NOVE KNJIGE Slovenska krajina. Zbornik ob petnajstletnici osvo- bojenja. Uredil Vilko Novak. Založil konzorcij. Bel­ tinci, 1935. Str. 155 4- XIII. — Dežela ob Muri na skraj­ nem severovzhodu slovenskega ozemlja, ki je brez potrebe dobila umetno »kranjsko« ime Prekmurje, se je šele po svetovni vojski pridružila slovenski narodni celoti. Prej je živela posebno, ločeno narodno, kulturno in duhovno življenje kot posebna enota mimo središč­ nega slovenskega ozemlja. V narodnem in političnem življenju tega ozemlja ločimo tri izrazito svojske dobe. Prva doba, od naselitve Slovencev do prihoda Madža- rov, je doba slovenskega samostojnega državnega živ­ ljenja v okviru nekdanje Pribinove in Kocljeve pa­ nonske države, t. j. deveto in deseto stoletje. Slovenska krajina je v tej državni tvorbi, ki je predstavljala najdalje trajajoče samostojno slovensko ozemlje, tvo­ rila središčni del poleg onega dela ob Blatnem jezeru, ki seje pozneje pomadžaril. Nemški in madžarski vpliv Pa je uničil to slovansko državo v srednjem Podonavju, ki bi v zvezi z velikomoravsko državo, če bi obstali in če bi ostalo v obema slovansko bogoslužje, pred­ stavljala v nacionalnem pogledu neprecenljivo vred­ noto severnim in južnim Slovanom. S prihodom Ma­ džarov je bila zveza med slovanskim severom in jugom za vedno nasilno pretrgana. Po tisoč let trajajoči drugi dobi pod madžarsko vlado se je nacionalno rešila samo dežela med Rabo in Muro, a od te je rabski del Slo­ vencev ostal še vedno pod Madžari. Tretja doba je Slovenski pokrajini nastopila z osvoboditvijo, ko se je pridružila slovenskemu ozemlju in obenem Jugoslaviji. 'V spomin na osvobojenje, ob petnajstletnici, kar so končno diplomati določili meje nad Muro, so Slovensko- krajinci izdali imenovani zbornik razprav iz svoje narodne zgodovine, ki so jih prispevali najboljši znan­ stveniki svoje stroke. Sv. Ilešič piše o geografskem obrazu Slovenske krajine. Pavel A., slovenskokraj inski rojak, a pomadžarjen, piše o nekaterih dialektičnih Posebnostih v tem delu slovenske zemlje. (Članek bi si želel bolj obširen in izčrpen.) M. Kos je prispeval članek o zgodovinski usodi krajine v 9. in 10. stoletju. Stele piše o umetniških spomenikih dežele, ki je zna­ menita zlasti po svojem poznogotskem slikarstvu. (O tem je obširneje pisal v prvi lanski in zadnji predlanski šte­ vilki Mladike, kjer pa ni priznal možnosti madžarskega posredovanja, o čemur pa tu piše pritrdilno.) Temu članku je na koncu knjige pridejanih dva in dvajset prilog na trinajstih straneh. O slovstvenem delu poroča 'Vilko Novak, ker ta pokrajina je prav do danes ohra­ nila samostojno pokrajinsko slovstvo v svojem na­ rečju. Dobro bi bilo, članku dodati nekaj podatkov tudi o še sedanji rabi narečja v nekaterih književnih in časopisnih izdajah. Prav tako V. Novak, ki je ob­ enem tudi urednik zbornika, razbira kulturne stike Slovenske krajine do osvobojenja z ostalimi sloven­ skimi kraji. Najobširnejša sta članka dr. M. Slaviča, nekdanjega delegata na diplomatskih konferencah v Parizu, kjer so sklepali o usodi krajine in njeni pri­ ključitvi Sloveniji. V članku Narodnost in osvobo­ ditev Prekmurcev polemizira s trditvami nekaterih Hrvatov, da je pokrajina na levem bregu Mure nji­ hova, ter dokazuje slovenstvo te pokrajine, nato pa proti zopetni hrvatski trditvi, da so oni osvobodili Slovensko krajino, podaja razvoj dogodkov od pre­ vrata do končne priključitve dežele slovenskemu delu države. V drugem članku Prekmurske meje v diplo­ maciji riše boje in prizadevanja slovenskih delegatov za to deželo v diplomatskem Parizu. Ker je oba članka napisal udeleženec tedanjih dogodkov doma in za mejami, sta snovno zanimiva in imata obenem doku­ mentarno vrednost. (Če pomislimo na Koroško, vidimo, da njena zgodovina po prevratnih dneh do plebiscita še zdaleč ni tako obdelana in popisana.) Članke za­ ključuje F. Baš z orisom narodopisnega značaja Slo­ venske krajine. Urednik Vilko Novak na osemnajstih straneli podaja podrobno bibliografijo o Slovenski kra­ jini. Knjigi je pridejan tudi zemljevid. — Iz vsega povedanega sledi, da predstavlja zbornik Slovenske krajine delo znanstvene vrednosti, v katerem so smo­ trno izbrani članki obenem splošno zanimivi. Knjiga je lepo opremljena in tudi tiskarsko predstavlja uspelo delo. S tem zbornikom se je Slovenska krajina, naj- mlajša naša dežela, najlepše poklonila Sloveniji. Viktor Smolej. Dr. E d m u n d S c h n e e w e i s : GrundriB des Volksglaubens und Volksbrauchs der Serbokroaten. Založila in tiskala Družba sv. Mohorja v Celju, 1955. Str. 267. — Ozemlje Balkanskega polotoka, na katerem so se od začetka zgodovine prav do najnovejšega časa, rekel bi. do 19. stoletja, križali in mešali najraznorod- nejši duhovni, kulturni, politični, jezikovni, verski in drugi vplivi, predstavlja za znanstvenike radi svojega mnogoličnega obraza eno najbolj zanimivih pokrajin za preiskavanje in znanstveno obravnavanje. Sem ho­ dijo znanstveniki še vedno kakor v deviško in nepre- iskano deželo, ki nudi vsem strokam dovolj možnosti, da odkrijejo, česar sami ne vidimo. Zlasti Praga kot povojno središče slavistične znanosti pošilja svoje ljudi na jug (prim. Gesemann, Murko, zdaj Schneeweis i. dr.). — Pisatelj, ki je sedaj profesor na nemški uni­ verzi v Pragi, je preživel šest let v Jugoslaviji, pre­ hodil srbsko-hrvatsko ozemlje, ga preštudiral v etno­ grafskem pogledu in sedaj napisal Očrt ljudskega verovanja in ljudskih šeg med Srbi in Hrvati. Znan­ stveno delo, ki je opremljeno tudi s 45 slikami, je razdeljeno na dve polovici. Prva, manjša, govori o ljudskem verovanju v različne duhove, o izvoru tega verovanja in o vplivih krščanstva nanj, ko je narod lastnost demonov prenesel na angele in na hudiča, o palčkih in velikanih ter ljudeh z demonskimi silami. Temu verovanju ugotavlja izvor v poganski slovanski, v antični in v krščanski osnovi, nekaj pa je vplivov tudi drugih narodov. Drugi del je mnogo obširnejši in raz­ bira podrobno vse navade in šege, ki jih še najdemo na srbsko-hrvatskem ozemlju. Opiše najprej šege, v kolikor se nanašajo ozko na človeka (rojstvo, poroka, smrt i. dr.), dalje v kolikor se vežejo na praznike in svetniške godove, sploh na čase po cerkvenem letu, posebej govori o »slavi«, končno pa razbira navade ob različnih prilikah v življenju občestva, družine, zadruge itd. Na koncu knjige je podroben seznam vsega slovstva o obravnavanem predmetu. Knjiga, ka­ kršne s tako podrobno znanstveno obdelavo Srbi in Hrvati nimajo, pomeni veliko znanstveno pridobitev v njihovi narodopisni znanosti. Slovencev se pisatelj tu le izjemoma kdaj dotakne in nas s tem opozarja na potrebo, da si sami sestavimo tako delo ter ocenimo Pod snegom. (Fot. Fr. Krašovec.) gradivo, ki ga je že precej zbranega, a ni znanstveno pregledano in precenjeno. Knjiga ni le znanstvena, temveč tudi zanimiva radi snovi in odkriva zanimive in silno presenetljive poglede v ljudsko snovanje in prelivanje duhovnih tokov na prehodnem ozemlju zapada in vzhoda. Poudariti moram, da bo nam Slo­ vencem v marsičem kot pomoček za razumevanje naših sodržavljanov in nam najbližjih Slovanov, Srbov in Hrvatov. Živimo v sosestvu z njimi, ali celo nespa­ metno pri nas uvajamo njih narodne navade, a jih ne razumemo in ne vemo za njih izvor, n. pr. za badnjak, slavo, lomljenje kolača, svatbo in pod. Knjiga nam bo v tem dragocen priročnik. To je pač realna »jugoslo­ vanska« miselnost naše najstarejše ljudske družbe in zagrebški profesor, ilirec Ilešič, bo lahko zopet napisal kak članek »o ne jugoslovanski miselnosti neke slo­ venske knjige«. Zanimiva je pač usoda tega dela: nemški univerzitetni profesor iz češke Prage je napisal knjigo o srbskih in hrvatskih verah in običajih, izdala pa jo je slovenska Mohorjeva. Viktor Smolej. A. Fersman-P. Janez Žurga: lz življenja kamnov. Zbirka »Kosmos«. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1935. — S to knjigo se je zopet zamašila vrzel v slovenskem poljudno znanstvenem slovstvu. Avtor A. Fersman, ruski mineralog in geolog, nam v njej podaja mineralogijo v poljudni obliki. V sedmih poglavjih, ki dele mineralogijo s čisto drugega vidika kot pa pusti znanstveni sistem, nam pisatelj odkriva lepote in skrivnosti iz življenja kamnov, da se človeku zdi, kot bi bral roman. Knjiga je opremljena z obilico lepih slik, ki so posnete deloma iz ruskega izvirnika, deloma po drugih knjigah, precej pa jih je, zlasti iz naših krajev, nalašč za to knjigo napravil mineraloški institut ljubljanske univerze. V tem institutu že lepo vrsto let deluje prevajalec knjige, ki je sam znan strokovnjak na tem področju in je knjigo poživil tudi z mnogimi podatki iz naših krajev. Knjiga bo marsi­ komu, ki ga do sedaj mrtvi svet kamnov ni za­ nimal, odprla pogled v nov svet. Želel bi si le, da bi pisatelj malo bolj upošteval petrologijo. S tem bi bila prireditelju ruskega izvir­ nika dana lepa prilika, da bi slovenskemu bralcu od­ kril tudi na primer lepote našega eruptivnega masiva, Poho rja. Ta snov pa lahko tvori že osnove za novo knjigo, ki naj bi skupno s poljudno kristalografijo in petrografijo podala širšemu krogu slovenskih bralcev le­ pote iz življenja kamnov našega ozemlja. Sheila Kaye-Smith : Konec Alardov. Roman. Iz angleščine prevel Griša Ko­ ritnik. Leposlovna knjižnica 20. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1935. — Odlična angleška sodobna pisatelji­ ca Sheila Kaye - Smith riše v obširnem romanu staro angleško plemiško družino, ki jo je z vso krutostjo zgrabil nov čas in nove raz­ mere, ki jih je prinesla svetovna vojska. Družina Alard ima zadolženo veleposestvo in stari Sir John, zakopan v staro slavo in dolge tradicije, meni, da je edino pametno, če posestvo postavi na trdne noge in prikupi še sveta. Le tako bi bilo namreč mogoče živeti po grofovsko naprej. A življenje gre preko njegovih računov. Najstarejša hči se sicer bogato poroči, oče namreč hoče vse otroke bogato poročiti, pa je nesrečna in se kmalu loči. Sin Peter pusti »preprosto« Stello, ki jo v resnici ljubi in vzame bogato Židinjo. Zakon ne more biti srečen in Peter konča s samomorom. Mlajša hči se skrivaj poroči z boljšim »kmetom«. Najmlajši sin gre pa najprej v tovarno delat, potem prestopi v katoliško vero in nazadnje gre v samostan. Ubogega starega Johna pa zadene kap, ko vidi, da je vse v raz­ valinah. — Roman je pomembno umetniško delo, za­ jeto iz povojnega časa in prepojeno z novodobno miselnostjo. Nešteto življenjskih vprašanj načenja in jih rešuje s čudovito preprostostjo in treznostjo. Nikjer ne dobimo sladkobnih sentimentalnosti in pisateljico mirno lahko primerjamo Selmi Lagerlofovi. Delo pa obenem prikazuje tudi nemoč in jalovost novodobnega anglikanizma in skoraj bi rekel, da je pisano z rahlo katoliško tendenco, ki pa ne moti. Prevod je lep in gladek. J. v. NAŠE SLIKE K o pričenjamo sedemnajsti letnik, se dobro zave­ damo, da ima Mladika poleg drugih odličnih nalog tudi namen, da seznanja svoje bralce z deli upodab­ ljajoče umetnosti in to zlasti slovenske. Vsako opiso­ vanje umetnin je pa bolj ali manj neplodno, če bralec dotičnih del sam ne pozna bodisi v izvirnikih ali vsaj