KWJìZNtCA VCBUU 15« marec 1964 St. 3 Leie IV glasilo d e IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA ZA FEBRUAR 1964 I. Aglomeracija . . . . 1,0e/# 2. Elektroplavž , 1,1 •/» 3. Jeklarna .................13,6 •/• 4. Valjarna................................... . 17,8 •/• 9. Siva livarna............................... . 16>9 V« 6. Livarna valjev............................. . 17,4 V» ?. Obdelovalnica valjev .................14,7 •/« 5. Samotna . . . . . ... . 16,6 */• SKUPAJ PODJETJE (Brez gredic) . . . 9,0 •/« ŠTORSKI ŽELEZAR, glasilo delovnega kolektiva žele-žarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik: Stane Ocvirk — Uredniški odbor: inž. Dušan Burnik. Anton Mackošek. Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stime Satler, Borivo j Wudler, inž. Niko Zakonjšek in Iv a o Z» ah ar — Tiska CP »Celjski tisk« Celje Iz poslovnega poročila za 1963 ; Osnovni proizvodni plan za leto 1963 je bil dosežen s 100,05%. Prvotni plan je bil postavljen za 8.000 ton grodlja več zaradi zamenjave transformatorja na el. plavžu. Ker je dobavitelj trans-. fprmatorja tvrdka »ELIN« zakasnila z dobavo za celih 9 mesecev, smo obratovali pod starimi pogoji. Z ozirom na navedbo smo prestopili k- rebalansu oziroma znižanju plana. . Osnovni proizvodni plan so obrati izpolnili: ' aglomeracija 99,2 % elektroplavž 101,7 % jeklarna 97,2 % ■ valjarna 96,4 . livarna sive litinè 105,9 % ; livarna valjev 109,9 % obdelovalnica valjev 102,7 % Samotna 107,9 % povprečno podjetje brez gredic 100,05% 'Ce doseženo proizvodnjo primerjamo z letom 1962, nastopa le minimalno povečanje za 1 %. Proizvodni načrt pri elcktroplav-žu bi lahko presegli, če ne bi prišlo do redukcije elek. energije in zakasnitve dobave transformatorja. V jeklarni se pojavlja kvalitetni premik proizvodnje, saj je bilo izdelano kar 92,5% več legiranega jekla kot v letu 1962 in 112,7 več kot v družbenem planu za leto 1963. Zaradi slabe energetske situacije je bil delež tekočega grodlja v vložku SM peči občasno manjši kot v letu 1962. Tekom leta je nastopil kot pereč problem slaba vzdržnost SM peči zaradi slabega oboka, kar jé imelo za posledico znižanje števila šaržev in tri remonte. V valjarni se javlja bistvena sprememba v asortimanu proizvodnje. Proizvodnja vzmetnega jekla sè povečuje za 100%, kar se pozitivno odraža v finančnem rezultatu. Od celotne proizvodnje obrata jo bilo izvoženega vzmetnega jekla 5.518 ton oziroma 19 %. Proizvodnja v livarni sive litine je narasla za 6 % kljub slabšim proizvodnim pogojem. Proizvodnja se je povečala pri vseh izdelkih razen pri jeklarskih ko-kilali. Bistven napredek je dosežen pri nodularni litini, saj je nivo proizvodnje narastel za več kot štirikrat napram letu. 1962. Povečanje je tuđi pri strojni litini v glavnem za naročila individualnega značaja. Proizvodnja valjev je v primerjavi z lanskim letom povečana za 17%, kar predstavlja najvišjo proizvodnjo z ozirom na kalup arski prostor. Kvaliteta valjev se je izboljšala, kar dokazujejo odlični rezultati vzdržnosti na ogrodjih v Jesenicah, Smederevu, Nikšiču. Težave so nastopale zaradi menjajočih surovin in zaradi vedno večjih zahtev za višje trdote, kar je povzročalo izmečke. Izvršitev plana realizacije znaša 93,5 % napram planu. Količinska realizacija ni bila dosežena pri obratu elektroplavž, valjarni in obdelovalnici strojev. Valjarna /efektivni količinski plan realizacije ni dosegla, ker je bila proizvodnja usmerjena na kvalitetnejša jekla, kar je razvidno iz znatno povečane vrednosti realizacije obrata. Plan realizacije po vrednosti je dosežen s 109,9%.' Na višjo vrednostno realizacijo je pomembno vplival kvalitetni premik v valjarni in višja realizacija pri livarni sive litine. Celotna realizacija se je v primerjavi z letom 1962 povečala za 16 %. Ce naredimo primerjavo skupnih izplačanih osebnih dohodkov napram prejšnjemu letu, se je masa OD povečala za 26 %. Povprečni osebni dohodek na delavca brez neindividualiziranih izplačil na prejemke do decembra 1563 znaša 36.882. Če k tem izpla- čilom dodamo še neindividuali-zirane prejemke in vključno še izplačila v januarju 1964 za leto 1963, znaša povpreček na zaposlenega 39.684. V primerjavi z letom 1962 se je povprečni osebni dohodek, ki je znašal 32.802 povečal za 21 %. Nadurno delo po obratih in oddelkih se je v primerjavi z letom 1962 povečalo za 100%. Povečanje izhaja predvsem zaradi pomanjkanja delovne sile in povečanja proizvodnje in specifičnih pogojev po obratih, ki so zahtevali, da se delo opravi izven rednega delovnega časa. Tekom leta smo imeli v sistemu obračuna po normah vključenih povprečno 241 delavcev, kar predstavlja v primerjavi z letom 1962 povečanje za 79 oseb v li-varnji sive litine, ekspeditu in mehanični delavnici. Povprečno preseganje norm se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za 10%. Povprečno število zaposlenih se je v primerjavi z letom 1962 dvignilo le za 1,6 %. Število izvršenih in plačanih ur se je v primerjavi z lanskim letom povečalo. Na to povečanje je vplivalo tudi visoko število nadur, kar daje po izračunu povprečnega števila zaposlenih izvedenih iz nr, tudi povečanje števila zaposlenih za 3,7 Pri razdelitvi čistega dohodka na Osebne dohodke in sklade je doseženi čisti dohodek, v primerjavi s prejšnjim razdobjem in napram planu za leto 1963, povečan. Zato je povečan neto produkt in tudi povečana produktivnost po vrednosti. Pri doseženih re- zultatih dohodka smo izločili zunanje vplive na finančni rezultat kot komercialne vplive, sprememba vložka uro vin, neenake pogoje dela in obremenitve. Pri tem se je zasledovalo, da se kolikor mogoče najbolj realno približamo rezultatu posameznih obratov in na ta način stimuli-liramo kolektiv za njegovo^ prizadevnost. Upoštevale so se okoliščine, ki so vplivale na porast življenjskih stroškov, kakor tudi sorazmerje povprečnega dohodka v ostalih slovenskih železarnah. Perspektivni razvoj železarne zahteva, da podjetje pri boljšem poslovnem rezultatu jača svoje sklade, ki jih .potrebuje za rekonstrukcijo, ki je v teku. Sredstva za razdelitev med osebne dohodke in sklade so se porazdelila na razmerju 68,6 % za OD in 31,4 % za sklade. Navedena delitev je bila opravljena tudi na podlagi pregleda enotnih kazalcev, ki kažejo, da je v pogledu rentabilnosti, eko- nomičnosti in produktivnosti v primerjavi z letom 1962 poslovalo podjetje uspešno. Produktivnost dela po količini na izvršeno uro delavca, v primerjavi z letom 1962, sicer ni v porastu, indeks 97,2, vendar če primerjamo vrednost proizvodnje po povprečnih prodajnih cenah na delavca pa je v porastu na 9,7, ker je bil izvršen premik v kvaliteti in je ivplival na višjo proizvodnjo. Enotni kazalci, ki so obravnavani za razdobje 1963, 1962. 1961 nam kažejo, da so pri poslovnem uspehu vsepovsod pozitivni, saj se je neto produkt na delavca v primerjavi z letom 1962 povečal za 48,9%, celoten dohodek na delavca pa 34,4%. Napram planu pa je celoten dohodek v porastu za 16 %, neto produkt pa za 22%. Investicijska dejavnost je tekom leta potekala v dveh smereh — priprave za rekonstrukcijo in investicije, ki so predstavljale zamenjavo obstoječih osnovnih sredstev in izboljšave v dejavnosti z namenom, da se ohrani kontinuiteta v proizvodnji oziroma poveča proizvodnjo. Transa iz sredstev OIF je bila odobrena 25. 5. 1963, tako da je bilo ta sredstva mogoče koristiti šele v juniju 1963. Tekom poskusnega leta smo bili znatno bolj likvidni z obratnimi sredstvi kot je bil to primer v prej-njih letih. Poboljšanje položaja obratnih sredstev je omogočil razen znižanja salda kupcev tudi dodeljen začasni kredit, ki smo ga prejeli v letu 1961. Ta kredit bo potrebno odplačati v razdobju 10 let in bo predstavljal last-(Dalje na 2. strani) OB DNEVU ŽENA V mesecu marcu še posebno pišemo in govorimo o ženah, o njihovih problemih in interesih, ki so postali interesi vse družbe in še o mnogočem, kar zadeva žene, ne samo naše, temveč žene vsega sveta. V tem mesecu proslavljamo Dan žena. Tudi v našem kolektivu se veliko razpravlja, kako naj bi hajlepše, najprimernejše proslavili ta dan, bolj mogoče o najlepšem, kot pa o najprimernejšem praznovanju tega pomembnega dne. Večkrat se pokaže, da se malo ljudi, tudi malo žena zaveda, zakaj jim je posvečen en dan v letu, ki naj še posebej pokaže!, prikaže in poudari vlogo žena v naši dražbi in cilj vseh ukrepov, ki jih podvzema naša družba, da bi olajšala ženi proizvajalki, ženi ustvarjalki njeno, težavno delo. Ob takih razpravah se pokaže» da se žene same premalo oglašajo s predlogi, kako pomagati ženi materi, ženi proizvajalki in ustvarjalki, ženi upraVljalkL Vprašamo se, zakaj se na primer v našem časopisu takG malo oglašajo zaposlene žene, zaposlena dekleta. Ali so zadovoljne z udeležbo žena v organih upravljanja, v stanovanjski skupnosti, v upravnem organu vrtca, s položajem žena v servisnih delavnicah stanovanjske skupnosti, z ukrepi za zdravstveno zaščito žena v našem kolektivu, ali si želijo še kakšnih zdravniških pregledov in tako dalje.. In statut, kaj pa razprava o statutu, kako se je udeležujejo žene, zaposlene žene? Ali nas žene prav razumejo, če napišemo, da je prav, če prenehamo govoriti o ženskih problemih, ker so v največ primerih to problemi družine in s tem problemi dražbe. Tiste žene (seveda tudi mladinke), ki so pozorno prečitale program zveze komunistov Jugoslavije, so lahko tam zasledile naslednji odstavek: »Problem enakopravnosti žena v Jugoslaviji ni več političen, problem, niti problem pravnega položaja žene v dražbi; v glavnem je ostal problem primitivizma, religioznih in drugih nazadnjaških predsodkov privatnolast-ninskih odnosov, ki še delujejo na življenje v družinic. Ob tem je treba vedeti in opozoriti tiste, ki še tega ne vedo, da gre pri reševanju teh problemov vzporedno z našim socialističnim razvojem. Kje, bo mogoče kdo vprašal; odgovor: v ljudskih odborih in njihovih svetih, v stanovanjskih skupnostih in njihovih komisijah, v delavskih svetih, seveda pa tudi v šolskih, odborih, v prosvetnih, socialnih, zdravstvenih in drugih službah. Koliko je tam zastopanih žena, je pa drago vprašanje. In kako se tam uveljavljajo tudi. Tu pa je prav področje, kjer lahko s pridom sodelujejo pri oblikovanju in utrjevanju novega življenja in odnosov. IZ EKONOMSKIH ENOT ga reda so obravnavali zaključni račun podjetja. Temeljita analiza rezultatov poslovanja za leto 1963 je v tem obratu dala nekaj priporni). Tako so člani ODS bili mišljenja, da so stroški za zaščito pri delu previsoki in da bi jih kazalo prikazati po ekonomskih enotah v dinarjih na zaposlenega. Ponovno so ugotavljali, da so zaščitna sredstva slabe kvalitete in, da se naj slaba izaščitna sred-" stva reklamirajo in vrnejo proizvajalcu. Zaradi slabe atmosfere v livarni, 'ki je neznosna pri obdelavi litine za sferolitne valje so postavili zahtevo, da se čim-prej napravi bunker za doziranje, da bi se atmosfera vsaj delno 'izboljšala. Zahtevajo pa tudi, da se pospešeno dela na ventilaciji livarne. Za člane ODS livari ne sive litine je zaskrbljujoča močna fluktuacija delovne sile, katera ima lahko negativne posledice. Težave so pa še v tem, da se morajo novodošli najprej vživeti in naučiti prodno lahko dajo v proizvodnji svoj maksimum. ■Na tej seji so sprejeli operativni plan proizvodnje za mesec marec. Sklenili so pa tudi, da predlagajo DS podjetja; da se izplača dodatek po 2.000 din mesečno za tiste delavce, ki so v zimskih mesecih delali na določenih delovnih mestih. Valjarna ODS obrata valjarne se j,e sestal 6. februarja na svoji 25. redni seji. Na tej seji sp člani ODS analizirali poslovanje obrata valjarne za leto 1963. Ugotovili so vzroke, da niso v celoti dosegli plan proizvodnje; do plana je manjkalo le 470 ton. V obratu so sicer prevaljali 1500 ton jekla več kot leto prej, to pa v glavnem zato, ker je bil napravljen močan kvalitetni premik v proizvodnji, saj je bilo izvaljeni h 8400 ton vzmetnega jekla več kot leta 1962. Finančni uspeh, ki ga je dosegel kolektiv valjarne, pa je močno nad planom. Tudi pri izvozu je bil dosežen velik uspeh, 19 % dosežene proizvodnje je šlo v izvoz. Obrat bi dosegel še boljše uspehe, če bi imel manj težav z ingoti, katerih ni bilo vedno dovolj in se je zaradi tega moralo valjati jeklo iz Zenice, ki je dražje od domačega. Težave so pa imeli tudi s čiščenjem ingotov in gredic, ker še manjkajo stroji za čiščenje vložka. Ko sp pregledovali izvršenjè sklepov, ki jih je ODS sprejel na zadnji seji, so ugotovili, da so nekateri že realizirani, nekaterih realizacija pa je v teku. Tudi obratnim nezgodam v januarju so posvetili pozornost, da-siravno so imeli le tri obratne nezgode,, ki niso imele posledic. Organi samoupravljanja v ekonomskih enotah so v svojem delu močno aktivni in s svojim delom močno vplivajo na celoten kolektiv, da se izobražuje in da daje predloge za reševanje nalog, ki jih je postavil družbeni plan. Posebna aktivnost samoupravnih organov se kaže pri analizi opravljenih proizvodnih nalog, finančnih uspehov in stroškov proizvodnje. Iz temeljite analize se izluščijo sklepi za izboljšanje, ki so napotilo, da bi uspehi bili še boljši, kljub temu, da ao mnoge naprave močno zastarele, saj so že nad 50 let stare. ODS v vseh ekonomskih enotah imajo pred sabo en sam cilj, iz obstoječih proizvodnih kapacitet iztisniti čimveč in ustvariti sredstva za nove objekte in večje osebne dohodke. Samotama Člani ODS tega obrata so se sestali 18. februarja na svoji 26. redni seji in analizirali proizvodne rezultate za mesec januar. Ugotovili so, da so kljub neugodnim vremenskim prilikam presegli januarske planske naloge pri opeki za 1,25 %, pri samotni sprejeli operativni plan za mesec marec in postavili zahtevo, dia se stori vse, da se isti doseže in po možnosti preseže. Razpravljali so še o zaključnem računu celotnega podjetja in se posebno zadržali na tistih poglavjih, kjer je s pokazatelji prikazano delo obrata Šamotarne za leto 1963, da malti pa za 4,7 %. Skupno šo proizvedli 13 ton izdelkov preko plana. Ta uspeh je toliko pomembnejši, ker je bil dosežen z boljšo organizacijo dela in marljivostjo celotnega kolektiva. Ko so razpravljali o tem, so bi na osnovi tega lažje zastavili svoje delo v letu 1964. Livarna sive litine V tem obratu so se Slani ODS sestali 13. februarja na svoji 27. redni seji. V prvi točki dnevne- S 30. zasedanja DS podjetja Na 30. zasedanju podjetja, ki je bilo 13. februar ja v Gasilskem domu je DS obravnaval in sprejel nekaj sklepov, s katerimi bi se naj izboljšalo poslovanje, istočasno pa tudi ugotovilo, kaj je potrebno storiti, da se nekatere stvari uredijo. Delavski svet je «prejel tele sklepe: — analizirati se mora prometni režim, okvare in vprašanje kadrov na prometu; — analizirati se mora boleznine do 30 dni, to ■opravijo kadrovska, HTV in zdravstvena služba skupno; ‘ •— analizirati se mora izkoristek osnovnih sredstev; — izdelati se morajo kalkulacije za malico ž ozirom na to, da so se prehrambeni artikli podražili; — napraviti se mora analiza gradnje stanovanj in potrebe za člane kolektiva in situacijo pokazati občinski in okrajni skupščini zaradi dodelitve potrebnih kreditov; — pregledati se: mora pravilnost zahtevkov do DOZ; • — napraviti se mora analiza koriščenja sklada skupne porabe, sredstev za velika popravila in investicijsko vzdrževanje ter nabavo osnovnih sredstev. DS je pooblastil in postavil zahtevo UO in upravi podjetja, da skrajno štedita s sredstvi iz teh skladov; — zaostriti sé mora odnos do dimenzijskih in kvalitetnih reklamacij, o čemer naj bi mesečno razpravljali obratni delavski sveti in jih v okviru obrata reševali. Ravno tako naj bi ODS zaostrili odnos do izpolnjevanja dobavnih rokov; ’ —p DS je še naročili izdelavo študijske kalkulacije za belo surovo železo, ugotovi se naj kaj vse kvari. stroške, da ni pozitivnih rezultatov pri tej proizvodnji. Problematiko pri proizvodnji belega surovega železa pa se mora posredovati UJŽ in merodajnim forumom. V obravnavi doseženih proizvodnih uspehov za januar 1964 je DS ugotovil, da so uspehi ze- lo dobri, da pa je pomanjkanje električne energije vzrok, da rezultati niso še boljši., DS je spremenil na tem zasedanju sklep o poroštvu Metalurškemu institutu pri najetju kredita od 7 na 8 milijonov. Odobril je otvoritev novega delovnega mesta v energetskem obratu »Strojnik črpalec — kom-presorist«; To delovno mesto je potrebno zaradi nove strojnice za Črpalke in kompresorje. Odobril je že sklenjene kupne pogodbe za nabavo opreme za rekonstrukcijo obratov. Pregledal je poročila o opravljenih službenih potovanjih za TV. četrtletje 1963 in odobril službeno potovanje glavnemu direktorju za Vzhodno Nemčijo. Na koncu je še odobril povišanje štipendije tov. Lamut Jaki, odobril pa je tudi dotacijo tovarniškemu komiteju ZK. Zasedanje' je bilo plodno, saj so člani močilo posegli v razpravo posebno v prvi točki dnevnega reda. Sklenili so, da morajo delovodje delavce opozoriti na nevarnosti in še bolj skrbeti, da bodo delavci previdni pri svojem delu. Opozorili s0 še na dosledno nošenje zaščitnih sredstèv. || Livarna valjev Na 19. redni seji ODS v livarni valjev, ki je bila 13. februarja, je ODS obravnaval izvršenje proizvodnje za mesec januar. Ta obrat je takoj v začetku leta začel s polnim tempom povečane proizvodnje,' saj je v januarju bilo proizvedenih za 41 % dobrih valjev kot lani v-istem čaisu, kar je izreden uspeh. Obrat se sicer bori s težavami izvodu je V letu 1964 pa se upošteva pri obračunu. Tudi glede atmošferef ki .vlada v livarni je ODS razpravljal in da'1 nekaj predlogov, katere bo potrebno upoštevati v interesu zdravja in dobrega razpoloženja v obeh livarnah. / Energetski obrat ODS ' energetskega Obrata je 20. februarja razpravljal ó stroških posameznih vrst energije, katera jé bila proizvedena za potrebe proizvodnje osnovnih obratov in služb. ODS je ugotovil, da je, skoraj pri vseh vrstah e-nergije prekoračena planska cena, to pa v glavnem zato, ker so se cene tehnoloških goriv moč- in jih skuša sam reševati kolikor jih more, vendar pa ima težave z mazutom in surovinami, katerih ni vedno v dovoljni količini. Na osnovi analize januarskih rezultatov je ODS postavil zahtevo, da mora sleherni' v obratu Storiti vse, da se zmanjša izmeček, da se štedi s .surovinami, da je red na delovnem mestu in da se spoštuje delovna in tehnološka 'disciplina. ODS je sklenil, da se ukine odbitek tov. Sarlah Francu in da polno število točk, ki je za to delovno mesto predvideno. Za topilce dela obratovodstvo predlog nagrad za kvalitetno taljenje, ki bo v veljavi od 1. januarja 1964 dalje. Za čistilca odlitkov ODS .sklenil, da se ga nagradi za povečamo delo na tem delovnem mestu is tem, da se za osnovo vzame leto 1963, razlika do pro- no dvignile in pa radi tega, ker se je radi pomanjkanja premoga v slovenskih rudnikih dovažal premog iz Bosne. Pri generatorskem plinu je stvarna cena večja od planske za 0,242 din/Nm5, pri pari pa za 169 din/t. Pri komprimiranem zraku je stvarna cena nižja od planske za 0,665 din/Nm*. Pri visokotlačni vodi je cena višja za 0;431 di-n/m* dočim je pri nizkotlačni vodi cena nižja za 1,466 din/m3. Pri pitni vodi je cena nižja od' planske za 2,037 din/m3 za kisik je nižja za 7,485 d'in/m3, pri pogonski elektroener-giji je cena enaka planski, pri metalurški elektroenergiji je cena nižja od planske za 0,24 din/kWh. Na osnovi analize cen energije je ODS sklenil, da 66 mora posvetiti vso skrih štednji, da bi se stroški, ki bremenijo proizvodnjo energije, znižali, ker (Dalje na 3. strani) Iz poslovnega poročila (Dalje s prve strani) na obratna sredstva. Precejšen vpliv na boljši položaj obratnih sredstev pa je tudi lasten ukrep za znižanje zalog, surovin in reprodukcijskega materiala ter zalog polizdelkov in gotovih izdelkov. Tekom leta so bile družbene obveznosti vedno pravočasno poravnane. Število tožb, ki jih je podjetje vložilo napram kupcem je znašalo po mandatnem postopku 132 in 55 izvršb. Železarna pa je bila tožena le v 29 primerih. Dobaviteljem je bilo plačano zamudnih obresti v višini 8,9 milijonov, dočim so kupci plačali podjetju iz naslova zamudnih obresti 39 milijonov. Tekom leta je izšel predpis, ki izvaja pri delitvi čistega dohodka za leto 1963 obvezni vpis gospodarskega posojila federaciji iz rezervnega sklada podjetja 25 % in od vloženih sredstev čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1963 za poslovni sklad, sklad skupne porabe iu sklad nerazporejenih sredstev 10%. Med letom je izšel tudi predpis o obveznem prispevku 2% za Skopje, ki se odvaja iz čistega dohodka po zaključnem računu. V letu 1964 nastopajo spremembe nekaterih predpisov, ki omogočajo decentralizacijo sredstev in prepuščajo podjetju na razpolago več sredstev iz delitve čistega dohodka. Spremenjene so stopnje amortizacije in uvedena funkcionalna amortizacija. Obsežno delo v letu 1963 lahko cenimo kot zelo pozitivno, na pripravah za rekonstrukcijo, kakor tudi pri izpolnjevanju delovnih proizvodnih nalog, ki so bile postavljene po družbenem planu. Albin Miklavc VARNOST V PROMETU Iz statistike prometnih nesreč je razvidno, da je veliko takšnih v katerih so soudeleženi delavci in uslužbenci, ki se vozijo v službo, oziroma iz službe. Prometne nesreče so največkrat vzrok nepoznavanja prometnih predpisov in nediscipliniranosti pešcev in kolesarjev. Velikokrat pa tudi šoferjev in pa neizpravnosti vozil. Da bi to število prometnih nesreč zmanjšali, je komisija za varnost v prometu okraja Celje predlagala na posvetu s predstavniki podjetij, da naj bi podjetja ustanovila poleg HTV komisije še podkomisijo za varnost v prometu. Upravni odbor je na svoji 25. seji dne 24. 2. 1964 izvolil komisijo, ki jo sestavljajo: tov. Pišek Alojz kot predsednik, Mahne Daniel, Kavka Franc, Kline Anton in Krumpak Stefan kot člani. Ta komisija je že na svoji 1. seji sprejela nekaj sklepov kot: — obratne HTV komisije naj izvolijo enega izmed članov, ki bo odgovoren za varnost v prometu in bo sodeloval s podkomisijo; —- splošni sektor naj opozori nadzor-no službo oziroma čuvaje, naj zaostri prepoved voženj s kolesom in divjanje mopedistov in motoristov po fco-varni; — vozniki električnih vozil za dostavo malice naj dobijo osnovno znanje o prometnih predpisih; — poostriti kontrolo tovarniških avtomobilov nad stanjem in ispravnosti (tehnični); — pokreniti akcijo za izdelavo kolesarnic in shranjevanja koles in motornih koles po obratih oziroma delovnih mestih; — izdelati pravilnik o prometni varnosti, katerega bo prejel vsak član podjetja? — organizirati predavanja, poučne filme in razstave po temi »varnost v prometu«. Iz kadrovskega poročila za leto 1963 družba PHMKV Letno kadrovsko poročilo je bilo dosta vi jeno'vsem obra to vodstvom, članoni organov upravljanja, predsednikom sindikalnih podružnic in sekretarjem drugih političnih organizacij v podjetju iz namenom, da - se seznanijo s kadrovsko problematiko ter da s predlogi in pripombami pripomorejo -k še boljšemu urejevanju j kadrovskega vprašanja pri nas. ; Iz poročila oddelka za delovne odnose je razvidno, da je v letu 1963 zapustilo podjetje 255 oseb, 309 oseb je pa na novo sklenilo delovno razmerje z našim podjetjem. Torej je nastala sprememba pri 564 zajpoislenih alli 28,7 % od • povprečnega števila zaposlenih. Odstotek prekinitev delovnega razmer ja je bil v 'letu 1962 za 1,87 %.nižji, Ikakor v letu 1963. Po osebni 'strokovnosti je odšlo iz podjetja:; — visoikovalificiTanih 3 - ■— kvalificiranih' 85 fej polkvalificiränih 14 — nekvalificiranih 126 |B visok ostrokòvnilh 4 — srednje strokovnih 16 — nižje strokovnih 7 Od skupnega števila prekinitev delovnega razmerja je v 33 % vzrok odhod v JLA, 10,2 % zaradi upokojitev (od upokojenih je bilo 50 % redno in 50 % invalidsko),- zaradi smrti in po pogodbi je ' prenehalo delovno Razmerje 3,9 % in iz drugih vzrokov 52,1 %. Največ je fluktuiralo nekvalificiranega kadra in sicer 49,9 % od skupnega števila. Sorazmerno visok odstotek, 17,2% je Samovoljnega enostranskega prenehanja delovnega razmerja. Ugotavl jamo, da odhaja iz podjetja predvsem kader, ki je mlajši po Starosti in po delovni dobi. To nam nazorno kaže naslednji etatistični pregled: Starostna leta število do 20 68 od 21—25 79 od 26—30 36 oid 31—40 35 Od 41—50 13 od 51—60 21 nad 60 3 Skupaj 255 Delovna ddba Število do 1 mesec 20 do 6 mesecev 31 do 1 leto 15 do 3 leta 26 do 5 let 20 do 10 let 21 nad 10 let 6 Skupaj 139 Zapustilo podjetje iz objektiv- a|iih vzrokov (JLA, upokojitve^ smrt itd.) 116 Skupaj .255 Torej je prekinilo delovno raz- merje 47,5 % ljudi z delovno do- bo v podjetju manj, leto dni. ; kakor eno Po mesecih je prenehalo ■delov- no razmerje, kakor sledi: Mesec Število oseb Januar 10 Februar 14 Marèe 42 April 15 Maj 7 Junij 15 Julij 23 Avgust 24 September 54 Oktober 20 November 20 December 11 'Največ v mesecu marcu 42 in septembru 54, torej je. to vpliv odhoda v JLA. V posameznih letih podjetja: Leta 1959 Leta 1960 Leta 1961 Léta 1962 Leta 1963 je odšlo iz 297 oseb 248 oseb 198 oseb 215 oseb -255 oseb Nove Sklenitve delovnega razmerja v letu 1963 Prenehanje delovnega razmerja 255„osebam in nove poirebe v delovnem proćesu po obratih tèr organizacijah nekaterih strokovnih služb, predvsem priprava dela, je narekovala potrebo po sklenitvi novega delovnega razmerja s 309 sodelavci. Oid na-vednega števila se jih je 7$ % vrnilo iz JLA, 63,1 % je prišlo iz drugih delovnih orgamizaci j, 29,1 % pa je prvič Sklenilo' delovno razmerje. ' Statistični pregled sklenitve delavnega razmerja s sodelavci naslednje stopnje, strokovnosti in šolske izobrazbe: CÖ W *5 Celje 58,29 Šentjur 30,17 Šmarje 8,17 Laško 2,05 Žalec, Slov. Konjice, Slov. Bistrica, Krapina in Velenje pa 0,75 Skupaj 100,00 Z ozirom na oddaljenost od podjetja, na možnost prevoza in uporabe prevoznih sredstev, pa zaposleni prihajajo na delo, ka- kor sledi. Za primerjavo uho v pregled vnesli tudi podatke az leta 1962. Način prihoda o/ na število zaposlenih na m ■ odhoda, z dela 1962 1963 Peš 41,8 46,8 Z dvokolesom 12,4 9,6 Z vlakom 17,0 14,5 Z »delavskim« avtobusom 16,8 22,1 Z lokalnim avtobusom 9,4 4,0 Z motor, kolesom 1,7 2,3 Z lastnim avtom 0,9 0,7 Skupaj 100,0 100,0 Podatki nam prikazujejo stanje kakršno je bilo v letu 1963; medtem ko po novem letu so nastale določene spremembe z ozirom na nov pravilnik in bo to vplivalo na (drugačno stanje v letu 1964. Dne 29. februarja je bil sestanek .poverjeništva Prešernove družbe pri sindikalni podružnici našega podjetja' na katerega smo povabili tudi v.se poverjenike Prešernove družbe, ki stalno delujejo pri sindikalnih .podružnicah delovnih enot. Razpravljali smo o pomeUu in vlogi Prešernove družbe in njenih knjižnih zbirk. V pomenku, kako bomo svojo dejavnost še povečali, smo ugotovili, da knjižne zbirke.Prešernove družbe že nekaj let uspešno prodirajo v vrste članov kolektiva in da je, vsak četrti član kolektiva že njihov Stalni naročnik. Najlepše uspehe so dosegli poverjeniki Prešernove družbe v delovni enoti ekspedi-ta, elektiro obrata, uslužbencih in modelni mizami. Poverjeništvo Prešernove družbe pri sindikalni podružnici podjetja pa od njene ustanovitve dalje nadvse uspešno vodi tovariš FRIDERIK JERNEJŠEK, vodja strokovno tehnične knjižnice naše železarne. (Dalje na 4. strani) Iz ekonomskih enot (Nadaljevanje z 2. strani) na znižanje cen tehnoloških goriv ni misliti, verjetno se bodo š ecene dvignile. ODS je na tej seji sprejel »Pravilnik o odbitkih« za ta obrat, ki je v veljavi od 1. februarja in,; ki upošteva dejstvo, da se načelno ukinejo odbitki po enem letu dela na delovnem mestu. Neizvršenje nalog in malomarno delo pa se bo v bodoče dosledno disciplinsko preganjalo po najstrožjih kriterijih.- ODS je še obravnaval zaključni račun podjetja in ga v celoti odobril. Na koncu je sprejel sklep, da še predlaga ponovna ocenitev delovnega mesta »administrator«, z utemeljitvijo, da se je delokrog tega delovnega mesta močno povečal zaradi obračunavanja energije in podobno. Promet ODS Obrata Promet je imel svojo 13. redno sejo 12. februarja na kateri je kritiziral delo hodijo delavci sami po malico v kuhinjo in se pri tem izgubi najmanj tri ure efektivnega dela, nemogoč. 'Postavili so zahtevo, da mora .komunalni oddelek poskrbeti za' dostavo malice v obrat. . Skrbi za pravilno rokovanje in nego lokomotiv in voznega parka so posvetili posebno točko dnevnega reda. Sklenili so, d® mora obratovodja sklicati sestanek strojnega osebja, kjer sé naj ■vprašanje manipulacije in nege strojev obravnava in naj se osebju-prikažč: škoda, ki lahko nastane zaradi nepravilnega rokovanja in nege. Ekspedit ODS v tem obratu se je sestal 18. februarja na svojo 23. redno sejo in obravnaval tekoče probleme v 'Obratu, 'ki se javljajo pri nakladanju in razkladanju materiala. Vprašanju, stojnim je bilo posvečeno mnogo razprave in ugotovljeno, da bi se s pomočjo obratov in boljše organi- obratne disciplinske komisije, zadržal se je pa tudi na doslednem spoštovanju tehnološke in delovne discipline. Ko su člani ODS obravnavali koriščenje delovnega časa .so prišli do zaključka, da se velik del zaposlenih vozi z avtobusom na delo in da avtobusi prepozno prihajajo in da prezgodaj odhajajo. ODS je predlagal, da še osebju: dovoli lO-ndnutni predčasni lodhod iz službe in s tem tudi 10-minutni odhod strojev v kurilnico, to je, stroji naj bi.se žp pol ure pred zaključkom izmene vrniti v kurilnico. Opomba uredništva: Morda bi bolj kazalo podaljšati postanek avtobusov v Štorah za 10 minut, da bi tovariši iz prometa lahko prišli brez težav na avtobus. Ko so obravnavali težave z dostavo malice v obrat so menili, da je takšen način dostave, da zaci je della na prometu lahko stojnime znižale. Kampanjski dotok materiala ima pač za posledico tudi povečanje stojnih. Na ekspeditu je uvedena točna evidenca stojnin, da bi se na ta način lahko ukrepalo. V obravnavi nadurnega dela je ODS bil mnenja, da se naj delo tako organizira, da bi se nadure popolnoma ukinile ali pa znižale res na minimum. Umestna je bila pripomba, da so delovni prostori na ekspeditu večkrat slabo osvetljeni; pospbno v Samcu, kjer se odlaga material. Zahtevali so, da se razsvetljava uredi. Na koncil so .sprejeli sklep o štiriizmenskem turnusu za trams-sportne odpremnike in predlagali, da se ta način uvede tudi za reddelavce. Imeli so še pripom-e na kvaliteto tople malice, bili so mnenja, da bi molto e bollj pazljivo morali kuhati, saj kalorično so dovolj močne. Odločiti se bo treba polno najrazličnejših stružnic in ob njih resnih pa vendarle vedrih strugarjev. Pri vseh teh poklicih dobe učenci v šoli najprej Osnovno znanje iz kovinarskega poklica, po 4 ali 6 mesecih pa se že odločijo za poklic, to je za enega zgoraj naštetih poklicev in že prične izučevanje, kjer je iz meseca v mesec vedno več praktičnega dola, navadno naprej v šolskih delavnicah, pozneje pa že v tovarniških obratih, kolikor dovoljuje to program izučitve. Učni program je res povsod zahteven, toda izredno zanimiv, posebno za mlade ljudi, ki so željni strokovnega znanja. Kdor pa rad dela z lesom, ima lepo priložnost, da se odloči za poklic modelnega mizarja, kjer se bo naučil spoznavati vse vrste lesa, obdelovanje vseh vrst lesa. nje, to je na dober, prav dober ali celo odličen uspeh v osemletki, temveč tudi na smisel za določena dela, lastnosti in sposobnosti, spretnosti ,ki so potrebne za izvrševanje odgovornega poklicnega dela, svetujemo staršem, naj na te okolnosti ne pozabijo, ko se skupaj z otroki odločajo za izbiro poklica. Zelo priporočljivo je, da take lastnosti že vnaprej ugotovimo, da si prihranimo nepotrebne skrbi, če se otrok pozneje odloči drugače, ker pri izbiri nismo upoštevali vsega, kar je važno in odločilno za izbiro poklica. Železarna Štore bo v naslednji številki našega glasila pa tudi še posebej po šolah in v dnevnem časopisju objavila razpis za vpisovanje mladine v poklicne šole za poklice, ki so nam poh-ebrei, oziroma nami bodo no- Prihajamo zopet v obdobje, ko se, bo veliko govorilo o vključevanju mladine v poklic, ko bo mladina pred težko izbiro, za kateri poklic se naj odloči. Lani smo opazili, da se mladina, ki dokonča osemletno šolanje, težko odloči za izučitev kakega poklica v poklicnih šolah. Nekoč so se mladinci navduševali za poklic kovinostrugarja, strojnega ključavničarja, elektrikarja in za podobne poklice, danes pa je čutiti vse ' bolj naval na srednje strokovne sole. Pa vendar so zgoraj navedeni poklici še vedno zanimivi, delo pri teh poklicih je pestro in zahtevno, to pa so momenti, ki so mladino vedno privlačevali. Vzemimo poklic obratnega električarja. Koliko različnega in izredno zanimivega dela je v tem poklicu. Obratni električar se spozna najprej z osnovami kovinarskega programa, ki mu ga posredujejo v šoli, vmes pa že dobiva osnovno znanje iz elektrotehnike. Potem spoznava vse bolj obratne naprave in stroje, funkcijo strojev in naprav, pri praktičnem delu še posebno funk-' djo transportnih naprav in dvigal. Zakoni fizike, mehanike in elektrotehnike so za mladega človeka vedno zanimivi. Potem se spozna mladi učenec s transformatorskimi napravami, s transformatorskimi postajami, z vtikališči, uvaja se v navijanje elektro-motor jev, ki jih mora dobro poznati. Poklic obratnega električarja je lep, sodoben poklic, v naši moderni industriji so dobri obratni električarji zelo iskani. Štorska železarna bo v obdobju rekonstrukcije dobila veliko število- novih strojev in naprav na elektropogon, zato bomo v železarni potrebovali veliko dobrih obratnih električarjev Poklic strojnega ključavničarja je danes, ko dobivamo vedno nove in nove stroje, ki jih je treba vzdrževati, popravljati in obnavljati, zelo zanimiv in prav čudno bi bilo, če ta poklic mladih ljudi ne bi zanimal. Opravila z najrazličnejšim orodjem, ročno delo, strojno delo, piljenje, vrtanje z ročnim vrtalnim strojem in z ostalimi stroji za vrtanje, rezanje, brušenje, žaganje kovin, dela na vrtalnem stroju, pri rez-kalnem stroju, to so za mladega človeka sama zanimiva opravila. Najrazličnejša popravila strojev in naprav, vpenjanja strojev, vgrajevanje in nešteto opravil, ki jih mladi ljudje s posebnim zadovoljstvom opravljajo, oosebno še, če se dodobra izvežbajo in postanejo že mojstri svojega poklica. Strojni ključavničar se lahko tudi specializira za rezkalca ali orodjarja. Delà pri rezkalnih strojih so zelo zahtevna, mlade ljudi pa navadno privlači zahtevnost, kompliciranost in potem končni izdelek, ki daje človeku posebno zadovoljnost, če mu delo povsem uspe. Zopet drugi se navdušujejo nad delom pri izdelavi orodja;. Tudi tu je potrebna izredna potrpežljivost in preciznost, ki je navadno kronana z lepim uspehom, s kakovostnim izdelkom. Orodjarji so zelo iskanj in zelo cenjeni, tudi v našem podjetju. Za ta poklic pride v po-|tev človek, ki je miren, preudaren, potrpežljiv, ko meri z raznimi urami in merili, tu je potreben občutek za natančnost. Kovinostrugar je iz dneva v dan bolj iskan, saj je obdelovanja kovin vedno več. Danes pa ne stružimo samo kovine, temveč v zadnjem času razne plastične mase in podobno. Obdelava raznih strojnih elementov, prav tako občutek za izredno natančnost, za preciznost, potrpežljivost, seveda pa tudi čut odgovornosti; za to pa je uspeh potem. vedno razveseljiv in človek je lahko na dobro izvedeno delo ponosen, saj ga vsi cenijo. Kovinarskega dela pa si brez struženja že ne moremo zamisliti, v vsakem večjem podjetju kovinske stroke je ročno obdelovanje, strojno obdelovanje, oblikovanje, sestavljanje modelov najrazličnejših vrst od navadnih do najbolj zahtevnih ali kompliciranih. Rezkanje, dolbenje, struženje, spoznavanje obdelovalnih strojev, delo na teh strojih, vse to je tako pestro delo, ki neprenehoma nudi novih oblik dela; včasih zahteva kar umetniških zmožnosti, saj mora biti vsak modelni mizar tudi rezbar, kar je posebna zvrst dela, ki ji ni vsak dorasel, če nima posebnega daru in pa potrpežljivosti, pravzaprav ljubezni do dela. Pri vseh teh poklicih,. kakor tudi pri vseh ostalih pa velja pravilo, da se naj za kakršenkoli poklic odloči le tisti, ki čuti do tega poklica nagnjenje, veselje in še več, ljubezen do dela v izbranem poklicu. To so lastnosti, ki nas privabljajo k dejavnosti, nam vlivajo voljo do dela, nas mobilizirajo, da vložimo v uk in v delo vse svoje najboljše sile; volja in veselje do dela nas ohranjata in usposobila, da uporabljamo vse svoje sile kar najbolj ekonomično, da se delu in učenju posvetimo z vso potrebno pozornostjo. Će delamo z veseljem, bomo dostopni za vse nasvete, uri delu se bomo najmanj utrujali, pri delu bomo zbrani in se bomo čuvali vseh nevarnosti; če pa tako ne postopamo', bo potreben veliko večji napor in še bo učinek manjši. Vedeti moramo, da ima vsak poklic svoje lepe in senčne strani, pri učenju in pri praktičnem delu moramo imeti pred seboj vedno Cilj, ki smo si gä zastavili in tako bomo premagali vse ovire, saj se moramo zavedati, da se bo treba pri izvrševanju poklica znajti v vseh še tako kritičnih situacijah. Ker vemo, da se pri izbiri poklica ne smemo zanašati samo na šolsko znanje, oziroma predzna- trebni, ko bomo naše obrate obnovili in dobili nove stroje in naprave. Prepričani smo, da se bo na razpis prijavilo zadostno število kandidatov, ki so dovršili osemletko, kar je pogoj za sprejem v poklicno šolo. Zelo veseli bomo, če se bodo za poklice, potrebne v naši industriji, odločili otroci naših delavcev, za katere bomo imeli tudi pri starših zagotovilo, da se bodo po izučitvi poklica res tudi vključili pri nas v delovno razmerje in z veseljem prijeli za delo ter s svojo prizadevnostjo prispevali k hitremu napredku v naši proizvodnji. Po objavi razpisa o vključevanju v poklicno šolo bodo v kadrovskem sektorju železarne na razpolago tudi podrobnejši podatki-o pogojih za vpisovanje. v Šolanje so končali V februarju tega leta so uspešno zaključili šolanje na strojnem odseku oddelka za zaposlene tehniške šole v Celju naslednji naši sodelavci: Ivan KRISTAN, tehnolog v pripravi dela mehanične delavnice;. Janko JAZBINŠEK, konstruktor v konstrukcijskem biroju; Jože RENČELJ, asistent za strojno vzdrževanje v jeklarni in Ernest VALENTINČIČ, finanč-no-materialni kontrolor v raču-vodstvu. Čestitamo! Ne ogrožajmo varnosti prometa! Vse naše delavce, kateri vstopajo in izstopajo iz vlaka na železniški postaji v Šentjurju, obveščamo, da smo od postaje Šentjur prejeli dopis naslednje vsebine: »Nekateri delavci Vašega podjetja1, ki stanujejo v območja komune Šentjur in to v naseljih Nova vas, Rifnik, Čmolica, Šibenik, so skrajno, nedisciplinirani in ogrožajo varnost prometa. Dnevno se dogaja, da pri izstopu iz vlaka ob 14.45 uri odidejo po progi in to celo po sredini med obema tiroma, ne oziraje se, da v tem času pripelje vlak iz smeri Maribor, tako da se često v resni nevarnosti, ker se znajdejo v sredini med izvozečim in uvozečim vlakom. Ne samo, da je velika nevarnost za te nedisciplinirane delavce, temveč je to tudi za nas osebje neprijeten in odgovoren položaj, ker se moramo zagovarjati pred našo upravo, da tega ne preprečimo. Kljub opominom in besedam od naše strani to nič ne zaleže, zaradi tega se obračamo do vas, da jih opozorite, da mesečnih izkaznic ne boste potrjevali, če se stanje ne izboljša. Prosim vas, da delavce opozorite, da je hoja po progi prepo- vedana, ker bo opozorilo z vaše strani bolj zaleglo, kot pa opozarjanje z naše strani. Dà se bo stanje izboljšalo, vas prosimo, da jim objasnite, da jim bo mesečna izkaznica* odvzeta, kar boste vi lahko storili s tem, da jim izkaznic ne boste overovili, tistim, ki se tega ne bodo pridrževali. Za vaše razumevanje se vam zahvaljujemo, Tudi ostala podjetja, kjer so delavci teh krajev zaposleni bomo o tem tudi obvestili«. Spričo takega stanja popolnoma razumemo zaskrbljenost postajnega osebja Šentjur. Zato opozarjamo vse naše delavce, ki se vozijo na delo in z dela z vlakom, da pazijo na svojo lastno varnpšt, ' ne ogrožajo varnosti prometa in upoštevajo žel. varnostne predpise. Tudi na železniški postaji v Štorah . ®e 'dogajajo primeri nepravilnega izstopanja iz vlaka. Večkrat smo bili ustmeno opozorjeni od uslužbencev postaje Štore na nedisciplino naših delavcev pri prihodu in odhodu z dela. Zato naj velja enako opozorilo tudi za varnost delavcev tudi na .postaji v štoralh. Iz kadrovskega poročila Prevozni stroški prevozni stroški podjetja za pre- V ilustracijo naj tu navedemo na 'del° \ dela v primer- ke kakšni so bili v letu 1963 javi z letom 1962. Za redne avtobusne smeri: Smer Stroški prevoza 1962 za podjetje 1963 Štore—Loka 10,029.340 10,459.425 Štore—Planina 6,480.060 8,526.525 Štore—Dramlje 4,996.780 5,051.070 Skupaj 21,506.180 24,037.020 Povprečno število vozačev še je povišalo za 7-,7 %, stroški' pa za 11,7% v primerjavi z letom 1962. Stroški podjetja za prevoz delavcev na delo in z dela z drugimi prevoznimi sredstvi pa so v letu 1963 znašali din 11,165.602. Torej skupni stroški podjetja 35,202.622 din. Plan za . leto 1964 pa je še nekoliko višji z ozirom na novo avtobusno smer prevoza ljudi iz Osredka pod Kalolbjem v Štore. Statistični pregled odsotnosti z. dela. V tem pregledu niso Vključeni izostanki zaradi bolezenskih izostankov, ker te prikazujemo posebej. Vzroki izostanka Število del, dni « g o4) fl'' o"rÖrÖ Indeks na 1962, leto Redni 'letni dopusti 38.078 6,21 100,2 Izredni plačani dopusti 1.806 0,29 86,3. Izredni neplačani dopusti 498 0,08 82,3 Neopravičeni izostanki 390 0,06 196,9 Orožne Vaje 339 0,06 13,9 gnu Predvojaška vzgoja 269 0,04 66,6 Tečaji 617 0,10 1 67;8 Zapor — pripor 272 0,05 40,0 Delov, brigade 30 — 22,4 Pozvani 109 0,02 j,-1;v' Skupaj 42.408 6,91 92,8. Predvideni plan rednih letnih dopustov je bil izvršen z 99,3%. Neenakomerno koriščenje dopustov nam pa nazorno prikazuje naslednji statistični pregled odsotnosti po mesecih v letu, kjer lahko vidimo, da je največ izostan kov bilo v mesecih: junij, julij in. avgust, t. j. v času poletnih mesecev, 'ko so tudi šolske počitnice, najmanj pa v januarju, februarju in novembru. Statistični pregled odsotnosti z dela po mesecih v letu 1963 Mesec Število .. dni redn. dopusta cd g- ° P •"H cn M ö rö WO o % na štev. del. dni v mesecu ■■ % izosian. zaradi bolezni Januar 1.497 1.807 4,26 6,06 Februar 1.085 1.434 3,38 6,19 Maree 1.805 2.369 5,59 5,88 April . 2.349 2.767 6,53 5,81 Maj 2.350 2,688 6,34 5,87 Junij1 3,561 4.243 10,00 5,52 V t Julij 4.735 5.160 10,22 5,17 Avgust 6.796 7,130 16,81 4,68 September 4.761 4,997 11,78 5,00 1 Oktober 4.149 4:362 10,29 5,05 November 1.621 1,816 4,28 5,54 December 3.351 3.635 8,37 5,01 Skupaj 38.078 42.408 6,91 5,48 V téj. tabeli je v zadnji koloni tako, da je «kupna letna odsot- prikazana procentualna odsot- ndst 12,39 % izračunano na delov- nost zaradi bolezenskih dopustov ne dneve. ./" ■ Nekaj o poklicnih obolenjih KRVODAJALSKA AKCIJA V ŠTORAH JE USPELA V zadnjem času je bilo v železarni mnogo govora o pojavu poklicnih obolenj. V podjetju spremljamo poklicna obolenja že dalj^časa. Povod za zadnje razprave v kolektivu je nedvomno dal članek v mariborskem »Večeru«. Ker se s vsebino članka ne moremo strinjati v celoti .smo naprosili dr. DOPLIHARJA, vodjo .Zdravstvene postaje v Štorah za strokovno izjavo v zvezi s pojavom poklicnih bolezni v našem podjetju. Našemu vabilu se je odzval in v pojasnilo k članku v »Večeru« napisal : naslednje: Pred nekaj 'dnevi je'Äv mariborskem Večeru izšel članek z naslovom »Silikoza' — največ ji . sovražnik štorskih železarjev« in še bol j razburkal že tako razburjene duhove prizadetih in neprizadetih. 'Ker je v članku nekoliko nepravilno prikazanih podatkov, mi dovolite, da poskusim dejansko situacijo postaviti :v pravo luč, kajti pogosto, lahko suhe številke in nepravilni procenti popolnoma popačijo dejstva, rezultate preiskav pa popolnoma razvrednotijo. Med'ukrepe za izboljšanje 'delovnih pogojev, katere vrši kolektiv in uprava Železarne Štore, spadajo tudi redni sistematični pregledi .delavcev, zaposlenih na ■ ogroženih delovnih mestih. Te preglede izvaja že dve leti oddelek za medicino dela pri Zdravstvenem domu v Celju. Vsi poznamo delovne pogoje' v zastarelih obratih, posebno v samotami! Težko je misliti, da ibi ti' pogoji lahko bili še težji.. Kljub temu pa je kolektiv dose-gèl dobre rezultate in se končno odločil tudi na velik in odločilni korak na rekonstrukcijo in obnovo skoraj vseh obratov. Med žrtve, ki jih (bo doprinesel kolektiv tovarne, da b,i to dosegel, spada tudi sé nadaljnje delo v šedanjih težkih pOgojih vse do konca teh rekonstrukcijskih del. Nima namreč pomena vlagati ogromna sredstva 'za izgradnjo raznih čistilnih in ventilacijskih naprav, če bodo v teh novih halah in postrojenjih postale’'"' neuporabne in že zopet v nekaterih primerih celo zastarele. To je bila. vodilna misel uprave, ki se je'odločila, da 'bo posredovala le pri najbolj perečih problemih, kar se je tudi storilo. Za reševanje teh pere-' čih problemov se ,je .v lètti 1963 uporabilo 6,509.438 din. Sedaj pa še par besed o dejanskem zdravstvenem istanju v kolektivu, Rad bi pravzaprav omenil le pet, najbolj perečih obratov! ' • _ Livarna sive litine; livarna valjev; jeklarna; šamotarna; Elek-troplayž.' , Čeprav ni rečeno, da ne bi našli tildi v ostalih obratih še kakšnega is®delavca, ki .ima posledice večletnega dela na zaprašenem delovnem mestu. Ne bi še .Spuščal v Splošno zdravstveno'stanje kolektiva. Čeprav bi bilo interesantno vedeti koliko ljudi ima rano na želodcu, koliko na dvanajsterniku, pa procent obolelih za astmo, e kite e-. mom, nevrozo, koliko! se jih poškoduje doma in koliko v obratih. Rad bi. .spregovoril le par besed o -silikozi. . ' SilikozS' jié' le1 èna od' p ne tim o-nokonioz, to je bolezni, ki nastanejo radi vdihavanja raznih vrst prahu, ki -povzroči v pljučnem tkivu okvare raznih vnst., Zaito pri železarjih, ki vdihuiejo prašne delce najrazličnejših snovi, med katerimi -so tudi delci silicijevega oksida - (kremenčev prah),,- železa itd;, bi le-težko govorili'o čisti silikozi. Bolje je, če govorimo o železarski izaprriiše-noršti pljuč. V. v Ljudje so že • v najistarejših predzgodovinskih dobah pričeli Obdelovati kamen in prav;tja segajo prvi pojavi-; sik’kotičnih sprememb ira pljučih. Že v srednjem veku je poznana ».bolezen rudarjev« (anthraicdzis) v 18. veku pa prvič uradno govorijo o »chaliopziiš« ali bolezni kamnosekov. S pričetkom obdelovanja železa se pojavi tudi »šideroza« ali bolezen, ki mrisiarie zaradi vdihavanja .drobnih železnih delcev. To ■so postala dejstva, vse ostale poznejše generacije pa so se trudile okoli misli, kako bi se Zaščitile préd temi nadlogami. Pojavljajo se razne vrste ventilaci j, ventilatorjev, razne maske in druga zaščitna sredstva1, . iščejo se možnosti individualne in kolektivne zaščite. Cim starejši so obraiti tem mairj je 'kolektivnih zaščitnih sredstev. Stara miselnost in nepoučenost starejših delavcev pa stoji kot težko premostljiva zapreka pri uporabi individualnih zaščitnih 'sredstev. Starejši jih odklanjajo; ker že dolga leta delajo, pa jim »nič ne manjka«. Mlajši pa z,ato, ker jih’ je sram pred itemi veterani, ki so jih izučili .livarskega ali valjarskega pcikli-c-a. Z ‘ozirom na takšno, listanje se je ' odločila uprava podjetja na pobudo HTV .službe in ne po nalogu oziroma na zahtevo Repub-jliiškega inšpektorata, ko-t navaja . pisec že omenjenega,* članka, iz- . vršiti 'sistematični pregled vseh delavcev, ki delajo na'ogroženih delovnih mestih. Pregledi so se pričeli v letu 1962; rezultate, pa smo prejeli junija 1965. Skupno je bilo v omenjenih obratih pregledanih. 382 ljudi, od 725 zaposlenih na ogroženih'del. mestih, torej nekaj več 'kot 50 %. Od skupnega števila.pregledanih je 92 1 judrjizaposleno v železarni manj kot 5 let, ,92 od15 do 10 let, ter 198 več 'kot 10 let. Od vseh pregledanih je bilo, 209 brez poklicnega obolenja, pri 100 zaposlenih so'bile ugotovljene sumljive 'Spremembe, pri 75 pa so bile ugotovljene silifcozne spremembe. Po mednarodnih ,talbel ali se si-liko/tična-. obolenja delijo po jakosti na več grup in sicer: I. grupa silikoze od 0 —1; II. grupa silikoza 1; III. grupa silikoza od 1 — 2; IV. grupa -silikoza 2; V. grupa silikoza od 2 — 3; VI. grupa silikoza 3. Kljub težkim pogojem dela in zaipraišemosti ni bilo pri preiskavi n-obeniega.: primera 6. grupe; to je silikozo- III.' stopnje. Le v dvöh primerih gre za silikozo 2 do 3, to je V. grupe, oba sta o tem bila obveščena in orno-' gočena jima je bila prestavitev na novo delovno mesto oziroma invalidska upokojitev. V grupi IV, to je silikozo 2, zopet ni. miko-gÉr; V fgrtìjpb III s -silikozo 1 do 2 je 9 obolelih. Ker iso bili to šele začetni pregledi in je v skoraj vseh primerih šlo le za sumljive im na jlažje oblike obolenja,, smo se po posvetovanju med upravo podjetja in zdravstveno službo odločili za ponovne preglede v letu 1963, katerih rezultate -pa še niismo" prejeli. V to nas je vodilo dejstvo, da so rezultati enkratnih pregledov le orientacij siki in je po njih presoja dejanskega stanja zelo riskantna, zato naj bi nam v letu. 1963 izvršeni pregledi izkristalizirali dejansko sliko, na osnovi katere bi se lahko odločili za potrebne ukrepe, Ce upoštevamo, da je od vseh sumljivih in obolelih nad 100 zaposlenih na sedanjem delovnem mestu več kot 10 let, 44 med 5 in 10 let ter le 27 pod 5 let in tu gre le za neznatno'sumljive primere^ potem vidimo, da je tok te bolezni počasen ih v enem letu skoraj ne moremo govoriti o poslabšanju bolezenskega stanja. Vse to je vodilo upravo podjetja skupno z HTV službo in zdravstveno službo, da smo;se na skupnem posvetovanju odločili takoj pristopiti k ponovnim pregledom in šele po sprejetju teh izvidov in potrditvi! eventualnega dejanskega stanja podvzeti potrebne korake in ukrepe,. Zelo težko je namreč nekoga proglasiti Za silikotičarja, ga invalidsko odseliti, prestaviti na novo delovno mesto nato pa po kontrolnem pregledu ponovno pristopiti k njemu in mu objasniti, da so n jegove pljučne okvare talke, 'kot vsakega državljana sedanjega časa; ko je Ozračje polno raznega prahu, dima, izpušnih plinov in drobcev raznih snovi, plavajočih nad mesti in industrijskimi centri. . Vse to naš je vodilo, ko smo čakali z objavo rezultatov prvih pregledov. Na žalost pa je ravno to naše molčanje bilo vzrokraz-bur jenih v prizadetih obratih.. Gledano realno, je problem res pereč, vendar pa s podporo skupnosti celotnega kolektiva in razai-jmevanja vsakega posameznika ni nerešljiv in še zdaleč Itako ( črn, kot izgleda. Dr. Doplihar Aleksander Dne 12. II. 1964 je bila v Štorah ena najbolj uspelih krvodajalskih akcij, saj je darovalo dragoceno tekočino, kar 123 krvodajalcev, pretežna večina iz kolektiva. Skupaj pridobljene' krvi je bilo 39,595 ml. Tako je bilo članov kolektiva, ki so darovali, kri 107, iz terena pa 16 darovalcev krvi. Da so .krvodajalske akcije v Štorah tako uspešne, gre zahvala ra ima polne roke dela predno Organizira takšno akcijo. Razveseljivo je tudi td, da je bilo pri zadnji akciji precej novih dn mlajših krvodajalcev. V 'kolektivu je čez 100 krvodajalcev, kateri so darovali kri več ko 5-krat, zato smo na občnem ziboru.Rdečega križa v Štorah predlagali, da bi naj (bila proslava krvodajalcev to leto v Štorah, to vsied tega, ker je pre- SHl ■ ■. ■ m 111 . ■ ■ |||||: v prvi vrsti Samim delavcem, ki sp Voljni reševati, življenja tistim, ki čakajo na nenadomestljivo zdravilo, to je 'kri, v drugi vrsti gre zahvala upravi podjetja, katera ne dela 'komisiji za krvodajalstvo nobenih težav,"saj je bil sklep delavskega sveta ter upravnega odbora, da je na dan, ko krvodajalec daruje kri, prost. K uspehu pa precej .pripomore tuda komisija za krvodajalstvo pri "sindikalni podružnici, ka-te- oej kandidatov za odlikovanje. Predlog je ibii 'kolektivno osvojen. Železarna noši že več let zastavo v Celjskem okraju, to se pravi, da je prvak v darovanju krvi, kar je hvale vredno in častno mesto za kolektiv.’ Da bodo uspehi še lepši, apeliramo na tiste, ki nimajo najtežjega 'dela, '.ki se čutijo zdrave ter sposobne darovati kri, naj .ne stojijo ob strani. Pričakujemo pri prihodnji akaiji še več novih krvodajalcev. Tudi Rdeči križ v Štorah je polagal svoj obračun za leto 1963 V saboto, dne 15- H. 1964 je bil V Štorah občni zbor osnovne organizacije RK, katerega se je udeležilo kar 'lepo število članov te humane Organizam je. Občnega zbora so se udeležili 'tudi predstavniki občinskega odbora RKS iz Celja. Od organizacij in društev sta -se občnega zbora udeležila predstavnik terenskega akti- Zakaj cepimo otroke proti otroški paralizi? ? Otroška paraliza ali. Poliomyelitis je .predvsem, kot že samo ime pove, Otroška bolezen, vendar. pa ise posebno v zapadnih državah vse'pogosteje pojavlja tudi . pri odraslih. Dmiga polovica imena,: pa želi poudariti posledice, katere nastopijo pri obolelih za to boleznijo, Bolezen je bila, kot pravijo zapiski, poznana že v sia rem Egiptu. Prvi jo je opisal že leta 1784 Underwood, nadalje sta jo proučevala se Heine Strümpell teg Šved Medin, zato. se ita bolezen amehujè še Heine-M-edinova bolezen. Bolezen povzroča virus poliomyelitis in je torej nalezljiva! Način prenosa se, ni 'popolnoma poznan, vendar , mislijo, da, je pot infekcije skozi zgornje dihalne in prebavne .organe. Sam tok bolezni je zelo različen! Običajno še obolenje prične z itako imenovanim --»začetnim. stadijem«, v katerem opažamo pri obolelem temperaturo, bolečine v vratu, anginoznimi znaki in kašljem, pogosto ugotoy imo sé glavobole in bolečine, po’-celem telesu, posebno udih. Včasih pa ima’ ta prvi stadij bolj karakter obolenja 1 prebavnih organov, takrat povzroča bruhanje, driske in bolečine v trebuhu. Po preteku nekoliko dni od iz- bruha teh prvih znakov, najpogosteje 8—10 dni, pride do tako imenovanih mehkih paraliz. To je najtežja posledica tega obolenja. Paralize zajemajo posamezne grupe mišic, najpogosteje nog, redkeje rok in trupa. Ce je napadena ; dihalna muskulatura lahko pacient umre že takoj v začetku napada, rešitev je le v železnih pljučih in pogosto . Ostanejo otroci vklenjeni, v te železne okove do ; konca življenja. Lažje, če smemo sploh govoriti o lažjih posledicah, zapuste: paralize ria rokah in nogah. Taki udi sp sicer v vseh težjih primerih za delo ali hojo neuporabni, dado pa ise z raznimi protezami vsaj delno uporabiti. Invalidnost takega otroka pa je .trajna in dosmrtna. Umrljivost dojenčkov, pri katerih so nastopile take paralize, je &—20 % Oistalih 80—85 % pa so trajni invalidi z večjim ali manjšim procentom invalidnosti! Vse te težke posledice so vodile vrsto- ljudi, da iso posvetili celo svoje življenje raziskavam te (bolezni in iskanju zdravil proti njej. Odkritje, da le zelo redki obolijo' dvakrat od te bolezni, je vodilo mnoge in Salt je bil prvi, ki je iznašel Cepivo proti tej nevarni in zahrbtni bolezni naših otrok. Pozneje je to cepivo še izpopolnil »Sabin« tako, da se sedaj cepljenje lahko vrši skozi Usta in odpade neprijetno cepljenje z injekcijami. Pri nas,- v Sloveniji izvajamo - že nekaj 'let to cepijenje. Ker večina cepilnih ekip kot dodatek cepiva uporablja malinovec, se j-e že, ndkako ukoreninil 'izraz »cepljenje z malinovcem«. Za prvo . osnovno fcepljenje. 'j-e potrebno .trikratno cepljenje — to mi. sedaj -izvajamo- že v prvem-letu starosti '.otrok. Da pa bi bila odpornost res trajna in popolna' je potrebno ‘ vsakih nekaj let cepljenje obnoviti in tako' sigurno zaščititi naše malčke pred to hudo in nevarno nalezljivo boleznijo., V Štorah bomo to dodatno cepljenje (enkratno) - izvršili za vse otroke rojene old leta 1956 do 1961. . Cepljenje bo na običajnih ce-piiščih Ambulante Štore v dneh: Šola Teharje 21. aprila; Šola Svetina 22. aprila; Šola Kompole 23. aprila; Šola Štore 17. in 18. aprila 1964. - Starši! Upamo, dà rie bo nikogar, ki ne bi izkoristil tega dosežka medicine in zaščitil svojega otroka pred to nevarno nalezljivo boleznijo. Skrbeti za zdravje svojih otrok je dolžnost staršev! Dr. D. va ZKJ tov. Štravs Milan ter tov. Pavle Štefančič, ■ predstavnik strelske družine nz Štor. Občni zbor je potekal v lepem vzdušju, saj so’bili uspehi v minulem Mu kar zadovoljivi. ; Iz poročila predsednika je bi-. to razvidno, da je odbor skupno, •š krvodajalsko komisijo pri sindikalni podružnici Železarne štore .organiziral dve večji 'krvodajalski'- akciji;"kateri sta lepo uspeli. Med drugim je omenil, da je odbor obiskal naše starčke v domu 'onemoglih v Grmovju in v Polzeli, med njimi- so 'tudi upokojenci našega kolektiva. Izročili s.o jim Skromna-, darila' in manjše pomoči v denarju; Obda-rovanci so bili. nadvse veseli. in zadovoljni. .Teh ljudi iz našega terena je 16. Razen, tega je odbor obdaril 80 socialno ogroženih ljudi z’, rabljenimi in. novimi oblačili. Med letom je odbor reševal tudi. prošnje- socialno ogroženih in odobril denarno pomoč in reševal tekoče probleme! Iz poročila je bilo tudi razvidno, da sè je. povečale-članstvo iz leta 1962 kar za 226 Članov, tudi to j-e delo .aktivistov Rdečega križa in pa seveda razumevanje .ljudi do organizacije! Moram pa poudariti, da ni delo Trdečega križa samo pobiranje članarine, organizirati krvodajalce in reševati prošnje,', ki prispejo. na [organizacijo, temveč, da organizira razna, predavanja, kot so predavanja o zdravi prehrani otrok, o osebni higieni, o prvi pomoči Ttid., da organizira' tečaje, pomaga pri raznih »sanacijah gnojnih jam, kanalizacij ’ in podobno. Ko je tako bijo pročitano poročilo se je nekdo oglasil s predlogom, da bi se po naših sosednjih vaseh, ki so- odmaknjene od prometa, organizirala prva pomoč liri1 sicer naj ■ hi se nabavile omarice za prvo po-(Dfflje na 8.' strani) . g Novi pokojninski sistem Vnetljive tekočine - povzročitelj nesreč Zvezni sekretariat za delo je pripravil teze za pokojninski sistem z obrazložitvijo in potrebno dokumentacijo. V zadnjih nekaj letih so odgovorne.službe intenzivno analizirale celotni sistem socialnega zavarovanja s ciljem, približati, sistem družbenemu sistemu, ekonomskim pogojem in težnjam napredka. Teze zajemajo poleg splošnih načel pravice, ki jih imajo zavarovanci, pogoje za dosego pokojninske pravice, vskladitev pokojnin z gibanjem življenjskih stroškov, pokojnine invalidov, Obrtnikov, družinske pokojnine, finansiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja idr. Teze je že in bo Se obravnavala zvezna skupščina in odbori skupščine. Prav tako bodo teze ■ temeljito obravnavane v delovnih organizacijah zato je namen tega članka dati kratko informacijo o dosedanjih ugotovitvah in predlogih, ki so bili izneseni v razpravi na zasedanju zveznega,. socialno-zdravstvenega in gospodarskega zbora zvezne skupščine v Beogradu dne 27. in 28. fe-. bruarja t. 1. Nov pokojninski sistem predvideva po izdelanih tezah vsekakor velik napredek v našem družbenem razvoju. Osnovni namen je odpraviti nekatere nelogičnosti, ki se pojavljajo v manjši ali večji meri v sedanjem pokojninskem sistemu. Teze, in dokumentacija potrjujejo, da pokojni neki sistem ne more in ne sme imeti značaj sociala, temveč' mora biti odraz ekonomike, kar je razumljivo, saj -se za to potrebna sredstva ustvarjajo v delovnih organizacijah. Razume se, da bodo morali biti ustvarjeni pogoji za realizacijo pokojninskega sistema in sicer potrebni skladi za osebne dohodke. ki so pa v zavisnosti od produktivnosti dela, koriščenja razpoložljivih kapacitet, racionalnega vlaganja sredstev in splošno od načina poslovanja. V osnovi moramo težiti Za tem, da se delovnemu človeku v gospodarstvu zasigura tako nadomestilo v vidu pokojnine, ki na jbolj ustreza vlaganju skozi osebne dohodke v času delovne dobe. Iz. tega razloga se mora stremeti za tem, da se odpravi anomalije, ki' so znane iz dosedanje prakse vse z namenom, da bi delovni ljudje sprejeli sistem kot svojino z garancijo za izboljšanje življenjskega standarda. Z namenom, da bi težnje čimbolj približali dejanskim potrebam, je bilo izneseno nekaj koristnih predlogov v razpravi zvezne skupščine od' katerih objavljamo le nekaj in sicer: —- V tezah je predvideno, da zavarovanec lahko sam določi leta z ozirom na višino osebnih dohodkov, ki mu služii kot osnova za višino pokojnine in sicer: ali 5 zadnjih let iz delovne dobe ali 10 let iz katerega koli obdobja delovne dobe. Izneseno je mnenje, da naj se predlog za 10 let menja na pet let iz razloga, ker po prvem predlogu ne bi bila v celoti izvršena valorizacija. Dejstvo je, da je povprečje osebnih dohodkov desetih let v katerem koli obdobju delovne dobe nižje od povprečja petih let, ker so osebni dohodki iz leta v leto bili višji. V kolikor bo predlog za pet let sprejet, bo delovnemu človeku dana možnost izbire tiste delovne dobe, v kateri je bil najbolj produktiven in prejemal najvišje osebne dohodke. '14^ V tezah je predviden zelo ozek krog delovnih mest za katere se predvideva da bi se za pokojnino upoštevalo krajši delovni čas (npr. 10 mesecev za 1 leto). Predlaga se, da bi že v tabeli ža določitev višine pokojnine bili upoštevani težki delovni pogoji fizičnih delavcev v raznih gospodarskih organizacijah. Fizična delovna sila bo zaradi težkih delovnih pogojev prej izčrpana in sigurno je, kar praksa tudi potrjuje, da nekateri morajo zapustiti ta boljše' plačana delovna mesta, kar se odraža na njihovem življenjskem standardu že v času delovne dobe in kasneje v pokoju. Obstoja bojazen, da se bo število takih primerov po podaljšani delovni dobi t. j. od 33 na 40 let 'še povečalo. Upoštevajoč dejstvo, da novi sistem ne predvideva 40 let delovne dobe kot obvezo s tem navedeno vprašanje še ne bi bilo rešeno. — Beneficiranje (priznanje) delovne dobe predstavlja vsekakor najbolj občutljivo točko zato bo potrebno pri določanju kriterijev poiskati objektivna merila. Poudarek je bil na tem, da se beneficira delovna mesta po dokazanih delovnih pogojih in ne grupe ljudi po službah, panogah itd., ker bi pri takem načinu lahko bila pod okriljem opravičenih delovnih meist beneficirana tudi taka delovna mesta, ki tega ne opravičujejo (npr. administrativno delovno mesto v obratu s težkimi delovnimi pogoji ni opravičeno na priznanje skrajšane delovne dobe samo zaradi tega, ker vrši uslugo temu obratu). Delovne organizacije bodo o tem v razpravi izrekle svojo odločitev, ki bo seveda tesno vezana na finančne možnosti, ki bodo v oibliki dajatev potrebne. Pri končni odločitvi bodo upoštevajoč pravice organov upravljanja po vsej verjetnosti sodelovali tudi politični forumi in skupščinski organi. Bilo je tudi govora o tem, da pokojninski sistem odpravi pomanjkljivosti dosedanjega sistema s tem, da se za osnovo pokojnine upošteva osebne dohodke za vse opravičence pokojnine enako brez ozira na to v kake namene je bil idei sredstev za osebne dohodke porabljen n. .pr. Za prehrano v del. organizacijah. — V tezah je obširno obdelana valorizacija osebnih dohodkov ža upokojence, upoštevajoč zvišanje življenjskih stroškov, vendar ni dovolj precizirano, katere postavke predstavljajo za upokojence dejansko zvišanje. Pri ugotavljanju zvišanja življenjskih stroškov ne bi smelo služiti za osnovo povprečje zvišanja, temveč vzeti v poštev ile spremembo tistih stroškov, ki najbolj prizadenejo upokojenca in sicer naj bi se vzela v obzir struktura potrošnje z zasledovanjem sprememb življenskih stroškov. Skratka, dodatki za pokojnine, ki bodo potrebni zaradi zvišanja življenjskih stroškov naj dejansko zagotovijo upokojencem brez ozira na višino pokojnine vsaj isti ali boljši življenjski standard. Nov pokojninski sistem, kot že navedeno, predstavlja napredek v razvoju in s tem izboljšanje življenskih pogojev upokojencev, za to ga moramo s takšnim gledanjem tudi Obravnavati. Kratko pojasnilo o dosedanjih razpravah naj služi le 'kot napotilo k obravnavi tez novega sistema. Sindikalna podružnica bo skupno s političnimi organizacijami in organi delavskega upravljanja ' organizirala razprave in bo dana možnost kolektiva, da s svojim stališčem, da svoj prispevek k sprejetju tistega, kar bo najbolj ustrezala objektivnim pogojem našega gospodarskega stanja. Opaka Kakor so človeku razni pripomočki v življenju zelo koristni, tako so mu v slučaju nepravilne uporabe lahko tudi škodljivi in nevarni. Nahajamo se v dobi zelo razširjene uporabe raznih gospodinjskih strojev, uporabe plinov v gospodinjske namene ter lahko ugotavljamo, da je treba ne samo v industriji, temveč tudi doma upoštevati navodila, da te naprave in pripomočki zaradi nepazljivosti ne-bi- bile povzročitelj nesreče, požara, oziroma, da ne bi ogrožala človeška življenja. Neprevidno nalivanje vžigalnika Med čistilna sredstva, ki so si v zadnjem' času utrla pot v naša gospodinjstva spadajo v prvi vrsti razne vnetljive tekočine, predvsem bencin, špirit, aceton itd. Bencin je zelo lahko vnetljiva in močno hlapljiva tekočina. Zmes z zrakom pomešanih ben- Ali veš kaj je poslovna tajnost ? Pojem poslovne tajnosti se v vsakdanjem govoru često pojavlja. Navadno pomeni nekaj nedoločenega, skoraj malo skrivnostnega, saj le malo kdaj vemo, kaj sploh obsega in kaj vse te lahko »zgrabi za vrat« češ da si kršil poslovno tajnost. Tudi v času, ko pripravljamo po delovnih organizacijah statute, često govorimo o poslovni tajnosti. iNalš predlog statuta določa v 150. členu kakšni dokumenti in podatki se štejejo za poslovno tajnost, a v 151. členu pa določa kdo je dolžan varovati poslovno tajnost. Konec preteklega leta je izšel zakon, (ki po jem poslovne tajnosti nekoliko konkretneje, določneje razčlenjuje. Družbena skupnost varuje poslovno tajnost na dva načina. Če kdo zbira ali sporoča komu drugemu podatke, ki so z zakonom proglašeni kot poslovna tajnost, je kaznovan po 'določbah kazenskega zakonika. Gospodarske orgamizacije pa morajo določiti kaitere listine in podatki so .poslovna tajnost. Zakon določa in narekuje to dolžnost med drugim tudi za podjetja, ki lahko opravljajo zunanje trgovinske posle, in za podjetja, ki delajo za potrebe JLA. Dolžnost, da se obseg poslovne tajnosti najprej določi, kaže da zaikonoidajavec ni hotel biti več širok pri določanju podjetij in ne pri določanju podatkov, ki pomenijo poslovno tajnost. Preširoko pojmovanje poslovne tajnosti bi namreč oviralo hitro in uspešno poslovanje gospodarskih in drugih organizacij. Tudi sveti občinskih ljudskih odborov morajo paziti, da ni preveč široko določanje podatkov, tki so poslovna tajnost, seveda pa morajo paziti, da so zajeti vsi podatki, ki upravičeno pomenijo poslovno tajnost. Poslovno tajnost moramo čuvati vsi, ki smo zaposleni v podjetju ne glede na to na kakšenna-čin za njo izvemo 1 Čuvati jo je dolžan tudi tisti, ki izve zanjo slučajno ali nehote! Ta dolžnost traja tudi po prenehanju delovnega razmerja, z določeno organizacijo, na katero se poslovna tajnost nanaiša. To je nujno, saj hi se 'lahko drugače v primernem trenutku zaposlil drugod in nato neovirano in nekaznovan za nagrado ali zastonj izdajal podatke podjetja, v katerem je bil prej zaposlen. To ne glede na to če posreduje listine ali podatke, ki so sicer poslovna tajnost, drugim osebam. To lahko sitori le tedaj če je nujno’ zaradi poslovanja gospodarske organizacije in če dobi prej pismeni pristanek državnega organa, ki je s predpisom določil podatke za poslovno tajnost ali kar zaupno sporoči gospodarski Organizaciji. Kadar so podatki ali listine poslovna tajnost, le na osnovi pravil ali sklepa najvišjega organa upravljanja, jih lahko sporočajo drugim osebam, le direktor ali od tega organa pooblaščena oseba. Kdaj pride do tega, to pa je treba določiti vnaprej in čim bolj jasno z ustreznim pravilnikom ali samim statutom. Ob vsem tem je razumljivo, da bi še zlasti objavljanje določenih podatkov v našem listu ali z drugimi oblikami, oz. sredstvi ob-veščevanja pomenilo v primeru izdajanja poslovnih podatkov, ki pomenijo poslovno tajnost, še posebno 'hudo kršitev dolžnosti, ker bi s tem škodil ne samo našemu podjetju, ampak gospodarstvu kot celoti. Kršitev dolžnosti čuvanja poslovne tajnosti pomeni zato težjo kršitev delovne discipline. Pri vsem povedanem pa lahko direktor podjetja ali od najvišjega organa upravljanja pooblaščena oseba v nekaterih primerih da podatke ki se smatrajo kot poslovna tajnost. Zato je razumljivo, da se pojavlja vprašanje kdo naj odloča o tem, kateri podatki so zaradi varovanja poslovne tajnosti neprimerni za publiciranje. Če naj bo časopis tribuna kolektiva, ki opisuje delo celotnega podjetja in vseh eko-nomiskih enot je precej možnosti, da utegnejo priti v vesti, članke ali poročila tudi podatki ali navedbe, ki ne sodijo v širšo javnost. Odgovorni urednik, pa čeprav bi bil v podjetju dolgo vr- sto let verjetno vedno ne hi vedel kakšen je trenutno »obseg« poslovne tajnosti v podjetju če to ne bi bilo precizirano v statutu podjetja. Zavedati se je namreč treba, da nek tehnološki postopek, ki ga poznamo danes še sami in nihče drugi in ki je zato za nas poslovna tajnost, že prihodnje leto morda kaj takega ne bo več. Tudi podatki, ki vsebujejo ponudbe za natečaje ali licitacije, so poslovne tajnosti le do izida natečajev oz. izida javne licitacije! "Vse zato kaže, da morajo vedeti o tem kaj je v posameznem sektorju, oddelku, službi itd. poslovna tajnost, vedno odgovorne, strokovno usposobljene osebe, ki talke delovne enote vodijo. Po vsem povedanem utegne 'kdo vprašati, alti ni nevarnosti, da bi bilo zaradi varovanja poslovne tajnosti okrnjeno delavsko samoupravljanje in da zaposleni s tem izgovorom ne bi več vedeli za razne podatke o delu podjetja, ki so za uspešno upravljanje prepotrebni! Verjetno do kaj takega težko pride. Poleg tega, da najrvišji organ samoupravljanja sam določi, kaj je poslovna tajnost delovne organizacije, je moč take podatke vedno Sporočati na sejah upravnega odbora, Če je to nujno potrebno v zvezi z upravljanjem organizacije. Kdor pa take podatke sporoči, mora seveda’ vse navzoče opozoriti na to, da pomenijo poslovno tajnost; slednji pa morajo seveda vse podatke, ki so jih zvedeli, varovati kot tajnost. . Določanje in varovanje podatkov, ki pomenijo poslovno tajnost, je v neposredni zvezi s 'koristmi podjetja in vpliva na uspeh njihovega poslovanja. To področje 'bo treba zato zelo natančno obdelati tudi v našem statutu. Zares koristno bo, Če bodo v razpravi sodelovali' in predlagali vsi tisti, k'i se srečujejo s problemom poslovne tajnosti pri svojem vsakdanjem delu. Najbolj poznajo namreč vse napake in težave, ki se: pri tem morda pojavljajo. cinskih hlapov se ob najmanjši iskri vname — eksplodira. Takšne eksplozije mešanice so še posebno nevarne v zaprtih—«labo zračenih prostorih. Bencin se uporablja pri pranja in čiščenju, za razredčevanje raznih barv, lakov, past itd. Nepravilna uporaba bencina pa je zahtevala že mnogo žrtev. Naslednji primeri in navodila naj služijo kot opozorilo, kako moramo uporabljati lahko vnetljive tekočine, da ne bomo ogrožali sebe in dragih. — ako uporabljaš bencin ali druge lahko vnetljive tekočine v zaprtem prostoru, si v nevarnosti na vsakem koraku; — pri polnjenju vžigalnika z bencinom pazi, da se ne poliješ po roki. Steklenico z bencinom takoj zapri in shrani; — parketno loščilo ni nevarno, dokler uporabljaš tovarniški izdelek. Ako pa razredčuješ rdečilo z bencinom, vedi, da bencin hitro hlapi; — največ nesrečam z težkimi, celo smrtnimi posledicami pa je vzrok uporaba bencina pri pranju oziroma kuhanju perila ▼ vodi, ki smo ji dodali nekaj bencina. Z dodatkom bencina res da lažje odstranimo umazanijo, toda bencin' med vrenjem tako močno hlapi, da smo kljub zračenju nenehno v nevarnosti. Med pranjem se je obleka napo-jila z bencinskimi hlapi ih brž, ko prideš do odprtega ognja, se bo obleka vnela; Barv, ki vsebujejo lahko vnetijt va topila, ne segrevajmo na štedilniku — nekatera lepila vsebujejo bencin. Na vročini se ne razredčijo, zato pa se lažje vžgo. Prt preparatih, ki dišijo po bencinu ali podobnih topilih (eter, špirit, aceton) bodi skrajno previden. — nikar ne polivaj z bencinom ali petrolejem tresk v štedilniku, da bi lažje podkurila, to je zelo nevarno,, ker lahko ognjeni puh udari v obraz in roke; — ako že moraš v stanovanju uporabiti bencin, odpri okna in vrata ter s prepihom zrači prostor; fi 111 J —I n bil - 1 Pranje perila z bencinom, je lahko usodno — ne uporabljaj bencina v bližini odprtega ognja; — steklenico z bencinom dobro zapri, jo shrani na varnem prostoru in to ne v bližini peči ter nedostopno otrokom; (Konec na 8. strani) Pestra telesno vzgojna dejavnost 2 razvojem in porastom industrijske dejavnosti ter z rastjo naselja Se je v Štorah iz leta v leto poživljala tudi telesno-vtzgojna in športna dejavnost. Posejmo velik razmah pa je ta dejavnost dosegla po zgraditvi sodobnih športnih objektov in nove telovadnice na Lipi. Delovnim ljudem je dana najširša možnost izbire, v kateri -veji športne ali telesnovzgojne dejavnosti se žele udejstvovati. Na občnem »boru TVD Partizana-Kovinarja pa smo lahko dobili podrobnejši vpogled v delovanje tega društva. Društvo ima v svojih vrstah 453 aktivnih pripadnikov in 32 podpornih članov (vseh prebivalcev Štor je 1989) ; 70 pripadnikov društva deluje v več sekcijah. V šestih sekcijah zajema društvo pripadnike od 3 do 60 let Starosti,. od tega 122 žensk, oid najmlajšth do starejših. Največ je pripadnikov y starasti od 11 do 14 let in sicer 132, od 15 do 18 let jih je 94 in od 19 do 25 let jih je 119. Od preteklega poslovnega obdobja se je število pripadnikov društva povečalo za 49. V pretekli poslovni dobi, to je od februarja 1963 do februarja 1964 so v raznih sekcijah društva opravili pod strokovnim vodstvom- naslednje število- vadbenih ur: — splošna vadba (151 rednih članov) 977 vadbenih ur; — košarka (15 rednih članov) 856-vadbenih ur; — nogomet (55 rednih članov) 472 vadbenih ur; 1— rokomet (18 rednih članov) 210 vadbenih ur; . ■— kegljanje (50 rednih članov) 1.120 vadbenih ur; — smučanje (78 rednih članov) 550 vadbenih ur. Skupaj 3.385 vadbenih ur. Pri smučarski sekciji je vseh 78 članov aktivnih, medtem ko imajo druge sekcije po nekaj nerednih, torej premalo aktiv-nih članov. Tako je od vpisanih aktivnih članov, društva samo 367 takih, ki redno vadijo v svojih vrstah. Res bi bilo razvese- ljivo, če bi vsi aktivni člani bili disciplinirani in bi redno prihajali k vadbi, oziroma na treninge. Društvo posveča posebno pozornost vzgoji vodnikov in trener jerv^; ki jih-še vedno primanj-kaje, posebno kvalificiranih vod- nikov. Ugotovili st), da so vzgoji vodniškega kadra le posvetili premalo skrbi, -težave so tudi v odlivu tega kadra, nekaj jih vsako leto odide v JLA, nekateri se preselijo in le težko je najti nadomestila. V društvu je 66 vodnikov, trenerjev in funkcionarjev. V oddelku splošne vadbe so imeli 6 vrst in sicer, cicibane, pionirke, pionirje, mladince z mlajšimi člani, mladinke in članice.' Nogometna' sekcija zajema pionirje, mladince in člane. Kegljaška sekcija zajema članice, člane in starejše člane, smučarska sekcija pionirje, mladince, mladinke è članicami in člane, rokometna in košarkaška sekcija pa v glavnem mladince; Razveseljivo je dejstvo, da pristopa v vse; oddelke vedno več mladih ljudi, toda priliv in odliv se vrstita in ovirata vadbo' po programa!, zlasti pa kvalitetno vadbo. Medtem, fco je rokometna sekcija izgubila kvalificiranega trenerja, je oddelek splošne vadbe pridobil nekaj kvalitetnih in izkušenih vodnikov za orodno telovadbo, za katero je pri tem oddelku tudi največ zanimanja. ■Nogometna sekcija posveča vso skrb mladim pripadnikom, medtem, ko so ekipo starejših članov razpustili. Trenutno preživlja krizo 'košarkaška sekcija, ki nima pravega trenerja. Pod-vZeti pa so že ukrepi, da si tudi ta sekcija opomore; Ugodne snežne razmere na Svetini, so. nudile priložnost za močnejšo dejavnost smučarske sekcije, ki je v tej. sezoni 'reš lepo zaživela. Izredno aktivni so kegljači, ki pa želijo svojo dejavnost še bolj poživiti. .„Visi oddelki društva so se pojavljali na; tekmovanjih v občinskem in okrajnem merilu pa tudi v republiškem tekmovanju so dosegali lepe uspehe. Da je društvo razumelo svoje poslanstvo in pravilno razvijalo svojo dejavnost je; razvidno že iz dejstva, da je TVD Partir,an-Kovinar že drugič osvojil pokal »Dela« in' zasedel drugo mesto v tekmovanju društev za Dan republike, in to v A-kategoriji. Važno pa je to, da se funkcionarji in vodniški kader zavedajo, da jih ti Ušpehi nikakor né smejo uspavati. Zato so si zadali naloge, ki jim nalagajo še več temeljitega dela, vadbe, razširitve športnih objektov, graditev vlečnic na smučarskih terenih in še bol jšo izpopolnitev vodniškega kadra. Na občnem zboru so izvolili v upravni odbor društva nekaj novih ljudi, ki naj bi vnesli v delo društva novih zamisli in novega poleta. Društvo je na najboljši poti k lepemu razvoju in še večjim uspehom, če se 'bodo ljudje, ki jim je Zaupano vodstvo društva in posameznih oddelkov še naprej zavedali, kako odgovorne naloge so jim zaupane, razen tega pa, da je treba z vztrajnim delom in sistematsko vadbo dvigniti kakovost telesne vzgoje v Štorah in tako upravičiti prizadevanja vseh činiteljev, ki iso pripomogli do ustvaritve tako ugodnih pogojev za telesno vzgojo in šport v Štorah.: Zlasti mlajšemu roda je treba vcepiti pravega športnega duha, ki ne krepi samo telesa," temveč plemeniti značaj človeka, današnji čas pa zahteva značajne ljudi, ki se pri vsakem delu in v vsakem položaju zavedajo svojih dolžnosti in odgovornosti. Pri pravil- ni telesni vzgoji se najlepše združuje prijetno s koristnim, poslanstvo telesnovzgojaih vodnikov pa je zato tem bolj delikatno, 'zahtevno in odgovorno. Prepričani smo. da še vodstvo TVD Partizana-Kovinarja tega zaveda ter da bo pri vestnem vzgojnem dela uživalo še vnaprej vso podporo tiistih činite-ljev, ki so tako podporo tudi doslej nudili ieleshovžgojhi dejavnosti. ■ Efenkov memorial V nedeljo, 16. februarja, je bilo na Paškem Kozjaku smučarsko 'tekmovanje v slalomu. Tekmovanje je 'bilo posvečeno dvajseti obletnici pohoda Štirinajste divizije na Štajersko im lani umrlemu komandantu XIV. divizije Ivanu Kovačiču-Efenki. Na tekmovanju se je zbralo preko sto smučar jev- tekmovalcev iz Zagreba, Zasavja in celjskega okraja. Vreme je bilo me-. gl e no in tudi snežne razmere niso bile ugodne, 'ker je ‘sneg 'bil suh in tekmovalna proga mehka. Organizatorji tekmovanja so pripravili 'kar'dve isilalom' progji, vendar so po obeh samo prvi tekmovalci vozili po snegu, ostali pa že po travi. Pogoji tekmoval-, cev z višjimj startnimi številkami ‘so bili nedvomno mnogo težji in slabši, od tekmovalcev pa so terjali več truda fin spretnosti. Predstavniki našega društva »Partizan-Štore« so nosili precej visoke startne številke: Rozman Franc 24, Ivanšek Stane 43 in Leban Jože 45. Tekmovalci so morali prevoziti obe progi. Sodniki so izmerjena časa sešteli in kmalu po tekmovanju objavili rezultate. Pričakovano so prva mesta zasedli celjski smučarji, naši pa so se uvrstili takole: 10. Ivanšek Stane; 15. Leban Jože; 17. Rozman Frane. Uvrstitev je pri tako številčni udeležbi zelo dobra! Za dosežene rezultate jim čestitamo z željo, da bi na takšnih in podobnih smučarskih tekmovanjih dosegli čim lepše uspehe. 21. do 22. 3. 1964 »PLOČNIK PARIZA«, francoski film |28; do 29. 3. 1964 »TRAPEZ«, ameriški Ibarvni Cinemaskopski film 4. ido 5. 4. 1964 »SOLUNSKI ATENTATORJI,« jugoslov. cine-maskopski film 11.'do 12. 4. 1964 »V ZNAKU ZOROA«, ameriški film 18. do 19. 4. 1964 »NAŠ AVTO«, slovenski film 25. do 26. 4. 1964 » ALAMO I«, ameriški barvili cinemaskopski film. Sporočamo tudi, da bo dne 8. 5, 1964 na sporedu izredna predstava novega slovenskega celovečernega filma »Srečno Kekec«. Predstava bo za odrasle ob 17. in 19. uri. Čaš predstave, za šolsko mladino pa bo določen po dogovoru z upravo Osnòvne šole. V nedeljski matineji za šolsko mladino bodo predvajani naslednji filmi: Solunski atentatorji, V znaku Zoroa, Naš avto in Alamo, I. del. V mesecu februarju 1964 Novosprejeti člani kolektiva: ERJAVEC Andreja ALOJZ, doma iz Tolstega vrha ' — Ravne, KV kurjač, promet; ŠUME J Ivana HEDVIKA iz Štor, NK delavka, komunalni otlelek — KRESNIK Franca MARIJA — iz Kompol, NK delavka v komunalnem, oddelku; OCVIRK Mihaela Franc, doma iz Voduc, NK delavec, ekspedit; . HORJAK Jožefa FRANC, iz Pečovja, NK delavec,' samotama; KRIŽNIK1' Karla KAREL iz Praprotnega, NK delavec, livarna sive litine; ŠKORJANC Karla FRANC, doma iz Teharij, KV kovinostrugar, mehanična delavnica; KARNOVŠEK Alojza MARTIN, doma v Brezah nad. Laškim, NK delavec, valjarna; GRADIČ Alojza IVAN, iz Osredka, NK delavec, valjarna; KOŽUH Jerneja JOŽE, iz Straže na Gori — Dramlje, NK delavec, ekspedit; PUŠNIK Jožeta JOŽEF,, doma iz Slatiné pri Dobju, NK delavec, ekspedit; BURIČ Mija JOSIP, iz Kamenika pri Šmarju, NK delavec, valjarna, KOKOL Jožeta ANTON, doma iz Loke pri Žusmu, NK delavec, livarna sive litine; GAJŠEK Alojza JOŽEF, doma iz Hotunj pri Ponikvi, KV elektrotehnik, elektro-obrat. Odšli iz podjetja: . BAUMKIRCHNER^ RUPERT, sušilec gline PK v samotami,, je. samovoljno zapustil delo; TRŽAN MILAN, PK vozač gredic v valjarni, jè samovoljno zapustil^ delo; ŽOHAR VIDA,. -NS pripravnica' v finančnem sektorju, j è odšla po lastni želji; OGRIZEK ŠTEFAN, KV delavec v valjarni, odšel po lastni želji; LONČAR FRANC,- zabijač v livarni sive litine, je samovoljno ^zapustil delo; KOS DRAGUTIN, pomožn$, delavec v livarni sive litine, odšel po lastni želji; WUD-LER BORIVO J, knjižničar, odšel po lastni želji; FERENČAK FRANC, elek-tromehanik v elektro obratu, je samovoljno zapustil delo; LEBAN MILICA, NS pripravnica v finančnem sektorju, je samovoljno zapustila delo; ŠUME J ALOJZ, ; elektromehanik v elektroob-ratu, -je samovoljno zapustil delo; DEŽMAN LEOPOLD, brusač v jeklarni, je samovoljno zapustil delo; HA-BOT ALOJZ, škarjevec v valjarni! je samovoljno^ zapustil delo; KOKOL ANTQN, pomožni delavec v livarni sive, litine, odšel v preizkusni dobi; TRAPELA MARIJA, kemijski tehnik v ke-niijskem laboratoriju, je odšla po lastni želji; BUKOVŠEK FRANC,, star 58 lèt’,' v našem podjetju ‘zaposlen 12 let kot strojevodja ria prometu, jé bil red-n‘p; upokojen; PLÄNKO MILAN, delavec NK v šamotarni, jé odšel sporazumno s pbdjetjem ; . ŠRAJ HEDVIKA, p^pfavni-ca SS v finančnem sektorju, odšla po lastni želji. Naraščaj v družini so dobili: MOČNIK ZVONKO iz OTK; ZUPANC VID iz livarne sive litine; SREČKO VIKTOR iz prometa; ARZENŠEK JOŽE iz jeklarne; ARBAJTER LUDVIK iz jeklarne; RUPERT ALOJZ iz valjarne; ZA V ŠEK MATIJA iz elektroplavža; GUCMANDL JOŽE iz jeklarne; ŽAFRAN IVAN iz prometa. Izostanki v januarju: Zaradi boleznine je bilo izgubljenih 2.2Ò7 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopiista '' 2.229, zaradi izredno plačanega dopusta 129, zaradi neplačanih Vnetljive tekočine . . . (Nadaljevanje s 6. strani) . — tam, kjer še ni elektrike se uporabljajo petrolejske svetilke, nikar ne nalivaj goriva v gorečo petrolejko. Petrolejka naj bo v hlevu nameščena tako visoko. da je živina ne doseže, vendar pa mora biti vsaj 30 cm pod stropom. — tudi alkohol je lahko vzrok nesreče. Jeseni vkuhavamo sadje in ga nemalokrat konzerviramo v alkoholu. Alkohol pomešan z zrakom je eksploziven; — nitrolaki vsebujejo vrsto lahko vnetljivih in hlapljivih topil, zato z njimi proč od ognja; — ne hrani večjih količin lahko vnetljivih tekočin v stanovanjskih prostorih, kleteh in garažah. Pri vsaki uporabi teh tekočin je kajenje najstrožje zabranjeno. Tudi prazne posode, v katerih so bile predhodno hranjene lahko vnetljive tekočine, so za eksplozijo in požar na varnem. Z upoštevanjem gornjih navodil, bomo preprečili marsikatero nesrečo. , Gasilska služba izostankov 47, zaradi neopravičenih izostankov 22 in ostalih izostankov 459 delovnih dni, torej skupno 5.093 delovnih dni. NEZGODE Elekfroplavž: UŽMAH Alojz. Pri prevozu železnih plošč z vozičkom, so pri prevozu čez kanal kanalske plošče popustile. Voz, naložen s ploščami, se je nagnil, pri tem pa so plošče zdrsnile z voza in ga udarile po kolenih obeh nog. Nezgoda je nastala zaradi preobremenitve kanalskih plošč. Jeklarna: KOREZ Vinko je nameščal jermen na jermenicó, medtem pa je . sodelavec vklopil motor. Pri tem ga je jermen zagrabil med jermenlco in mu poškodoval prste. Te nezgode je kriv sodelavec, ker se ni prepričal, če je jermen žo nameščen. Valjarna: RECKO Cvetko, je postavljal sklopko na ravnalni klopi, so mu. klešče zdrsnile, izgubil je ravnotežje in padel po vročih vzmeteh. Pri tem se je opekel po levem stegnu, hrbtu in levi roki. Vzrok nezgode je iskati v težkem fizičnem delu in nepravilnem ravnanje s kleščami pri prestavljanju sklopke. HROVAT Stane. Valjana palica je pri izteku iz valjev spremenil smer in ga opekla po členku desile noge. Vzrok nezgodo je motnja v obratovanju. STANTE Franc. Pri delu je zadel ob pločevino, ki je bila prislojepa ob peč. Pločevina je pri tem padla in mn poškodovala stegno desne noge. Do nezgode ne bi prišlo, če bi bil okoli peči red. ŠTARKL Alojz. Pred plamenično pečjo je zapenjal klešče na nosilni drog. V tem je pripelal sodelavec vroče gredice od grone proge pred peč, ob katere se je imenovani zadel in opekel levo nogo nad gležnjem. Nezgodo je zakrivil sodelavec, ker ni opozoril sodelavca pri peči, da je pripeljal vroče gredice. (Nadaljevanje s 5. strani) moč.s potrebnim sanitetnim materialom in sanitetnimi nosili. V teh vaiseli ibi se naj našle tovarišice ali pa tovariši, ki bi bili voljni napraviti 80-urni tečaj iz prve pomoči ter prevzeti humano ter važno dejavnost prve pomoči na vasi. Na hiši, v kateri bi bila omarica prve pomoči bi naj bila tabla 'Z rdečim križem iz glavne ceste pa puščica do postaje prve pomoči. Ko je tajnica Občinskega odbora iz Celja ta predlog slišala' ga je z veseljem sprejela kakor vsi navzoči. Dejala je, da ima ta sredstva Občinski odbor na razpolago; tudi za /predavatelje poskrbi občinski odbor. Da bo ta predlog uresničen, je dolžnost novega .odbora, da začne takoj z delom. S tem dejanjem bomo marsikateremu članu ali nečlanu ŽALER Franc. Ko je zapenjal verigo za dvig. zgornjega sklada gredic, mn je iz spodnjega padla gredica na nart desne noge. Do nezgode je prišlo zaradi slabega zlaganja gredic, ki so se pri dviganju zrušile. GUČEK ; Ivan. Pri nakladanju vezi valjnib palic na štiriosnik, se je urezal ha konici palice, ki je že bila na vozu. Vzrok nezgode je neprevidnost pri nakladanju. Livarna: DEBELJAK Janez. Pri se-sla vi j an ju zgornjega čepa na kòkilo, je lulo malo vodilo ukrivljeno. Ko je dal znak žerjavovodji, da spusti breme na kokilo, je le-tega enostransko zaneslo in mu stisnilo palec leve roke. Do nezgode je prišlo zaradi ukrivljenega vodila, katerega bi morali prej zravnati. Modelna: PLANK Vili. Pri obdelovanju modela z dletom se je urezal v drugi prst leve roke. Nezgoda je nastala zaradi neprevidnosti pri delu. Mehanična delavnica: ŽNIDAR Jože. Pri izbijanju sornika iz puše se je udaril s kladivom po palcu leve roke. Nezgoda je nastala zaradi tesnega delovišča. Ekspedit: BEZGOVŠEK Antön. Pri natovarjanju vzmetnega jekla na vagon je hotel odvreči^ breme,, pri tem je stopil malo nazaj in se zadel V breme, ki ga je nosil sodelavec za njim. Breme ga je udarilo v levo pleče. Tudi ta nezgoda je bila vzrok neprevidnosti sodelavca. Ostalo: ČESNIK Pavla. Ko je pripravljala-za malico mrzli obrok* ji je pri rezanju sunke spodrsnil nož in se je pri tem urezala v levo roko nad kazalcem. POŽG^VJNER Marija, Po stopnicah je Šla v prvo nadstropje pò vijake. Ko se je vračala po stopnicah navzdol ji je spodrsnilo in Si je poškodovala desno nogo v členku. mnogo pripomogli in *še (bolj uveljavili organizacijo Rdečega križa! Na koncu isi je se novi odbor zada1! nalogo, da bo odločil oziroma zadolžil par članov, ki bodo inorali bolj skrbeti 'za mlečne kubinje po naših šolah, ter stopiti v stik z organizacijo podmladka RK v išolah, to so šole Štore, Teharje in Kompole. Tako je izbor 'še z drugimi nalogami bil zaključen in tudi jaz zaključujem z željo, da bi novoizvoljeni odbor še boljše delal in opravil vse naloge, katere so mu póstavi jene. Na tište pa, tki še niso člani naše organizacije, apeliram, da se v tem letu priključijo, ter postanejo člani te humane organizacije. Pungršek Franc OBVESTILO ŽELEZARNA ŠTORE potrebuje več novih delavcev v starosti od 17 do 40 let za delo v metalurških obratih. V podjetju imajo novozaposleui delavci možnost, da se .izobrazijo in usposobijo za naslednje poklice: : — LIVAR — KALUP AR; ; TOPILEC PRI LIVARNIŠKIH PEČEH; — STRUGAR VALJEV; — ŽERJAVOVODJA; — KURJAČ PLINSKIH PECI; — AVTOGENI REZALEC; — LIVAR VALJEV; ■ — PREMIKAC; Sg POSLUŽEVALEC RAZLIČNIH STROJNIH NAPRAV itd. Vsi delavci imajo pravico do povračila prevoznih stroškov, ki se vozijo na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi (avtobus ali vlak), če stanujejo na območju postaje javnega prevoznega sredstva, ki je oddaljena od Štor nad 5 km. ! ; ! E ! Železarna ima na razpolago tudi nekaj samskih stanovanj. . J ; ■ i-fci Kdor želi skleniti delovno razmerje s podjetjem, naj se osebno čimprej zglasi v kadrovskem sektorju ŽELEZARNE ŠTORE. KADROVSKI SEKTOR Občni zbor rdečega križa A it vode v Štorah Problem pitne Že vrsto let nazaj se ukvarjamo z vedno večjim problemom, oskrbovanja « pitno vodo naselja levega brega Voglajne in železarne. Najbolj pereč problem je v zimskih in poletnih mesecih ko nastopi suša in prične primanjkovati pitne vode v zajetjih Pečovje-Zerviše. , Do leta 1959 je bilo naselje levega brega in železarna oskrbo--vano s pitno vodo iž Pečovja. V poletnih in deloma tudi v zimskih mesecih pa jé železarna 'bila oskrbovana s pitno vodo iz omrežja desnega brega, ki ima svoje zajetje v Kresnikah in oskrbuje prebivalce desnega brega Voglajne. , V tem letu pa je vodstvo podjetja in vse družbeno politične organizacije na področju Štor; prišlo do zaključka, da je potrebno čimprej pričeti z izgradnjo prepotrebnega vodovoda. Delovni kolektiv in Ostalo prebivalstvo na terenu Štore se" je odločilo, da s. prostovoljnim delom pomaga k čim bitrejiši izgradnji' vodovoda in novega zajetja V Žervišah. Toda s " tein je bil le delno rešen problem pitne vode v Štorah za nekaj časa. Z izgradnjo novih stanovanjskih' zgradb ih vedno večje porabe pitne vode tudi novo zajetje hi moglo rešiti tega zelo' perečega problema. Zato bi bilo nujho najti potrebna denarna sredstva za izgradnjo novega zajetja v bližini že obstoječega in s tem povečati kapaciteto pitne vode iz tega predela Žerviš. S tem pa bi bil že obstoječi vodovod, ki ima večje zmogljivosti kot pa jih daje sedanje zajetje ,tudi popolnoma izkoriščen. V zvezi s tem se lahko vprašamo zakaj nismo zgradili takrat še drugo zajetje v neposredni bližini sedanjega, kar. bi bilo mnogo cenejše kot pa bo gradnja novega zajetja sedaj. Vedno večje potrebe po pitni vodi pa •tèr j a jo čimp ré jšn jo ' izgradnjo tega zàjetja. S teni bi bilo za nekaj časa rešeno vprašam je glede pitne vode. V bližnji prihodnosti pa lahko pričakujemo prikiljučitev na celjsko omrežje pitne? vode. Tudi glede gradnje. rezervoarja na Lipi . bo potrebno dela (bolj pospešiti, kajti do sedaj narejeno delo je izpostavljeno .raznim vremenskim neprilikam.? Vzporedno z5 dograditvijo rezervoarja pa bo potrebno misliti tudi ne preureditev celotnega omrežja pitne vode na Lipi, ki ne odgovarja več sedanjim' potrebam. Da pa bi še ta dela; končala je potrebno najti finančna 'Sredstva, ki so za to potrebna, ih dela v-najkrajšem času končati. M. K. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiMiimimiiiiiinitmni I Pristopi Janez k tračni žagi, da kos lesa odžagaj bi požene stroj v tek veiselo, da stanjšal desko bi debelo. III Da desko proč, pritisk na gumb, da žago bi ustavil in Vzdigne ščitnik si poslej se žaga vrti počasi naprej. Glej, šment! Prevelik ploh imam prav nič pravilno ne ravnam. Potrebno dvignit ščitnik bo, da se bo lažje žagalo. Ko bolj previdno bi ravnal z dlanjo bi zdravo bil ostal. A žaga ostra /•§■ mehka dlan pa mora zdaj v bolniški stan.