame, Cerkve i klostre szporobiti, ino zapeliti; divojke i sznehé obsziliti ; csemi Plemenitàse vmoriti. — Pijanim pàvrom sza sze nej milili dühovniczke, nej Ape- lice, neffo szo Csnki Jàiinsa csanadinszkoga Pis-peka na ràseii fforipotégiioli 'sivo^a, i vu piispeszkoin ol>lecsali. — Dózsa Gyiirije'se nameiiyévao z tèmi div-jajniicsimi, i {(rozovitno Miiàrjajoiicsimi bojtlikaj lüszt-vatni steri szo sze za Kiirncz, — kn'ice — iineiiiivaii (od diacske rejcsi ete: Crnx, kn"s) — encsasz sztràh delati; na zàdiiye pa 'siiyihoviin poniàg^aujoiii za Kràla sze posztaviti. — Ali Boii^ je to^a nej dopiiszto; ne^fo pri Temesvàri nad té zbesznyene poinijszke pàvre vdà-ri Zapola z-privodjeiiitni jiiiiàki, ki s/.o nyé zvékse^a dolizoszekali, iiekaj razeg^iiali, nekaj vu Tenies vodi zaiejjali, vnonge gorobeszili, ino viovlene vu vouzo ©degnali. — Dózsa Gyiiria szo tiidi zgrabili, ino ga med grozovitnimi inàntranii pogùbili. — Za volo toga divjänya i razbijanya szo kmetje z-vèksimi dàcsami, goszpodsinami, i ovaksimi dii'snoszti naió'seni, ote-'seni. — Protivno : ZàpolaJànosa szo Goszpoda za veliko prestimàvali za volo zadiicsenyà pAverszkoga sztrà-ha; W la d i sz I a v a II. pa za volonyegovenedelavnosztì, pfiifnyavoszti, siislavoszti trdno zametavali nateliko, da szo na podbàdanye Verbóci Stevana i Zobi Miha la v-ràkiskom szpràviscsi szkoncsali : da szi vecs nigdàr nebodo prisavcza za Kràla zebirali. Celou dvà golombisa szo vu Kràla hi'so notrisztrejlili. — Zà-to presztrasseni Wladiszlàv II., da szébe, szvojo 'seno, ino deczo zavarva ; sou je v-Bécs k-Maximiliàni Cza-szari, ino'snyim sze szpravo etak : naj Lajos Wla-diszlàva II. szin vubi'sni zàkon szi vzeme Màriocsér Filipa Spanyolszkoga Kràla; toga szin Kàrol ali Ferdinand pa Ano csér Wladiszlava 11. z-etim vàgatnim prisztiivekorn : csi Lajos vtégiie inrejti bresi diteta, naj Ane tiväris i njegov i otroci dobijo vogrijo — Za téin je Wladis/.lav II. za malo csaszii premino, K-üKvejta, komi Vou^ri /a volonjegovenedelavnosztii neszkrbnosz-ti na spot vida pravijo ; dobzseLäszIöär je Wlàdisz-lav II. rojen Polak (szloven) iia vsze, ka nyemijenaz-vejszteno, rad pravo: dobzse toujetou; dobroje.— Szpoininanja vrejdno je tou, da je za Wladisziava II. spiszao Verboczi Ste v an ono pravdeno Knigo, stera sze itak obdr'säva. Ii ajos II. krào 1516 — 1526 = 10. Na deszét lejt sztaroga Lajosa II. szta dva mo'sä-ka szkrb nosziia , ino ga ravnala: eden nemecz ; drii-gi Vogrin. Nemecz gaje naj raj vu igri, plèszi, nasz-làdnoszti vajao, ino tak 'snjega zapraviàcsa narédo, steri sze je tak, kak nyegov ocsa, malo szkrbo za szrecso Orszäga. Odked sze je zgoiidilo, da je orszäcs-ka peneznicza szpràznyena ; Kràleszka imànja szovà-rendo vodàna; Véksa Goszpoda szo sze med szebom pernyàli, nyefkali pokedob szo edni z-Kràiom, drugi pa Zäpola Jànosom, steri sze je zaprva na Palatinsztvo, zàdnjics pa na Kràisztvo tro, dr'seli. Püspeczke szo pa tak z nnuvim krivovörsztvom Luther Martina po-szeo meli. Nedoszitniii Torkov ocsi szo 'se dugo obrnjene bile na rodovitno vogerszko zemio. Zdàj joje Szoli-man II. namejno priribiti. Denok na vid poiscse Lajosa II. po Berg h ami szvojem poszianci za podugsa- ajt) mira. — To^aszo pa v-Büdini tak dugo mudili brezi ndincska , da Szoliman II. navolivsi sze csàkanya, Belgrad, klöcs k-Vogriji, za szé vzeme. Lajos II. stima-joucsi, da je Bergham torszkoga Czaszara naglejuvà-vecz (Spion) ga dà \ morifi, ì v tatarszko jezero notri-Ificsiti. Z-etim iiecsiovesztvom razdràscseni Szoliman II. sze zacsne mocsiio pripràvlati k-boji z-trdim naprej-vzétjom V8Z0 Vogerszko, po tom vsze neniske Dr'save pod szvojo oblàszt podio'siti, ino ÌVIahometàiisztvo z-mocsjóv mecsa po vszoj Europi vpelati, ino osztano-vititi. Ka Törszki Czaszar namenjava? Tom ori Pài kolocsanszki Érsek po liszti vecsfàrti, szledkar sze pa i k-nyemi pripelavsi, z-recsjonv tüdi na znànye dati Lajosi II. je nej zamudo. KràojeÉrseka opómbo za sàio nej vzéo, nego taki sze okoli ogiejövao pri euro-pejszkih Poglavàraj za pomoues. Ni eden nyemi je nej pomoucsi priposziao zvün rimszkoga Pépe zaKrsztsàn-sztvo szkrbécsega Pasztira, — Lajos II. od szvoje tivàrisice nagovorjen, Sztàlise i Réde, csi sze gli v-nyimi nevfìpa, vu szpràviscse vkiippozové, V sterom je szkoncsano : naj sze pleme-nitna vojszka na hitrom oboro'si, ino pri Tolni Kràla pricsàka. — Medtémtoga tà pridoucsi Lajos II. vecsne-nàjdeza pohasznejnye katanov, kak szamo 26 jezér. — Z-etimi Kréo na pouli biQzi M o h à t s a poaztàne. Tü je Tom o ri Pàveo kolocsànszki Érsek primoran v-na-zoucsnom boji vojszkovoda biti. — Za malo csasza pri-grumi 200 jezér Törkov na mohàtsko poulje. Kak sze primejo, mlatijo vogerszki junäczke po torkih, da kàp-lejo kak tràva pod koszov nateiiko, da zdvojeni Torci obrnocski sze szpiisztijo vu pobégjàino za teliko, ka 10 8Z0 s7.e voiigri za nyirni zegnàli. Zdäj pa Torci obr-nocski vsze stiike vösz(rHjo na vogerszke junake, za tém naszfäne nieszàrenye brezi szmilejiija. Vii 'sgéca~ noszd bifja szo Piispeczke proszili Kràla Lajosall. kije tildi viteško szekao popolana], naj bi sze kam na szträii odniekno z-pogibeinos/.ti. On rejszan naszkókaina jezdi pronti Pecsühi. Na pobegi prileti k-csel e potoki, ste-roga nema csasza diif^o preglejüvati, gde bi bio vosz-kejsi? nejs;o tam, ^de je k-nj'emi prijaiiao, scsé ga preszkocsiti, Zatriideii kony pa na/.rit szpódne, Kràla polé'se, steri od'smetnoga oro'sjà sze nemore gorszko-pati, nego sze v-müzgi zadiisi. — Vsza ova vogersz-ka vojszka je na nikaj djäna, nyój vsze oro'sjé, i priprava procsvzéta; vszi Érseczke i Pöspeczke; vszi Ve-likàsi i Plemenitési szo tam szvojo szmrt nàjsii; krou-to malo jili je szpoviijslo, ino osztalo z-té pogube. — Teesäsz, ka sze je na moh.^cskom poulji età ob-jocsliva zgiiba godila: Zàpola Jànos erdélszki vojvoda je pri Szegedini z 40 jezero vojakmi nakänyeno esnbo; escse je z-vszàkeféle lä'smi takàj i drüge plemenitäse pri szebi zasztàvlao, da naj za Kràloin nejdejo. —Szpo-dobno sze je i 113 ego v priàteo Fràngepàn Kristóf horvatszki bàn z-I5 jezero szojdàknii po mali gfbao. Ki da bi poiilek zapoiivedi vu szvojem csaszi vküpsz-prisli: tork bi bio pobien. — Od Mohàtsa vstricz Dunaja Torci szo brodili pronti Budini gori, po ponti vsze vàrase, vészi, marofe, kästele i käksega koli iména tirarne obóhàvajoucs, szporópajoucs, po'sgajoucs krsztsenike vmàrjajoucs, i v-robsztvo odeg-najoucs brezi vsze proutibràmbe. Sto zna, ka bi törsz-ki Czaszar z-vogerszkov Kraliczov vesino, da ona nebi zczäjtoina z-Uiiditie v-Po^süii pobegnila pred njim? V-Uiidino axo Torci lahko notri prišli, nyoii od vsze dra-gftie i lepote szlekli, i gorvu'sgäno odsztavili; prejk Diiiiaja szi moszt narèdivsi, na ovoin kraji na^aj poj-doucs po Vogerszkom 8Z0 pàli vsze pozobaii, szpok-lali, zapeliii, razrüzsili, ino ludi odvlekli brezi sznii-lejnya. — Mrtva tejla Szpomorjenih liidih, i Vszakeféle 'sivine mrczine na inohàtskoin poulji szo teliko vii-konv, pszouv, liszfcz, jaszlrebov i ovaksih zgrabli-vili sztvar tä privabile, i tak zvonyaie, daje vii nevar-noszti bio 'sitek poutnika. Zato z krsztsanszke szniil-nosztije Kanizsai Dorotbaea, pokójnoga Perétiji Imrea Dovicza, z-szvojim sztroskom dala preztorno-globokejame szkopati, ino vsze ne'sivo notriszrànili :!! — Po odhàjanyi poganov szta taki dva lovila po vo-gerszkoj koroni: Zapola Ja nos erdélszki vojvoda, ino Fer d i n à n d austriänszki Princ/, ki je bio szvak pokójnoga Kräla Lajosa II. Zàpola Jänos v tokajszkoiu szvojem imäiiji z niitami, i z tokajszkini vinoni je za-mogao, da szo szi ga za Kràia zvolili, po Yard a i Pavli esztergomszkoin Érseki vs^tolnonibelgradi okronali, ino ga v-bfidinszki gràd szprevodili, Z-drüge sztróni tildi v-Pezsini vkiippozové zevsze-ga Orszaga SS. i IIR. Bàtbori Stevan Pa'alin vn rtzpraviscse, v steroni je ednovolno szkoncsano : 1. da je Zàpola Jànos iiej pràvdeni vogerszki Krào, àr je on vu nepràvednoni szpràviscsi— szamo od nikelko swvo-jih priàtelov-odebràni ; nego 2. poiilek negdasnyili pogodb korona vogerszka salisi Ferdinandi ; po steroga szo i kmeszti Poszlansztvo v-Bécs odpravili, ka bi ga na Vogerszko privodili. — Ferdinand taki i pride, na vogerszke pravice priszégiiK iia iiihJì niosoiiskke s/lo-lice; odked szo ga s2,prevéjali z-velikimi cerenioiiiainl v-Büdino, z-stere sze je szäszeiii Znpola poiibrao. — Tecsäsz , ke sze je Ferdinand v-Büdini poiiüdo: Bàtlio-ri Stevan Palatili i priszésni nevoscseiifk Zópola Jäno-sa, vnouge imenitne Velikäse nyemi navabi; kakli: Värdai Pavia es z tergo in s z koga Érseka; Pe-réiiyi Petra ä d a s d i T a in à s a i t, v. — l'o fom szo Ferdinanda szprevajaii v-sztoliiibelgrad , gde «zo ga poulek orszàcske segé po Vàrdai Pavli esztcrgoni-szkoin Érseki za Krala vcsiiiili okrónati. — Vogerszke zgodbe za Kräle Austriänszkoga Roda. T rétji Pretek. Ferdluàud I. Krào od leta 1527 do 1564 = 37. Pokedob obà zvoieiiiva Kräla, Ferdinandi. nà|m-re, ino Zàpola Jàno-s v-ednom vogerszkom Krà-lesztvi vkiiper, i na enkrat kralüvati nescseta: priiiie-ta sze za szamoblàsztvo boriti. Ferdinanda I. sztrén szo podpirali nej szamo nyegovoga ocsinsztva, nego i Vog-rijezmo'snejsiiVelikasi. —Med Zépola Jànosa pomocs- niknii, aviin nisjega rédn Diiliovsine, ino Pleitienità-80V, szta sKe italiajala dvà iinenitniva Grofa: Fra iipepali Krištof nàjinre, ino Batthyàni Fe rene», sturivu sy.fa, i(ai< na FIorvats/Aom ino Slavons/.kom : tak tndi na Vogerszkoni, Ferdinandi I. vidno dos/.ta iiüdo|ra zadenila. _ Frang^epén je med vrediivanjom stiikov pod varasdinsxkitn gradoni od ferdinandovili presztreljen. — Batllijóni F'erencza je pa Ferdinand 1. tak '/.a szé doniio, da je niliäo vu lädan^i Nouvogrà-da (®tiffing) ino Szalonaka, z-steriini je od Lajosa II. bio obdariivani. Escse ga je i za liorvatszkoga Bàna posztavo, i nyerni 15 jezér ràjnsk v mito prikàzao. — Etak oinocsnejsani Ferdinand I. szvoje na Nems-kom i Vogerszkotn nabràne serene za Zàpola Jàiiosom szpiiszti, steri szo ga pri Tokaji dosztignoii, i vkiip-zmlàtili tak, da od vsze vojnicsite priprave szlecsen komaj v-PoIszko 'siv viijde. — Odned ednoga polszko-ga Goszpodina, po imèni Laszki J e réni ma, k-törszkomi Czaszari Szolimani II. odpravi, naj bi nyemi ga priporàcsao__Nikoga IM a r t i n ü c z J ü r i a Czensz- tochiànszkih Pauiinarov Giavóra pa na Vogerszko posle, naj bi za njega priàtele naxäbo. Oba szta sze oii-pravno verila Zäpoli. Ar je törszki Cza.szar z iiepre-brojlivov voj.szkov rejszan priszilo Vogerszko do JMohätsa, kania je z-vogerszkimi szvojimi priatelmi takàj i Zdpola Jdnos njemi pronti prisao, rokoii küsno, ino 'snyitn vréd szpoutoma v-Bndino setiivao. — Biidinszki gràd szo Ferdinandovi szoldäczke pod ravnansztvom INädasdi Tamäsa encsasz mocsno branili, dokecs szo sze nej törszke szile navolili. Teda »zopa Nädasdi Tamäsa v-ednokämao zaprli, ino z-törsz- kirn Czaszarom tak s/e pof^oiidili: da njemi oiii «rrad v-roiike piiszfijo, rsi nyini nn 'sitek ino oro'sjé iiiliä. Ka iiyim je i obecsariototi, pa denok na konci Biiditie na-lecseni Torci sze malonej vsze nevörne Netnce szpok-iali. Nàdasdi Tatnää pa med klànyoin vedno ladjo szko-csi, ino po Dnnäji na ov kraj priplava uprav pod Pest, $rde je Zapela Janosa tabor sztao. Kf ga je i posztrcz-lao za volo nevörnoszti, ino z priszegov zavézao, naj pronti iiyenii vecskrät szäble neopàsza gori. Szolitnan II. po tem, kak je Vogerszko za szvojo Dr'savo ozväo, ino gràd biidiiiszki Zàpoli zasztän prejk-déo ; ide naravnoiics zevszov neztnernov artnndiov Uécs vkrajjemàt Ferdinandi I. — Szàsaeni Vàrdwi Pàveo esz-tergomszki Érsek gaje na tój ponti od 600 iepon ob-lecsenili i oboro'^jenih junakov szpre^ àjani prisao szpos-tiivat, ino proszit odpfisztejnye, ka sze je Zépoli tocs-kar znevJiro. — Bécs pa Torci nedobijo, nego pri v-nyega notriszilejnyi vecskrét nazàjzbiti zgibijo 30,000 vojakov. I dajeglàsz po törszkom tabori voberlenczi-vao, kak da bi Czaszar Kärol V. szvojenii brati Ferdinandi I. z-velikov vojszkov na pomoucs pribli'sävao: od Becsa süe nàglo poberé Szoliman 11. ino po kredii-nàjszkib okolfnaj vnogo kvàra delajoucs hiti v-büdino nazaj. Tii pa v-krougi vnougib torszkili ino vogersz-kih Velikàsov korono Zàpola Jànosi zroucsi, vii kràlszt-vi ga potrdi, ino postiivati z-nagrésanyom veli.— Ober toga je v Budino 3000 Torkov pod vojvodsztvom Grilli Bassé poszédo krédi za obrambo. — Szäni sze je pa za volo pribli'sàvajoucse zime v-Czarigräd povrno , po pouti vdil razbijajoucs, vmarjajoucs, ino vecs kak 40 jezér krsztsenlkov kak 'sivino odegnajouc«. — ZÄpola Jàiios szijer.dàj x-tém praznim domiszle-koiii prilizàvao: ka liki o.s/.ferffoinszki Érsek focskar, tak i ovi odnaffiiyeni Velikàsi za volo sztraliovitnoga S/olimaiia II. iiyenii sze podajo, csi nyé vkiippozové VII s/.pràviscse v Bliiiiiio. IVIe.dtémtoga inalojihje szpris-lo, ino zviin to^a, da Je Hänfi Jan os za Palatina ode-hräni, nikaj je nej SApomiiianya vrejdno^a szkoiicsaiio; We^o odszihtnào bole, ring- pred téin, szo sze Goszpo-da i nyili kmetovje med szebom odiirjàvaii, vu razbija-nyi ino opüsztsavanyi \^énj'alina teliko, da szo mes-tiovje i ovaksi tr'sci 'se szenja nej obiszkati, kmeto-vavci nej kàksejfa lejpoga'sivincseta szmeli goriszkrmi-ti, ino pokazati. — Po nasoj brezobràmbnoj szloven-sini szta dvd z-szvojimi obnro'sjenimi kmeti stoverjala, i robila: Toro k Valentin tiàjmre, ino B a k i t s Gyiiri. Med tém je Ferdinand I. po R o g e n do r f W i I Ii e I-nii z-porednov neniskov vojszkov poszküsao Zépola Jänosa z-Büdine vöpognati. Ali za volo vla'snoga vrej-mena, i vnoiigih Törkov, ki s/,o nyemi pomagat prihi-trili, vesz trüd i sztrosek je zgübleni bio. Gizdävoga Szolimana II. je pa z etov prevzétnosztjov tak razdràs-cso, da je szäm vu Vogerszko prigrumo z-tém na-prejvzétjom, da Bécs ali poszvojì, ali do téo povàla.— Medtémtoga, pokedob Austrie zdàj z-velikov vojszkov za lo'seno néjde, oberné sze törszki Czaszar nad Kö-szeg, i zacsne ga sztrejlati. Jurisics IVIiklös rojen Dalmatin pa z-Köszecskoga meszta vszejh hramov sztrehe z-czàjtoma dà doli, itio z-pejszkom nyé nano-sziti; okolivrat povszéd, mocsno zazidati, ino zvün malo katanov bli'snye kmete notriszpraviti napomoucs, ino 'snyimi je 22 dnt tak fiuno znao Kószeg bràoiti, da fizo t-a Torci povrgli, ino 'ansili edna csrejda ««e v-Stäjer zeszipala; olvoli 20 jezér jfii je pa pronti Bécsì ino Linci na stoverjanye , i rópanye vravnano, steri szo otl (iszte span.voiszke vojszke, stero je Czaszar Kà-rol V. po vogersziiom oblecseni pripelao, vszi doli-szposzekani. — Touje Szoliinana II. tak posztrassilo, da.je Grädecz piìszto, ino preplàvavsi Miiro, pronti Marburgi setiivao zevszov armàdiov; tamsze Törci vu velikoj sztiszki prejk Dràve 'senéjo, i po tém po zavfn-kasztili odces/.tjaj naglo v Czarigràd pobegnejo. — Sze znà,daszo be'sécsi poganje pà vsze okolfne prile'sécse, gdeszo sii, k-püscsavi napravili, ino vno'sino krsztseni-kov odegnali. _ Niki mejnijo, da je törszkoga Cza-azara njegov prejdnyi Bassa Ibraiiim zàto tak dalecs okólivodo , naj bi ga Czaszar Kàrol V. le'sej vloiivo i pognbo. — Zvejan ino prevötren Szoliman II. je ton zvedo, ino Ibrahima doma na 'snyonri dào zagerliti. Vetehäjt sze je prigoudila szmrt Bànli Jànosa Palatina, meszto kogaszi je Zäpola zvolo törszkoga Generala Grittusa za Namesztnika, ka szo nyemi vnougi imenitni Goszpondje krouto zamerili. — Grittns je pa z-tejh szvojih nevoscsenikov nistere dào vmoriti, za ste-roga volo je i on biijti. — Zäpola Jänos zgübivsi dvä szvojiva zagovornika, i na szrcé vzemsi szvoje Domovine nedopovedlive kvà-re: z-Ferdinandom 1. sze je na dobrom pogoudo, ino o'seno z-I z a b e 11 o v polszkoga Kràla cserjoiiv, stera ga je naszkorom z-ednim szinom Jänos 'Sigo m ovesze-lila. — Ali dngo je nej té radoszti v'sivati mogao, àr ga je szmrt z-szvejta voodzvàla. Pokopan je v-sztolnom-belgródi. Vii naprävienoin Testatiientomi je Zäpola Jénos szvo jo (iväriscizo z Sziiiom \ré() poroucso iiasxkrb Marti-inic/Jiirii voradinszkomi Piispeki, ino Petrovifs Petri. Po s'/nirti Zàpola Jànosa bi mogao cejlo Vo-perszko Ferditiand I. poiilek pogodbe pred krälkim pridobiti, Ali tftrszki C/.aszar vszo szpravo razvr'se, vszo Vogerszko '/.a szvoje lasztitisztvo stimajoucsi.— Ferdinand I. szp denokprinie zàpolovoj Dovici Biidino vkrajje-mati ])o s'/.ili. On sze pa Szolimani II. preporàcsa, kf/.dvoma sz\ njima szinama z tiezmernov voj.szkov pàli vii Vo-gerszko do Ertsénya bliizi Biidine pride, kama szi veli malora szinà pokojnega Zépola Jànosa prineszti z-'sele-joucsi gavidiH, z-sferirn sze je v-tàbori tecsasz sàio, i nyegoveszprevàvce goszti'o, da szo sze nyegovi torci po-A cscni po ednom i poküpoma vu vàras, kak da bi ga radi vidili, notri sétali, vsze vnlice zasztàli, ino na enkrat szkricsali: „Biidine je nasa." — Vkniiyena Izabella Do-vicza sze je bridko zajoukala, ali pornocsti szi nej mogia. — Nego poulek vredejnya i naravnanya Szolimana II. je primorana brezi odlàsanya z-szvojim nazàjprines-senim Szinoin, ino zevszim genli'vim poistvom z-bii-dinszkoga grada v-Erdélszko, stero je nyej za szfro-sek niliàno, preszeliti. — Z etaksov csalàrnosztjov je törk Biidino pogràbo, na Vogerszkom sze zagnejzdo, ino 145 lejt tu gdabodi robo, vmàrjao, szmodio, i o-piisztejnya delao! — Ferdinand I. zdàj'se vidévsi, da szi 7,-sztróhovitno-zmo'snoga Szolimana II. nemore djàti: ràj szi od nyega za 30 jezér zlàtov na pét lejt prepiìscsenyé boja szproszi. Ka sze pa Izabelle Zàpolove Dovice doticse: otia opàzivsi, ka 'snyénimi dohodki dnìgi napnnyàvajo n Kzvoje inosnjé: pod g\isnov i sztäliiov pogodbov je Ferdinandi 1. prejkdàla korono, ino Erdelszko. — Po nyé S7,inrti szo nyénoffa Siitià Jànosa "Si ff o Iiiidovolni (anàcsniczke pà razbili, i Törkoin pali priliko i zrok dali viionga nieszta nekaj poszvojiti, nekaj pa razriisi-ti. — Ka je Ferdinanda I. z tém tesje sztanilo, da je'se-Io vszo örocsino szvojini szinam v mirovnom sztalisi szpqroiicsiti. — Z-toga nagiba je pà na 8 iejt mir kii-po od Szolimana 11. ino sze popascso szvojega sztarej-sega szinà M a xi m i I i ä n a prvo za Czaszara, malo poznej pa v Posoiii za vogerszkoga Krala okorónafi. Komaj je tou szkrb obaijao, za tnalo csasza je mro v-Bécsi, pokopan pa v-Pragi na Csehszkom , f>r svio z-vogerszkili Kràlov pokopaliscsom sztolnonibelgradom 'se Torci iädali. _ . V-etili monfnih i vojnicskib rsaszili szo sze vdo-movile i vkorenile dvej nouve vöre na Vogerszkom i Erdélszkom: Lntberànszka nàjmre, ino Kalvinsz-ka. — Za Ferdinanda I. je 0 1 à h ftl i k 1 ó s esztergom-szki Érsek Redovnike Tivàrislva Jezusovoga notri-prineszao, steri szo katiiolicsànszko vöro krepko branili ino gordr'sali pronti szilnim Protesztantom. — Maximilian Krao 1564 — 1576 — 12. Nemirovni-szoldacski Officérje szo nilàdoga Zapo-la 'Sigo nadràsztili kaj vecs z Maximiliànovoga za szé pograbiti. Maximilian szi je pa poulek ocsinszke pogodbe praviczo vzéo szvoje po szili gverati. I da je nveffovomi vojszkovodi Svendi Laza riszrecsavgä- jale: iiazàj je szpojémano vsze; escse i vecs pribojü-vaiio. — Gda bi Zäpola vido, du sze z-Maxiniiliäna krnpkosAtjov iietiiore meriti; potou'so sze je törszko-ini Czasaari, steroini sze je iiej viioii'salo za volo Zäpola VII Vogerszko priti z täksini nanienyävaiijorn, da vesz vogerszki orszäg pod szvojo oblaszt podlo'si, Zäpola njemi do IJelgràda proutipride, ino rokou kiis-iie. — Szfrasiio veliko szvojo »ojszko Szolitnati II. na tri kraje razposle: eden tao nad Uanàt ; drügoga z-Zàpolotn; tretjega pa szàm pela nad Eger. Medtémtoga, gda bi törszki Czaszar na pouti za-csüo: da szo siigetvàrszkoga koniinendanta Zrinyi Mik Iòsa jundczke nyegovoga liiblénoga Basso i zeta l\leliemeda pri Szikiósi razbili, szpotrli, i bnjii: piin fàncsoszti pod Szigetvär prigrumi, i daga zosztrej-lati. Zrinvi Mik los z-poutrétjoin jezerom szkoro sza-mih horvatszkih szoldakov dvàjszeti krät tak viteško v-gràd szilécse Törke odbije, da je od zvüna Szoliman II. z gutom vdärjeni czvokno. Prednjejsi llassovje szo pa nyegovo szmrt nej törszkoj \ojszki oznanili, nego bole na knräsno v-gräd szilejnjie pobisztnli tak, da szo szvqjega Czaszara, csi gli mrtvoga, tia noszili po vszem tabori kazali le'sécsega. Zriiiyi Miklós pa vidi, da sze poinoiicsi nemore triiustati, — da szo zidine od vnongoga zosztreilanja na vsze kraje jäko razriisane, — ino szo junàczke z-veksftie "se szpokopali: Zàto v-naj dragso oupravo ob-lecseni veli grodovena vràta goriodprejti, i vsze nabite stiike na Törke vösztrliti. Teda sze z szvojimi vitézi (szàm nàj naprej) nad vràta vöszüne, na prà^o i lejvo szekajoucs vno sirio Torkov szpokole tecsasz, ka szo ü^ä presztrejlili! — Zrinji Miklósa odszecseno gl.ìvo 8ÄÜ Torci po savojem tabori na sceäpi kazali, po lom jo 16-pohvälov Maxiiiiiliaiii Czas'zari pripos'/lali, od ste-roga szo joZriii>iovi sziiiotnje szproszili, ino bliizi Csa-kovecz pri szvetoj Jttiéni porànili. Z naszlednikoni Szoliniana 11. szu je IVIaxiniiliän na 8 iejt poniiro. — Zäpola 'Siga sie je tiidi nej \n törwz-ko) nedoszitli\osili vt^cs viipao, nego z-Maxiniilianoin sze je z-Erdelijov, ino z nikelikinii prüesecsinii \ar-ineg^yijanii zadovolen szpopriatio, i za tem za malo csa-6za mro. Za n_vim je Bàtiiori Ste v an odeliräni za erdéls/.kofta vojvodo, steri szeje /acsno za Herczega piszati, ka szta nyemi voiiscsila Maximilian, ino törsz-ki CzaszarSzelim za volo nyegovo^a vitestva, i ovak-se jàkoszti. — Za Maximiliàna sxeje Protesztansztvo (Intlieransz-ka i kalvinszka vöra) po Vogerszkom razpresztränilo zàto, daje on nikaj tiej màrao, kaj koli sto vörje, sza-mo nyemi naj dacsiiva, ino namfri osztàne—Tiidi nye-gove nemške vojszke vojvoda Svendi Là z ar liithe-ràn je pàpinszke Pope poszili tii i tam pretirao, i szvo-je predgare na nyiliova meszta posztavo. — Kmetom szeje pa z-szal»lov pretio, osi nebi steli lutherànje po-sztàti. K II (I O I r K r à o 1576 — 1608 32. Pokedob bi Torci po notriszkäkanyi vu Ilorvàtszko, ino Kräjnszko razbili obsztojécsi mir.- tak sze je Rn-liolf mogao k-boji 'snyimi pripräxlati. — Pred vszem na »axiÌ7.(lejMje Törko» sfajers/ki Flerceg ino tiztricz llddolfa Kàro I kre kiipe/.ozidua pripopoucsninisz,tros-koiii eden niocsun gräd (bräniscse) od szvoje^a iinéna Kàriovecz «y-vàni, ino Torke, ki szo nyeini toj^a zidanve zebraniti steli, >ee.sràrti z dobicskdin poscsii-ka. Itndolfod \o^erszkili sz(äliso\ i Uednv \pr-kom je tüdi mir na dvàjszefi lejt szkienyeni, — \aHor- xafszlvo s/.o Ili liidi.Tiinje, ni kttlvinarie szmeli. — Ali Koiiiiij jf IJotskflJova mas/Jócska prószka vtihnila: taki S'ita s/,e (Iva hrafa railiràtila. Hudolf Czaszar nàjtnre iievoiiscsivsi K S7 t er goni, K a ni's o, E g e r Torkom, ino tàkse velike szloboscsine l'rotesKtaiitoni : s/e iiye-ini je zardelo, kak (labi Malyas njejovlirat« Protes/.-tantmi vlejkao. Zàto je lliidolf nemškim Herce^otn szvo-je^a sztricsinsa Ferd i M àn d a Stàjersakoga Ilercega priporacsao, naj Iii ga za Cy.asz«ra odébrali. Ka zacsiiv-8Ì Matyas, oger.szkimi, aiistrianszkimi, ino mo-ravs/,kimi protes/.tantmi szpajdàseni pride, nad sKVoje-ga brata Kndolfa v Prago, njemi po saili vkraj v/.e-ine Vogerszko korono, malos7.ledkarpa i ove ocsinszke Drsa ve z-roiik vtrgne Ilndolfi, da je té do szvoje szmrti z-gotovcsine gvisne mogao 'siveti. — Matyas 11. Hrào 1C08 — 1619 = II. Prvle neg bi vogers/ki Sztälisi ino Rédovje iWatya-sa n. z-korónov ovencsali: \n Po'sóiii vkiipszpràvieni szo 'seleli od Nyega potrdjenyé nikih pogodb; po imèni: da vszàkomi med mejjami vogerszkoga Kràlesztva sztaniivajoucsemi naj szlobodno bode sterekoli vöremed trejmi, katolicsanszke nàjmre. Iiith. i kalvinszke, sze dr'sati ocsives/no i odkrito; — naj Krào brezi nyilio-voga znànya z iiikim nezacene boja; — naj sze vszelé dva katolicsäncz-a, ino dva protesztanta za Palatina kandidirata ; — naj strànszka vojszka z-orszóga odide; — naj Krào na Vogerszkom prebiva i t v. — IVIatyas Ff. znàjoucsi szvojega brata Rudolfa miszli, ino protesz- tanlov liasztiovif ne szirrsbe szehi vscinjene, csi gli nerad, vsze podpise; i csi gli szo Püspeczke iiej privolili, vu prävdeiio Kiiigo vsze iiofrizaszàditi nabrani. — Teda aio ga za Kraia vogers/.koga okoroniivali. Od etili mào szo «zi Protesztaiitje gdebodi Cérkve, Sziiperintendente, Fredgare i souie goriposztaviii; ino tak S7.e krepili, da szo szkoro vszakojacske obscinsz-ke szlii'sbe oni meli, pàpinszke Duhovnike papomalili, zainefavali. — Florvatje szo niti zdaj nej Protesztanszt-vo med szé notripüszfili. — Mat}'as II. naj lih mir mà od vsze sztrani, nebràni Erdélczom Bet h len Gaboraza Ilercega szi zvoliti. Törsf-komi Czaszari eto Matjasa 11. privolejnye sze na teliko dopadne, da sze je prigno na 20 lejt z-Matya-som II. mir szklenili, ino nyenii okoli Dunaja i Tisze eno 72 vesznicz povrnoti. 'Se lepou sztàri Matyas II. z-Ä n o v szvojov tivàri-siczov nemajoucsi decé, Ferdinanda II. stàjerszkoga Hercega z privolejnyom Sztàlisov i Rédov za szvojega nasztopnika posztàvi, ino ga po Pàzmany Petri esz-tergomszkom Érseki vcsini za Kràla vogerszkoga, ma-lopoznej paiza csehszkoga okrónati. Ali uprav tou je nej prav dfsalo csehszkim protesz-tantom, pokedob szo sze bojali, da Ferdinand II. tüdiz-csehszkoga pretira vsze protesztante,kak tocskar z-stà-jerszkoga, Koroskoga, ino Kràjnszkoga. — Oni sze na vs'/.Hkodoub na szkrivnyem k-bojni zacsnejo pripràviati. Matyas Il.prvle neg bi ete bojne krvàri plamén za'svigno, azvojeocsf naveke zapré. Porànyeni je v-Bécsi. Ferdinand II. Hk ào 1616 — 1637 = 18. Ferdinand II. je z-Protesztaiitnii veliko meo opràv-lati. — Njegova'sena Baiarkiiija, kat. krsztsenicza, gaje szpioli VII katolszLih iiiisziiii potrdjävala, inokrej-piia pronti szkiisavanjoni szilniii Protesztantov. — Prvi szo bili tocskar zboiitàrani cseliszki protesa-tantje, ki szo nad Ferdinanda II. tia do Bécsa prirósiaii, ino gana pod piszanje szvojili nepràvdeniii 'selejny pri-sziljàvali. — Pobo'sen Ferdinand II. od protivnikov ze-vsze sztràni opaszani vu szvojoj lii'si klecsécs inolécsi sze na bo'so pomoncs zanašati nepresztàne. — lovo! gda bi tijenii sze nàj bole grozili, za prszi ga tronszili, teda sze nikeliko sztou junakov szkousz protivnikov v-gràd nofrivderé, sztrobentajo, ino poszilnike vösz-plàssijo. Po zadiisejnji toga pisa Ferdinanda II. nemski Kiirfirstje pozovéjo vu Frankfurt, da ga za Czaszara okorónajo. — Tecsasz, ka je Ferdinand II. tà hodo: /.biicseiii csehovje szo sze szpajdäsili z-Austriànczmi, Stajercznii, ino z-Bethlen Gabor o m erdélszkim Ilercegom, ino vszi sze podignejo na enkrat prouti Czaszari. Poszebno Bethlen Gàbor z 40jezérmi po gor-njoj Vogn'ji vsza tneszta, riidne, i gradé pod szvojo oblàszt podlo'si. I gda bi po csalàrnoszti tiidi Koróno V rouke doubo: za vogerszkoga Kràla sze je bàbao. Po ra/.poszlanoj szvojoj vojszki z-vu'siganjom , razdi-ran>oni, ino màrianjoin je po vszem Orszàgi tàkso sztràboto, i trepetan^e napravo, da szo sze szkoro vsza imenitna Goszpoda Czaszari znevörili. — Z-Bethlen Gàbora priponiocsjouv okrepsanì Cse-hovje S20 iia teliko zdivjali, da szo sze Ferdinandi II-celoii odpovedii, i nyemi tou zadenili, da szo Friderik a Palatinàtsziinga Kiirfirsta od 12 kalvinszkih pred-ffarov dàii za cseliszkoga Kràla okoroniivati! — Med-témtoga za inalocsasza je Boug gizdave ponizo. — Maxi mi lièti bavarszki Kurfirst nàjmre nàglo napomoucs prilliti Czaszari do Prage, fain szvojo poredno vojszko zedini z Czaszarszkov. —Prvie, neghi sze bftje zacs-nilo, eden szvétoge'sitka Redovnik nazoucsnoj vojsz-ki Sz. Meso szliì'si; po toin jo na junócsko vojiivanja obàtri, i pobisztri; z-prezvétim Krisztusovim Tejlom jo blagosziovi, ino Szakramentom od oitàra v-rokaj prineszé dale med szoldàke za véksega trousta volo.— Zdaj sze vszi stiikovje, i pQkse na protiviiike vösztre-lijo, vszi bobénje ino trobente zalirünijo; szekanye i klätiye sze jtacsne tak po vroucsem, da szo csehovje celou pobiti, preoblàdani, i od vsze tàborszke priprave szlecseni, procs pretirani. — Njihov zimszki Krào Fridrik je ràvnirs obedivao, dare njemi je glasz pri-nesseni od neszrecsne pogube; on sze je tak szglaso, daje nej kopüna pecsenoga steri je 'se na szto prines-seni bio vtégno kostati, nego sze Ifh brs pobrati mo-gao. — Nyemi je Czaszar za kastigo vsze ocsinszke zemle vkrajvzéo, ino prejkdào Maximiliàni havarsz-komi. — Nikelikim csehszkim, austriànszkim i stà-jerszkim piiiitarom je glàva odszecsena, i nyim vesz in-.etek vzéti. — Csehov neszrecsa je i Bethlen Gähora mocsno v rebro dregnila. — On je prevido, ka sze njegova voj-s'^ka z-czaszarszkov du'se meriti nemore. — Vnouffi imenitni Velikàsi szo ga tiidi 0(is2t«\ili, ino sze podlo-'siii Czaszari. — Betlilen Gabor vesz vcziiffani 'seiej sze z Czaszaroin pogodili. Pobo'snonii Ferdinandi II. je tou prav , ino s/.e vn N i k o I s z b ii r ^ i na iMoravsz-kom s/.pràvita tak , da Je ErdHlija z prile'sécsinii 7 vär-inegyévnii do sznirti Betlilen Gäbori fiihàna. l'rotesz-tantvi szo nike szloboscsine ziionva zagvisane. — Med-témtofja szledkar je nenas/.itlivi Betlilen escse denok dvakrat szàblo opàszao pronti Ferdinandi II. od Torkov napiliani, i ponià^aiii, pa vszàki fàrt z-nike!ikini do-bicskom. — Ali on je naszkoroin vu vodenoni betegi mro , i da je nej otrokov meo, vsze nvegovo biàgo s/.i je Ciaszar poszvojo. Betlilen Gabor, kakti trdi kalvinar, szi je pri/.a-dejvao vöro katolicsànszko po vog^erszkom doliszpra-viti, ino szvojo zvisziti. Zato szo vnougi plebännsk« pretirani, ino na meszto njih kalvinszki ali liitli. pred-garje notripnsztavleni. Nouve velike sonle. Cerkve je nasztavo; papinszko deczo zapovedao vn kahinszkoj vöri odhraniti. Jaj pajebilou onim, ki szo sztalni pa-pinczi bili!— Banfi Krištofa lentibszko, i dolnyo-lendavszko imànye vdil i vkri'soma je Betlilen dao szpo-robiti, i po sgati zato, ka je protesztanszkim predga-rom brano med kmetmi szvojimi predgati, ino sze vdo-moviti. —Od tisztibmào sze nemore Bogojfna kobilja, Tfirniscse, Tessan ovc zi, na indasnji dober sztan nazaj obogatiti. — Gda bi obcsiito Ferdinand II. da szo njegovi driévi tudi zracsiinani : szvojega szinà Ferdinanda III. dà za Kräla vogerszkoga okorónati. Komaj sze ton dogodi, Ferdinand II. v-Bécsi merjé, ino je pokopan v Grad- ci, kak Sii je "selo. - Taki za njim nierje tiidi glasso viteii P ä 7, III à 11 y P é t e r esztergoinsaki Érsek i kardinal, ivi je inocsiio brano vóro kat. pronti oziiriiim vo-jrerszkiin protes'/.taiitom. — Ferdinand 111. Krào 1637 — 1657 = 20. NaNeiiiskom za volo proles/.taiisake vöre z-Fer-(linanda III. serenami bojfnajoncsi Sveilo\je szo Rà-kóci Gyiiria erdélszkoga Ilercega vu szvoje po.sz-le privabili; Kije taki z-szvojinii oboro'sjenimi za dober dobicsek, po gornjoj Vogriji vsze pogràbivsi, vii Moràvijo setiivao k-njini, da sze "snyinii /.drü si. Ferdinand III. nepuszti na teliko priti, nego z Uàkóciom szev Linci z lejpim szpràvi. Dà nyemi nàjmre zvün Erdélije 7 vàrmegyévov. Protesztaniszke viire sziobo-scsine szo potrdjene, ino protesztantom vkrajvzéfe 90 Cérkve povrnyene. — Maloszledkar je tudi vu Wesz-fàliji mir napràvleni, po steroni je od 30 lejtih niào vnogo jezér liidili pozobajoucsi vörobaj vgàsseni (1648). ^Neiniroviii protesztantje szo zà(o deiiok yn szprà-viscsaj vszigdàr nekaj csiidnoga razgrenili. Po inieni szo z-sz\ojov iipvinivenov jezicsnoszlvoj 'seleli, naj bi Je-yuite z Vogerszknga pretirali; — naj bi liitheranoni i kalvinarop) szlobodno bilou na Ilorvatszkom sze nakü-piti, i tam sztaniivati. - Na età "selejnya nyim je pa E r d o d i T o m ä s bàn za s/àblo szégnovsi naz\ ejsztvo : „ka Horvätje tri vodé inàjo: Dravo, Szévo, i Ki'ipo ; edno med etimi nouvim gosztom dajo szerkati." — Ovak je pa Ferdinand III. nike has/.twvitne artiku- luse vcsino szkieitoli vu orszàcsivom s/()ra\iscsi; Po imèni: da veliki Spàii vu sxvojem vtiniiegyévi zemliscse more meti; — naj iiarmiczo pläcsajo tildi plemeiiitàsi, geto kàkse blago szvoje na tr'stvo z Orszäga vöpela-jo; — naj sze od 100 pos/.ojenili rajnsk vec.s kak 6. »a 'so (interes) nejemlé pod kastigo zgfibien)'ä isztin ge i t, v. — Med tem je nemila szmrt F e r d i n ä n d a IV. 'se za nasziednika okorónanoga ponietla. Zato je s»krbeii Ocsa szvojega dnìgorodjeiioga szina Leopolda vcsino za Kràla vogers/koga okorónati. — Ton je pacs dobro biloii, är je i Ferdinanda III. szmrt za malo csa sza vmorila. — lieopold I. Urao 1657 — 1705 = 48. Leopold I. taki, kak bi kràlevs/,ko palczo v-rou-ke prijao, je pomogao polszkomi Krali svedszkoga Kràla serege z-Polszkoga vöpotisznoti. — Za tém je za-varvao Brdélszko, gde szo sze Poglavarje prepogou-sztoma premenyävali, ino szvajüvali, od szkrädnjega odpüsztejnya. Ali uprav za toga volo s/.e je törszki Cza-siar na nyega razszrdo, ino,Kara-Mus«tafa vojszkovodo z-200 jezérmi vuVogers/.ko odpravo, steri gda bi notri do Érsekujvara neszkoncsaiie kvare vcsino, ino ni-kelika meszta v rouke doiibo: na zimo sze je domou odpotégno, na szprotolejtje pa nazàj pridoucsi. Komaj sze je malo odju'silo, Torci szo '.se rejszan prlstonkali. Prouti nj'im szta dvà nàj jaksiva vojvoda posxianiva: Zrinji MiklÓ8,ino Mo n t ec u cu 11 i. CsiJ« gli Zritijipred pribli'saMijoiiefiii.iTörlimi ninuszt n;i Dravi pri szis/.eki zé'sgao : deiiok szo sze oni prejk l)rà\fi pritrli, ila szporüsijo tiszfo trrli'iio zriiis/,ki-r ä d oz^väito, stero szta a szvojim nezracsuranini sztros-korii (iva Zriiivia na ovéranje törszke s/ile pri zdàjiiycni I, ejrradi zozidala. — Medténitoga nej 'l'orci, iiej^o IMdiitecnc iilli tia szkrivnyem je \esilio 7. piikseiiim'prà-lintii zrinszkigriid razvr'sti, Ka je Zriiivia (ak razdré-szelilo, da szeje z-tói)ora na szvoje icsakovszko inià-iiy" odpotéfftio. Moiifeciiculii je pa l'örke biiizi Sz. Gottiiàregi mir ponfidili, steri sze je \ii V asvari na devéti déii takàj i dogotovo (1664) Vsza doinàcsa vojszka je zdàj razpiiscsena. — Vogerszke Sztàiise i Réde je pa efo nàglo ponii-rejnye, in'o brezi nyihovoga znànya razpiisztsenyé vogerszke vojszke (ak (esko sz(ànilo, da szo sze frisko vu (reiitsénszkih topiiczaj vkflpzapriszégli pronti Cza-szari. — Med etimi szpnntaniini Velikàsi szo bili nasz-ledflvajo Mcsi ti imenifnejsi ; Uakti: W e s s e I é n y i F e-rencz Palatili; Nàdasdi Ferencz kralevszki Dvorszki ; Z riny i M i k I ós bàn ; Zrinyi Peter Kar-lovszki kommendant ; Grof F r a n g e p à n Ferencz; Ràkóczi Ferencz, T ököli Imre; Tattenbacli grof stajerszki Vladiteo, i t, v. Prvle neghi sze zdina plamén vopokàzao, Wes-seléiiyi Ferentz puntars/.ke driì'sbe glavar naglo inerjé. Za nyim za malocsasza tiidi Zrinyi Miklósa eden divji kan'sar pri Csakovci na jagrfji bi'ije. Medlémtoga de-nok, gda bi sze 'snyimi nikeliko gornyih varmegyévov zdru'silo: Zrinyi Peter ino Fraiigepàn na Horvatszkom, Iläknci Feroncz pia iia jfornyih krajih zacsiiejo czas/ar-sxkti s/trà'sl)e Ä-branicz (trdiii) ino mésit vöpogänyati, itio za s/.é szpojéiiiati. — Czas/.ar zvedivsi püntars/.ko gibaiiye, po ocsinsz-koni opoiiieiié zliiicseiie, naj bi na miri oj i-Czaszaroni donok natégno, v-sterom naj szrecsen bode; pri biidinszkoni Bassi szebé i vesz vogerszki nàrod törszkoini Czaszari podlo'si, ino ga pozové , da ga prejkvzeine. K a r a-M u sz ta f a törszki veliki vojszkovoda rej-s7.an szem prisiinieri z-300 jezero csfllmàsztimi. Kod je soll, v.szepovs/.fd je robo, "sgäo, i kiào, dokecsje nej pod Bécs dogrunio. Zdaj Czaszar Leopold pobegne v-Linrz. Becs pa grof Stabrenberg dva niejsze-cza tak knrasno i csedno'brani, da szo ga Torci niti vzeti, niti z-piikseniin praliom nej razriisiti mogli. Gda bi 'se becsanjev nàj véksoj sztiszki vczägali : teda nyiin poiszki Krào Szobieszki Ivan szvoj prihod z- sztrelbov dà ria znànye._Vsze sze je oveszelilo i o'si- \ilo zdaj. On pa prvle, neg bi sze vogyen podäo, zev-szov szvojov pomoiicsnov vojszkov Sz. Meso poszliili-sa z szvojim szinoin vred Mésniki dvorécs k-oltàri, ino sze z-preszvétim Tejlorn Krisztusovini okrejpi. — Teda szvoje serege z-jedi'ni z czaszarszkimi, stere je lotiirinszki Herceg Kàrol konimandirao, ino sze obà szpiisztita nad Türke kak naj hiijsi viher, ino nyé pri-szilita, da sze morejo pod velikov zgübov v-nocsi mek-noti, vu naglocsi szvojo vojszkino penezniczo, 300 stiikov, 100 jezer dragih satorov, vno'sino 'sivesza, konyov, gamil i drügefele dugovänyov popiisztiti. — Poszebno vu törszkom tàbori*teliko kave je osztalo^ da szo jo za volo fälocse po navadi zécsali piti (1683) Szpléseni Torci pa neprehenyano be'sfjo. Poiszki Krào ino lotrinszki Herceg szta nyé tirala, pri Eszter- gomi aosztisnola, i zbila tak, da jih je 20 jezér na nieszti osatalo, ino Es z tergo m je dobleni nazaj. — Tököli S2i zdaj nevej kaj zacséti. — Rad bi sze poglfbao z-Czaszaroin, pabitiidirad dalebojovao 'snjirn. Czaszar po obsciiiszkotn Piazmi oznani, ka vszém, ki sze na indasnjo vernoszt povrnejo, nihà sze njim ple-mensina, posfenyé ino imetek. — Vnougi szo sze i zboucsali, ino Tökölia odsztavili. — Tököli vesz zdvo-jeni pri varadinszkom bassi noiivo poinoucs iscse, Med-"témtoga, da szo Czaszarszki sereni vedno vecs i vecs mészt Törkorn vkrajvzéli: varadinszki törszki bassa Tökölia dà zvézati, ino v-Czarigràd mi vouzo zasze- bom odviejesti. Lotrinszki Ilerceg Kàrol pa ide dale zaTörkmi, ino njim Budino po sztrasnoj sztrelbi, ino mes'/arejnyi szrecsno z-rouk odvi'a, odked szo oni 145 lejt vohodili po vszem vogerszkom kràlesztvi robit, 'sgàt,i vkon-csàvat. — Za vulo nazaj doblene Biidine,i dalecs odpo-rinjenoga Torka pobüdjenoga veszeijà ino priszrczne zahvàle Bougi i Marli Patroni, pero popiszati nemore (1686) Zadoszta je tou,da szo sztàlisiino Rédovje Leopoldi I. obitìbili: daszi nyegovoga, i za nyim vszigdàr do vösztecsejnya austriànszkoga roda, sztàrejsega Krà-lovoga szinà zvolijo za Kràla. I rejszan szo kmeszti Jó-zsefa nyegovoga prvorodjenoga szinà za Kràla oko-rónali — Erdélci szo sze tildi austriànszkoj Hi'si na veke podàli. — Ka törszki Czaszar nevonscsivsi Leopoldi I. T ö k ö li I m r e a z-vouze ■/.-mocsnov vojszkov vu Brdèiszko odpravi, ino ga za Hercega posztàvi. — Tököli, liitlieràne ino kalvmare k-szebi navàbivsi, tak szrecsno sze bori z-czaszarszkimi, da Ai sz t ra Ge- neràla v-roiike dobi. Toga je deiiok rad za szvojo 'seno, stera je v-Bécsì kicsila, zamenyao. — Da je pa Leopold I. bio z-franczószkitn Rralom za volo riékse neinske örocsiiie v boj zapleteni, ino bi lo-trinszki viteški Ilerceg Kàrol szvejt odsztavo: kurà'so szo doubili Torci vii nezgovornoj vnosini do ineszta Zen t ha vu Vogerszko prisütati. Viteški Eugen ins Ilerceg sze pa eden podvecsèr na n^é szüne, Ino v-lii-trfni z-sztrejlanjom i szekanjotn nyé tak preoblada, da jih je 20 jezer na bitvisesi zobe nihalo, ino v Tiszi nezbrojenih sze zalejalao (1697)— Glàsz efoga prenià-ganya je franczüszkoga Kräla primorao z-Leopoldoni v-Riswigi sze szpriätliti.— Z-Törszkim Czaszarom, steri je 'se na Vogerszkom zvün Banäta vszezgiibo, v Karlovici »ze tüdi mir szklene, ino ga szledkar nej vecs szein (1699) Törszki bassovje szo Tököli Imre! zdaj tanäcs dàli, naj bi sze Leopoldovoj t'äncsoszti vügno. On more bougati,i na törszko zemlo odvan-drati. — ' Komaj sze je Leopold Czaszar diige törszke bojne rejso, gdaga je na vogerszko kràlesztvo gledoucs nou-va szkrb obiszkala. Vnougi Grofovje, Baronje, ino primo'snejsi plemenitàske szo sze näjmre 'smetntli, ka szo vu napràvianyi mira z-Törkom nej tàiniczke bili; — ka sze nemška vojszka itak tü kota; — ka szo nisteri prilizàvci vesz narod ondali anstriànszkoj Hi'si nahlap-csijszki'sitek it,v. Oni szo szi v-ronke szégnoli omej-'sanim szvojim praviczam valànye z-szilov nazaj szpra-viti. — Szamo nyim je Vojvoda menkao. — I z-tém je nyé oszkrbo franczoszki Krào, ki, szkrivoma vu nyiliov mehpissécs podküri Rà k ó ci F e r en t z a, naj bi szvo- jo órocsino (Erdélszko, ino pribli'sne okrogline) od CsasKara pod szé vzén. Mlndi ognjeni Ràkóci sze pOszti zapelati, ino po L ange va I szoldacskotn oniciri vsze szvoje namenyàvanye odpise franczószkomi Kràli. — Szkoii.sz Uécsa putiivajoiicsi OiFicir pa liszt Czaszari zroucsi. — Etak Ovädjeni Ràkóci v-Nouvoninieszfi v-àrest pride. Njegova tivàrisicza pa podnütiLeliman a sträsarszkoga kapitana, da priliko podvori aresztanti z-tetnnice vö i vu Polònio k-szvojoj 'slàjti odfiiknoti, kania je B,e r t s é n y i M i k I ó s lingszki Grof pred njim odleto. — Tii vesz tecsaj pomenjenoga zbontàranya prav vu pameti szpremetavsi Ràkóci : szvoje zàsztave z-etim zlatim napiszkom:„za Bogà, za Domovin o, za Szl o-boscsino." na Vogerszko notriposle. Pod njimi je hitro teliko plemenitnih ino kmetovsakili lüdiii k-rédi bilou, da je Ràkóci 'snvimi iebko zacsno czaszarszke oblasztnike szpoloviti, vojszko z-trdin i mészt vözeg-nati, ino vsze do Po'sóna zaszvojiti. (1703). Czaszar zbucsene podió'snike, ki szo sze Kruci imeniivali, pozadovoisiti 'selejoucsi, po raszposzia-nom liszti obecsa pole'sejsanje stimanih njihovih 'smé-csav , ino pozàbiejnje pregrejske. — Medtémtoga raz-vroncseni Kruci Czaszara neposziiihsajo, nego dale razbijajo, vu'sigajo, ino vmàrjajo po vszem Orszàgi. Ka naj njim Ràkóci nàg!o nezebràtii: tak szo k-njemi 23 tanàcsnikov odloucsili, da szàm naj nikaj neniore zacs-niti, niti dokoncsati brezi njihovega privolejnja. — Erdélci szli'savsi Kruczov szrecso, szo sze Czaszari znevörili, ino Ràkócia za Hercega szi zvolili. — Med etov krüczoszkov pràszkov Leopold I. z- szvejta odide. — Nyeini pravijo „V e lili i Leopold" ar je v dügotti kraliivanji rejszaii vnouira velika dela odicseiio zvrso. — Protesztatitje szo Leopoldi L veliko liudoffa zade-tiili. Oni szo poszküsali na ceszti, po steroj sze je szvo-joj zàrocsniei pronti pelao, z podkopaiiim piiksenim praliotn ga razcsesztiiti, itio z cseiiiiirotti zapraviti. — Oni SKO vszako praszko, i zbontiiratiya goriznejtili, ino podkiirili; — czlou Torka nazvàli, i 'snjini vréd Orszäg opüsztsävali. — Escse szo njihovi sziiperiti-tendensi, Predgàrje inoKàntorje, po racsnni 256, fól-iiiczke bili VII Vesselényiovoin szpüntatiji, sfere szo z-Czaszaroin sztàlisiino llédovje ovak nej zainogli sztra-liiìvati, itio tnir naréditi, nego /a iiyé szogvisna inesz-ta z-iménoin vopokàzana, gde bi nyini szlobodno bilnu bo'so szliVsbo opràvlati. Tàkseje bilou za 'selezne In-theràneCsoba bliizi Kószega, ino Döniölk priinàloin Celi. — ZaKalvinare pa gorejnyi-Ór. — 'Selezni szlo-venszkilutiieràtijeszo preci nej piìsztili päpinszke Cerkve, stere szo po szili pàpinczotii szpojétiiali ; Nego n>a-lopoznej, dare je mro Széclii Peter brezi odvetka ino'skoga, ino je nyegova Szobota, ino Gornya-1 end a va Czaszari v-roiike prišla. — Pobo sen ino szkrben Leopold Czaszarje zevszim prizadejtiyom ma-lonej dolibiijto katoliosànsztvo goripomdgan. On je po pretiranyi Torka za mladino soule goriodpro, ino nyé Jezuitom, ino znouvanotrivpelanitn P i a r i s ta m zroucso, steri szo sze tak vrlo znàli obràcsati, da je katolicsàiis^t-vopo csàszihpo vszem Orszàgi veszelejse ràsztijCzvesz-ti, i bià'seni szàd prinašati zamoglo. — Protesztansztvo je pa pomenkà\a!o, àr szo tiyemi vnougi imenitni, ino bogati Goszpoudje hrbet obrnili. — «fósEsef I. Krào 1705 — 1711 = 6. Teski je biozacsétek kraliivaiiya Józsefa I. szko-ri) zevsitim vo^erszkim orszä^oni Uàkócievi Ki iici szo làdali. — Rejdki Gróf, Baroli, Piispek, i prirno'sni Gosz-podin je szinen z-szvojim Kràlom baratati. Nfj je bilou iiiksega rediì, i pravice. Mej niscse bio (jviseii '/. szvo-jiin blà^om i 'sitkoiii pred Kruczrni. Vsza vojszka je zviina orszóga vojiivati inolia pronti Fraiic/.iizom za volo spanjolszke örncsfiie. Mili Krào Józsefl. z le jpini povàbi zbiicseiie Kriice na pokoj i podio'siioszt. Pred vszém je katolicsäiiczoin prepovedano Proteszfaiite v-koni tali drà'siti, preganj ati ino nyini Cerkve vkrajvzéti. Obecsao njim je engedüvanye vszega hüdoga , stero szo pronti ^Jenli vcsinili. — Pà-pinci szo za volo 'selnoga mira nikse lübavi i dobronte riej Krnczom szkratili, nego z-proteszfantmi krouto dobri bili tak, da szo sze njihovi szuperintendensi za veliko stimali, ino za Njili Exceiiencie sze dàli OKvàti. — Pàpinszke Mésnike pa na teliko za bojdikaj dr'sali, da szo nyim po navadi na spot viiliàcske pravili. — Napihnyeni Ràkóci nprav zàto sze neboji Kràla, da je njegova moucs razkälana. Nego vn Szécsenyi vkiipzberé szvoje drü'sbenike, za vogerszkoga Pogla-vàra sze piiszti ozväti, ino z-povolnini sztroskoin,i vrlimi kanonérami od francziiszkoga Kràla oszkrbien, na vecs krajih ponouvi boj z-Czaszarom, ino po szvojih razbojnih Krucih po vszeni Orszàgi razbija, 'sgé, ino màrja nevolne pàpince nàj bole, — K-bo.ji primorani József 1. od Rliénusa na Vogersz-ko pripozové iiekeliko regementov, ino'snyiini Ra b u-tiii Generala hitro v-Erdelszko odpravi, odked szeje Iläküci pred njim z-czàjJoma na Vogerszko meknoti znào. — On v O nod vkiipszpràvi szvoje, slimajoucsi, da fra za Kràla posztàvijo. Ali tou szeje nej zgoudilo, nego szo Józsefa l. dolidjàli ; Jezuitov pretiranye szo dokoncsali; meszto Eszterliàzi Pavia szoBertsényi M i k Iòsa na Palatinsztvo podignoli ; ino dvA poszlan-cza turóczszkoga Vàrmegyéva szo dolivszekii zàto, ka szta sze poviipala pumirejnje z Kralom tanàcsivati. — Od vsze té necsamiirnoszti je szrcé zabolelo Józse-fi 1. Z-troustom, ka sze mir napravi, vkfippozové Sztà-lise i Réde v-Po'son. Uàkócia tiidi dà pozvali po Palatini Eszterhàzi Pàvii. — Medtémtoga Ràkóci gizdavo szposle: ka on nikoga za vogerszkoga Kràla neszpoz-na, nego pride nevörne domorodce kastigat. — Gda bi Ràkóci z-porednimi seregi iiad Po'son se-tüvao : Ä i s z t e r General sze pri T r e n t s é n i na nye-ga nameri, 'snyim sze prime, ino Krnce tak szpomiàti, da jih je 6 jezér na meszfi szpomorjenih osztalo, ove je pa razplodo. Szàm Ràkóci mocsno ranyen je mogao z-nàj hujšega ognya procs nesen biti. Vsza Kruczov tàborszka priprava je czaszarszkim v-rokaj. — Od ete sztrasne zgiibe szplàseni Oes k ai ino Andràsi szta taki med czaszarszke serege pripelala d vej jezero Kruczov. Bezeré di Kapitan z-szvojimi sze je tudi za nyi-ma ravnao; ali ovadjen je prvle od Räkocia presztrel- jeni- . . ... Pouleg vsze osztroucse , z-sterov szi je pnzadej-vao Ràkóci kruce od odszkocsenyà zavarvati: pred- iiyejsi Kriici szo sze nej vecs mogli zavejszti, nego szo lih priliko preglejfivali Kräli sze podati. — Ka zvedivsi J()z.sef I. szvojili seregov vojszkovoda Pàlfi Jànnsa pooiìlàszti z-R,ikóciom, i 'snyegovinii dru'sbeniki vu pogajanje sze pns/.lifi. Ali daltàkóci (äksa terja od Kraja, stera sze hrezi oltsciiiszkoga kvära, i potnéiissnya kmleszkoga velicsatisztva dovoliti neinorejo: pogajanje Uàkóci pretrgne, ino szvojìm obecsajoucs, ka za bojno vecs sztroska, i vecs katanov za malocsasza pri-neszé: odinekne sze vu Polònio. Csednejsi Kruci eto nóglo oHidejnj-e Ràkocia za czaglivi pobég stimajoiicsi, vu S za t h mari sze vkiip-iia beréjo, ino szvojega mi'Ioga Kràla poniidjeno pomi-losztejnje zobéroucs primejo, nyemi sze podlo'sijo, ino na örok oro'sjé dolizdejvavsi vtfhnejo ClTlO.Te-csàsz, ka sze je z kruci pogodba napravlala, József I. v-bobinkaj (oszipniczaj) je vmr'o brezi diteta. _. Kama je pa Uàkóci Ferenfz? On , i Bertsényi, Csàki, Eszterbàzi, ino drfigi, po racsuni 200 pré-mo'snib Grofov i plemenitàsov, szo sze nàj znebili vsze-ga biàga vu vogerszkom Orszàgi, nego ka bi sze szvo-joglàvci pràvdenomi szvojemi Kràli podàli, ino szo od-vàndrali na Törszko zemlo, ino tam prednom szpomrli. — Hài-ol III. Krào 1711 — 1740 = 29. Po szmrti Józsefa I. Mati prizové z-spanyoiszkoffa szvojega szinàKàrola na prejkvzétje làdanya vszejh austriànszkih Dr'sàv. On pride, ino sze prvie za rimsz-koga Czaszara, za tém i az vogerszkoga Kràla püszti 14 okróiiafi. Kak Czasaar je im6 noszo Kärola VI. kak Krào pa 111. On neodlàsa cejlilì oiie rane, stere ss-.o Knici vo-gerszkomi Kralevsztvi zedvàrili. Vrédjeiia je s/.tälna vojszka z-vszàkolejtne dàcse placsuvaiia; vnougim ple-miMiitiiim rodoin szo povrnjena tisz(a lasatiiisatva, sterili szo szo za törszkoga razbijanja znebiti mogli; na-pogno jetr'stvo i poszlovanoszt, po steromziiàjo iiiszt-va bole 'sivécsna, razbisztrena , szténsena, i bogatejša posztàti. — Vu hasy.novitnib poszlov obvrsàvanyi Kà-rola pa Törszki Czaszar zadr'sàva tak, da Beiietsànom po szili vkrajvzenie otok IVI ore a. Oni pomoucs iscse-jo pri Kàrol Czaszari, steri Törka opomenè, naj mir ina, ino Moreo iiazàjdà. _ Törk zdaj 'se pà mocsen Czaszara neposzluline, nego bole sze vu njegovo Dal-macio zaletiivati, ino prejk Szàve trejti poviipa. — Tak sze boj zacsne z-Törcsinom. Pronti pribli'sàvajoucsim Torkom je odlocseni E ii g e ni u s H er ce g. On sze pri Petrovaradini z-Törkmi prime, neprehenjano sztrejla-nje, szekanje, i vmàrjanje trpi tak dugo, da Torci zgibijo 30 jezér, ino vsze, ka szo z-szebom meli. — Od téczide Eugeniiis Herceg zevszov vojszkov pod Belgrad; tam v-gonsztoj megli vdàri nad törszki läger^ z-meszta pre'sené Törke, ino nasa vojszka dobi cejli törszki tàbor. — Belgrad, Orsova, Temesvàr; ino presztorna okoliscsa vu Servii ino Bosnii prido pod našega Czaszara. Na Horvatskom szta tüdi szrecs-iia bila Dràskovics ino Auersberg prouti Torkom. — Na tou je Törszki Czaszar mir 'selo napraviti; steri je vu Paszarovici tüdi szklenyen (1718). Od vojnicske szkrbi mentüvan Kàrol III. nema- joucsi mòskoga odvedka, réd naszlednisztva napravi, ponlek steroga mä (csi nebi meo kraliivajoucsi aiis-triànszki Ilerceg^ szinà) sztarejsa csì lädanye prejk-vzéti (1722) Vogrinje szo taki privolili z-tém pridàve-kom; da vszigdàr katolszke vöre naj bode kraliivajoucsi, ino priszégne na vogerszke pravice. — Za eto prinagnejnye zahvalen Kàrol III. nepOsztr z-niiszii szrecso i diko vogerszkoga Kràlesztva. Nego vcsini nasztaviti za pravicz le'sejse i hitrejše szkon-csàvanye csetvére ok roglinszke T ab le; szed-méroszodbensztvo; inoKràleszko Nameszt-nisztvo. — Za prisztojno preszvecsenyé ino zobrà-zanye mladine szo nasztàviene na vecs meszfaj gornye i narodne vucsilnice. Plebànusom szo povrnjeni griinti, stere njim jeTörk ali Kriicz vzéo. Nikédikszo szpràsz-nyeni klostri z-baràtmi pà napunyeni na vcsenyé Ifiszt-va. Z-ednov recsjoiiv: Vesz orszàg sze je o'sivo, i preobràzo. Ali uprav ton je nagnilo nevoscséne szouszede: Francüze, Spanyolce, Szardince, Neàpolce, Torke, da szo sze na enkrat vzdignoli na osziablejnye Kàrolo-ve mocsnoszti, i na razszipanye nyegovoga naprejvzét-ja. — Szmeli szo pa, àr je viteški Eugenius 'se mrtev bio. — Nas Czaszar, zaszipani z-protivnikmi, Kommando vszejh szvojih seregov zroucsi lotrinszkomi Hercegi Fe re nei, tivärisi szvoje sztarejse cséri Marie Therezie. — Té sze dobro dr'si.— Ali da drügi Generali kesznüjejo: tak czaszarszka vojszka veliko zgi-bf. — Zgibi Spanyolszko, Szardinszko, Neäpolszko, i szkoro vsze, ka je veliki junàk Eugenius od Törkov pridoubo ! Za volo telikili zgibicskov po vs'zein Vogerszkoiii f(làsziio goiidraiiye, ino vrenyù nasietane, stero Kàkóci Ferencz, od tors'/.koga Czaszara poiszkaiii, po eiltiom pisznii szeit) pri|)oszlaiioiii pali scsé iia ocsivesziii plamen zakuriti. Ali nióder Czaszar Karol je ziiäo tijegovo hiidovolno nanien}ii\aii}e z-pripravnim pokasliganj'oiii d va Generala : W a 11 i sz a, ino N e i p e r ij a, vnics szpra viti, ino kralevcsatice l'tissati. — Medtenitoga, csi gli je Kóroli nikelko ole'sejsala teskoncso tocskarnili zgi-bicskov dika ona, poulek stere je on pomoyao Frideriki Auguüztnsi ba\ars'/komi Kurfìrsti polszko Krälsztvo zadobiti; denok je üzramote i 'saloszt lak dugo sztnigala na njegovoin 'sitki, da ga je z szvejta szpravila. Proteszfantje szo i Karoli Czaszari zaglüsali za razprozfrejnje preobte'senili, ino na voszkej&e prire-zanili njihovih vorvanszkih szloboscsin. Karol sze pa dr'sf orszacskili prvejsih szklenb, ino vravna: da njihovi Predgorje indi neszmejo prebivati ino bo'soszlü'si-ti, nego kak je od sopronszkoga szpràviscsa 1681 vö-pokàzano. Nasi lutherànje szo sze molili Czaszari, naj bi njim düse nihào Cerkve, àr je C s ob a njim od etecz dalecs, i tam nega szlovenszkoga Predgara. — Cza-szar njìm pa.odgovori; naj bi sze z szlovenszkim Pred-garom oszkrbeli v-Csobi; i csi sze njitti tà vnon'sa iti, tak naj bi müczali pàpinszkoga I)iihn\nika za nà\a oiiples/Ji. — Posaebno , ka sae vogerszkoga Kraleszl-va doüka: Leopnid II. szlalise ino Rede vkiìppoKOxè v-iJiidiiio, malos/ledkar pa v l'o'soii, \ii s/,prà\iscse, otii sito sze üzkrl)eli zdaj, imjsz« vecskrat luk.se n.imiitacs-noszti neprigodijo, kak xa pokójiioo;a Jozsela II z-to-ga nag;ibajoiicse^a zroka szo i nomo I'iszino, na «(ero bi meo Leopold II. pred koroiifn aiijoiii priszcgnoti, iiareW-li. Ali Oll iia szvoje kraleszke pre|dnoszti hidi pazliv iijiin z Becsa dà odpiszali: da liki szaini neliìbijo no\iiie: tak i «Il scsé pri szvcjih l'rediiikov priszegi os'/.tà(i. — Za trilli je priso Leopoldi II. v Po'soii, ino sze je \-iia-zoiicsiioszti neàpoiszkoga Kràla i Kralice pilszto za vo-gerszkoga Kràla ovéncsati. Z-protiviiikiiii pomirejiije szije za prvo szkrb nzuo Leopold II. — Z pràjszkiin Kralom sze leliko pogodi, obecsajoucsi njeini, da z-Törkom tildi pošteni mir scse napraviti. Pa rejszan miroliibeii Leopold II. povrne 'l'ör-ki Balgràd, i »sze ovo, ka sze je za Czaszara Jozsefa II. pridonbilo. Szamo szkraja liaiiàta, itio kre dna vo-dé falat zemlé szi obdr'si. — K-zbiicseiiim Doleiiczoin pa odpravi vecs seregov na vékse posztrassejnje, ino njim dovoli z-malim popravkom negdasnje pravice obdr'sati, v-kom szo s/,e oni x dobrovolili, ino podàli.— Franczüzi pa, kak dabi zbesznili, s/.o vesz r«d i for. mo szpreirgli; z oro'sjoin szo Krali, Princioin, Pis-pekom, Abbàsom, i viiongim driigim kak vu Irancziisz-kom, tak Nemskom vkrajxzéli lasztins'/,tvo, i ladan-sztvo. — Viiosino fraiiczuzov, ki szo doinà vu ne variioszti bili, pod obrambo našega Czaszara szo na Nemško prileteli; med njimi tiidi Kràlo\i Princi. — Franczüsitki Krào i Kralfcza, gda bi pred pogibelnoszt-jov stela Mijli, szta po ponti gorpodr'saiia, v-Päris nazaj odpelaiia, ino (atii, kakti naj véksiva hiidodeini-ka , \u \ou/-o szranjena. — Groza je obisla »sze eu-ropejszke Po^laväre. — Brezi odiàtianja Leopold II. praj.szki KràoWillielni II.ino svédski Krào, vu Hiinici vkiippridejo, s/.p<-ìjdàsiio, ino pofrovärjajo sze: kak bi Lajdsi XVI frnncznszkonii Kràli kak näj hitrej na po-iiioiics mogli bili? — Pred \szeni Leopold H. zbez-njene Francinize z-lejpini opomene, ino nagiba szvo-jega ospotanoga Krala na szloboden zrak piiüztiti, ino ga dosztojno postiisali, kak i po szili odevzèle griinte Diihovszti tak, kak poszvetnoj Goszpodi z csiszta |)0vrti0ti. Francitiize je Leopoldi II. z-elov opombov tak. razdràsctìo, da stoga na boj vö ponzvali. Ali Leopold 11. gda bi sze näj bole k-bojni pripravlao, vnierjé. Zà Leopold IL Kràla je Protesztantoin obcsin.szka szloboscüina däna gdekoli po Yogerszkorn nej pa na Horvatszkoni, po szvojoj navadi iVlolit\ärnice goriposz-tavili, ino k-njim Predgare ino Skolnike szpra\iti. — Denok neednàkih hi'snib zakonov zdàvanye sze je moglo zoucsi papinszkoga Popa dogotoviti. — Decza ■/.-etaksili needniikib zakonov rodjena ali szo mogli (csi szo tak lii'sniti\ari.ske eden drügoiri obecsali) vs/i pà-pinszke vöre biti; ali (csi je pogodbe nej bilou) moška decia ocsine, senszka decza pa materne \öre biti. — F e r e 11C Z I. Krào 1792 — 1835 = 43. Kak je po szmrti szvojega Oese Leopolda IL ravnati zacstio Ferencz I. preszlavnoga austriansz^oga Roda Ur'aàiija: taki je na ziiänje doubo, da boj rnä e-Francziizmi. — Fereiitz I. sze zàto dà v-Büdiiii za vo-gerszkoga Kràla okoróniivati, pri steroj priliki je njegov pravi brat József za Palatina, zvolen, ino szo vköpszprävleni Szfälisi ino Hédovje nonvomi szvnjeini Kràli k-odicsenonii dokoncsanji gofovoga boja rekrute 'sivész , konje, ino pejneze dobrovoliio poniidili. — Tecsàsz, ka szeje età velikodiisna poniidba notriter-jala: Ferencz I. odide czaszarszko i cseliszko koróno gorivzét. — Ali tecsàsz szo tildi Franc/.iizi na teliko zbeszneli, da szo szvojemi Kràli ino Kralici glàvo po boliàri dàli odszécsti (1793). Na ete gro/.ne szlejpoba-triviioszti pokastiganye szo sze nisteri eiiropejszki l'o-glavàrje z nasini szlo'sili. — Ali Francziizi tiuli na razdroblenvé Ferenczove nioncsi po najeiiinikili szo szkrivonia pronti Ferenci I. reberijo nakiìriti steli, ste-ra bi mej la kak na Vogerszkom, tak vuAustrii ino Sta-jerszkotn vövdäriti. Nego pogibelno vkQpzasztoplenyé je ovàiljeno, ino Zacsitelom glàva od sinyeka dolisnk-nyena : kakti; Apati M a r t i n o v i t s i ,• groli S igra i. Ha j n Ó czi, L a cz k o vi t s i, _ Mensi krivci szo pa szpolovleni, ino sztràli odpràvieni. — Teski, ino vszepojedni franczüs/ki boj sze je zacs-no, steri je pod kràtkimi prehenjanyanii pét farti po-novieni, ino je 23 lejt trpo. — Bon aparte Napoleon je pa bio on viteški franczüszki Cf.aszar, stero-mi je \n vszejii bojnaj na teliko szrecsa vgäjaia, da je našega Czaszara priszilo tiü v-Bécs prirósiajoucs z-sztolnoga meazta dvakrat na Vogerszko pobegniti; — priszilo dolidjäti riraszko-nenisko czaszarszko Koróno, stera je 633 l^'t austrianszkih Princzov glavé veaesi* la; — prisküo ga je sbb znebiti vnougih ocsiiisitkih Dr'sàiiyov vu Neinskom i Talliànsxkom. — S/ploli z-dobicskoni szrecsiio bojovajoucsi Napoleon bi našemi Czaszari znào escse vecs vkrajvzéti; je pa nej vcsino, daje tiyegovonàj sitarejso csér L niz o za 'seno doubo. Ka je nas Czaszar vii rrancziiszkiii l)ojnaj tak tie-szrecsen bio, veliko csiido je nej, pokedob szo sze s/.koro vszieiiropejszki Poglavarje z-francziis/kini Cza-szarotn zdnVsili za volo sztraha pred nyirn , i tak je vcsaszili nas Czaszar szatn szebi prejkpiiscseni osz- tao._Njegove vojszke je vszelé menje neg fraticziisz- ke, pri nyój doszta na j)oliitocs szein vzetih, nezvu-csenilij nej po rèdi oboros'jenih junakov. — Ka szo pa liidjé v etih bojnaj v-nasem Orszàgi, kak i v-driigih trpeli? je grozno. — Gda bi 'se prajszkoga ino našega Krala nej malo poszkübo Napoleon : szvoje neprestetlive serege z-fran-Ciiiszke zemle pela na szeverne kraje prouti Rüszi, vu szvojoj nezgovornoj viszikoszti misziécs, ka vsze po iiyegovoj prevzétnoj vouli vöszpadne. — Medtémtoga n'is/.ki boj za nedoszitnoga franrziiszkoga Czaszara'sä-loszten konecz je vzéo. — Ärgda bi ondale i dale notri v-Ri'iszko priso : rüszka vojszka sze je pred nyim nazaj sztràh kàzajoucs vlekla, pojdoucs vsza meszta i vesz-nice pó'sgàla, pola poko'sena, szilje, rogata 'sivina, i konyi odegnani ; sztanovniczke zevszim szvojini blagom ali pojdo z-vojszkov, ali vu kaksih logaj naliiku-vajoucsi sze z-Francziizmi divjoszrdito bijejo. — Vu leti 1812 14-a Mihàoscseka je Napoleon 'se pri Mos z-kvi. Dugo csàka, da biga prišli mesztjànye szpostii-vat; ali da nikoga nej naprej, id« zraven \-czasaarsi- ki jn;rà(l Kreml; nye^o\ i vojaki sze pa rnzppes/.trt'jo po \Arosi. — Ali kak sie za csüdijo, gda najdejo vsze hrnine zaprisrsfMifi, d veri i vrata szpozakletiyena, ino preci tildi pri veliknrn pihanyi szevra iia vecs kak pi'fs/.tou krajih iia enkrat «acsiie goreti. — Franc/.i'izov veliko, ki S7.0 prvie, tieff szo viijfi mogli, od ogiiya doszfignyeiii, zj^orelo je. — Napoleon pa veli väras vöszporobiti, povr'stiga, ino dale idtinad Uüsze. — K n t o z o v rüszkili seregov Vojvoda escse dii'se, i date valli Fraaczii/e ia szebom, ino sze pripràvla k-velikoj bitvi. Na ednonk do s/ih inào be'récsi Rii.'zi sze oi)rnéjo, z-francziizini sze kreszajo tecsàsz, ka je sztrasno meszarejnye posztanilo, ino vnogo Franczü-zov s/padiii!o. — Zdäj Napoltjon poniija mir Kiitozovi. Ali té nyemi odgovori: ,.ka je zdäj od mira nej gtics, nego sze niszki boj za prä\o zacsne " — Franczi'izi od Rüszov vu mälili ino velikih bitvaj szpotiikani morejo vu velikoj zmoiifnyi ravno po tisztih krajih nazaj lutiti, stere szo prvle zciszta vöze'smikali.— I da szo toplim krajom navajani Franczus/.ki jiisniczke nej meli rimsz-koga oblecsa, nej sztroska szami, pa nej njihovi konji pläganya: tak jih je vszäki dén od gorijemajoucse zime na jezere i jezere zmrznilo, od glàdi tà szpadni-lo. — Nas Czaszar Napoleona szvojega 7eta.nagovarja zdäj, nàj bi z-Rnszom sze pomiro. Ali Napoleon szvojega tészta poszmehiiva z szvojov faiicsosztjov szenye-ini pogrozécs. — Pa je Napoleona vsze potrto, vsze z-csienka vr'seno, szamo njegova prevzetna glava sze je nej vtris %• taj sztrahovitnih nevonlaj, njegovo szrcé sze je uej vmecsilo v-tejh kastigaj! — Ravno toii je napravilo, da Ilüsz, Präjsz, ino naz Czaszar sze zavé- 'sejo ino sxpajdäsijo, da niiMlen sudili za szu poiiKebi iiebode sze däo na mira naprävlanje pripraviti. — Na ravniczaj pri Lipszkem (Leipczig) je ta veiiiia odiocsna sztrasna hitva. Od obej szträni sze zacsne i-1600 stiikov sztrasna sztrelba, za tém sze primejo z-szàblami i därdanii (szuliczami) zédnics zavézna vojüz ka franczüflzke näj mocsnejso szerdino razvr'se, i na pobé^f priszili. Na lipszkih poläj je na jezere i jezerc mrtvih ino ranjenih osztalo z naših tak kak Franczü-zov, ino sze etih veliko vu Eisztri vodi potopilo, med tejmi tudi polszki General Poniatovszki, — Franczuzom je vsze vkrajvzéto, ka szo szi oni prvle tak tesko pribojuvali. — Szlo'sene vojszke pa Napoleona tirajo dale, i pridejo vu Paris, gde je Napoleon od Czaszarsztva od-posztàvlen, ino na otok Elb a odprävien, — Ali odnet pa nazaj pride vu Paris, z-nouva boj zacsne; je pa pri W a t e r 1Ó i na nics djàni, i dalecs na otok Sz. J e 1 é n a zvàn odpelani, gde je pod osztrov sztrasbov tüdi mro (1821) Nasa, rdszka i pràjszka vojszka je tri lejta vu Francziiszkom osztala, ino szo mogli Franczuzi sze dem sztou millionov za bojne srtroske placsati, i dosz-(a drugoga nazaj dati, ka je pred tém z austriànsz-kih Dr'sàv odvlecseno. — Med etimi szplohnimi, ino teskimi bojnami je nas od vszejh podlo'snfkov lüblen Kräo Ferentz I. nej z-miszli puszto szvojega vogerszkogaKralesztva dobrou-to i szrecso uaprejpomàgati. Za toga volo je vecsfärti orszàcske sztàlise i Rèdo vküppouzvao, ino 'snyimi hasznovitne zapouvedi narédo. — Od je na 14 mio dngi 'slejb vcsino szkopati vu bàcskom vàrmegyévi, naj bi 16 sze z-Duiiàja na Tiszo, od etecz pà nazàj voziti iia lati-jaj mogio vszàkojacsko biàgo za tr'stvo. — On je za nevoliie nejine i glfllie!®oulo nas^tavo vu Vaciiimi; — za miàde kataiiszke Odicfre pa v-Pesti; — On je vo-gerszko - módro Tovarsijo, ino Ktiisiscse osznóvoza preszvecsenyé kràlevcséiiczov ; — plavanye szapniit-nili (sziàpasztili) ladjili po velikih vodaj, ino naszta-nejnye vszàkeféle Fabrik,— IS'jemi sze ma zahvaliti. — Ferencz I. szàtn tiidi krouto pobo'sen iia Vöro ka-tolicsànszko veliko szkrb je noszo. Za toga volo je z-Egerszke Piispekije, stera je na Érsekijo podignye-na, dvej nouvih szpravo: Kassavszko nàjmre, ino S zat II màrszko, naj bi sze diisevne ovcé od Pasz-tirov szvojili le'sej ravnati mogle. — Paszko je meo na mladino, naj sze vu bo sem sztrahi po solàj, ino vii potrejbnih znänyaj goriszkrmi. Zato sze je dosztojao Benedikti narom , Cisztercitam ino Premonstratenzerom povrnoti grunte ione dokodke, stere nyiin Czaszar Jo-zsefll. szpojémao, naj bi lih soiile opràviali, i deczo vcsili. — Tildi vnouge nouve fare z-Mésnikmiszo vpe-lane tfi i tam. — Z-nžsz szlovenov sze je tüdi nej dober Ferenez I. szpozabo, nego vu Pecsarovci, i na do I ej ny ern S zin i ki kak i v-Cs r e n c z o vci nasz je nouvinii Farami odobroufo. —Našim lutherànom je pi dopiiszto z-szvojim sztroskom v-B o d o n c e ino v G o r nyo-Pet rove e k iiovonarejenim Molitvarniczam 1're-dikante, Kàntore, i soule poszaditi.— Alika valajo hvale, da neszmiltie szmrti mecs vmori tildi nàj jakse Krale"? — Pobo'stioga, Indolübnoga Fe-raneza I. nega vecs! — F er ti In au (1 V. Hrào 1835 — Zdàjsni nas Krào Ferdinand V. 'se vu 'sitki savo-joga Ocsé Fereiicza I. za Kràla vogerszkoga okoronii» vati (1831) je taki szvoje prinagiiejtije pokàzao k-vo-gerszkonii Orszagi po toin, ka szi je nej szràno tisztiii 50 Jezér ziàtov , z sterilni szo ga pouleg sztàre navade Sztàlisi ino Ilédovje szpostiivali: nego jili je polójno za olesjkofejnje üäcsnikov; dnigo poloviczo za povéksa-nye peneznice vogerszke-inódre To\arsije v dar pri-kàzao. — Gda je z-ocsinszke rouke prejk vzéo sza-molàdarsztvo (1835) im'ioszrczen je po vszejli szvojili Orszägaj krivce do szmrti na voiizo oszodjene vöpösz-lo. Za nyega szeje napravo notivi Urbarinm, poiilek steroga kmetje nienye rnàjo placsiivati szvojim zemel-szkiin Goszpódam , pa sze jih tüdi le'sej rejsiti. — On je orszäcskoga szpràvispsa Dokoncsanya dopOszto vo-gerszki szpiszati. — Nasztavo je v Pesti vogerszki Theater, — na vecs niesztaj 'seiezne ces/.te it,v. Za Ferdinanda V. sze vogerszki Orszàg z lejpiin,— nej z-prelejvanyorn krvi, — po k-csaszoiniszii priinerje-nih popravkaj na diko, ino bogésztvo zdigàva. — Dàjiiio zàto — kak nàsz Zvelinsiteo vcsi — „Cza-szari steraszo Czaszarova." — Pa tiidi vszàki dén moliitio Boga za niiloga nasega Kràia Ferdinanda V. da premere mir, szio'snoszt, ino vsiakoga szvo-jega podio'snika pravice od nepriàtelov uvarvati, szvà-je ftissati, ino diigo zdrav kraliivati! —