251. številka Ljubljana, v sredo 30. oktobra. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan iveter, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet it-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Dpravništvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponovć, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za L j U b1 * \ n s k e naročnike brez pošiljanja - na dom Za vse leto........13 gld. — kr. u pol leta........6 „ 50 ,, „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. » pol leta........8 „ — „ , četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ B^F~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravništvo ,,Stov. Naroda". Deželni zbor kranjski. (Vil. seja, dne 29. oktobra 1 889. 1.) (DaUe.) Poslanec Hribar pravi, da deželni muzej „ Ru dol ti nuni" po napisih ni tako uravnan, da bi bil pravi odsvit dežele, namreč ogromne večine naroda, ki v njem biva, kajti napisi so povsod na prvem mestu nemški, slovenščini je dokazano šele drugo mesto. Govornik ne dvomi, da je deželno-odboreka večina storila v tej zadevi svojo dolžnost, ko je določevala kako se ima „Rudolfinum" notranje urediti, kajti dva odbornika časti kot prvoboritelja za pravice slovenskega naroda, a misli, da je prejšnjemu kustosu puščal deželni odbor, da je preveč sklepal iu tako je raztolmačiti, da ima povsod nemščina prvo mesto. Nasvetuje: 1. Deželnemu odboru se naroča, da skrbi, da dobi slovenščina pri vseh napisih v koridorjih in nad durmi v deželi.oni mu žeji .Rudolfinum" prvo mesto, nemščina drugo mesto. 2. Skrbeti za to, da bode v prihodnje pri vseh napisih slovenski napis prvi in 3. uvaževati, ali ne bi bilo umestno popraviti napise pri zbirkah tako, da bi slovenski bili na prvem mestu. Poslanec baron Ž ve gel j pravi, da ti predlogi nemajo nobenega pomena, saj so brati v Ljubljanskem mestu, ki ima strogo narodni zastop, napisi ulic in uradov nemški in slovenski. Vrednost „Rudolfma" ne obstaje v napisih, ali so taki ali drugačni, nego v dragocenih zbirkah. Če se bi hoteli izvesti predlogi Hribarjevi, bi pa to bil izreden in ne mal izdatek, kateri se pa ne more porabiti, ker finančni odsek v tem ni nič razpravljal in ni ustavil nikake svote za to v proračun. On je torej proti predlogom Hribarjevim. Potem se vsprejme resolucija finančnega odseka. K nasvetom Hribarjevim oglasi se poslanec Krsni k in izraža svoje začudenje, da se taki predlogi stavijo kar nenadoma, ne da bi se razgovarjalo poprej o njib v finančnem odseku, zatorej nasvetuje, da se predlogi poslanca Hribarja izroče finančnemu odseku, da o njih poroča. Poslanec dr. Tavčar ne vidi v predlogih Hribarjevih kaj tacega, kar bi opravičevalo začudenje poslanca Krsnika nad njimi. Saj se ne stavlja predlog, da bi se popravili vsi napisi, nego zgolj isti na hodnikih in nad durmi. Nemščine se neče odpraviti, isto tako ne, kakor v Ljubljanskem mestu ne, a zahtevati se mora, da ima slovenščina povsod prvo mesto. Za zbirke pa tega predlog Hribarjev ne zahteva, za prenarejenje napisov na hodnikih in nad durmi pa ne bode tacih stroškov. Poslanec Krsni k odvrne, da ga njegov pred-govornik ni umel in anticipiral razgovor. On se je izjavil v meritornem postopanji proti nasvetom. Poslanec Hribar se pridruži predlogu, da bi se izročili njegovi nasveti finančnemu odseku, čemur baron Ž ve gel j nasprotuje, češ, da je samostalen predlog. - - Pri glasovanji vsprejme se Kersnikov predlog. Poslanec Kersnik poroča vimenu upravno-gospodarskega odseka o vladni predlogi z načrtom zakona ob vzgojevalnicah in učilnicah za gluhoneme in slepe otroke. Poročevalec prebere obširno, po njem sestavljeno poročilo, kateremu povzamemo po hitrem branji številk (stenografična poročila nam za prepisovanje neso na razpolaganje), da je v vsej Cislajtaniji 26.793 gluhonemcev. slepcev pa 17.600. Po odstotkih razdeljenih jih pride po sosednih deželah na 100 000 prebivalcev: na Štajerskem 190, na Koroškem pa 281. Na Kranjskem je razmerje ugodnejše, kajti na jednako število prebivalcev pride le 95 gluhonemcev in 75 slepcev. Od pouka ni mnogo pričakovati, kajti učiteljem manka potrebnega znanja in izvežbe v pouku teh človeških revezev, in ker se ima v kratkem itak: ustanoviti velik zavod za gluhonemce iz Holzapfelnove in VVolfove ustanove, morda skupno z zavodom za slepe otroke, ne zmatra odsek za nujno, razpravljati vladno predlogo na drobno in nasvetuje, naj se preko nje preide na dnevni red. Deželui predsednik baron Wi n k I e r pravi, da je na Kranjskem 447 gluhonemih in 300 slepih otrok, ki ne dobe potrebnega pouka. Zatorej bi vender trebalo, da dežela skrbi za njih poučevanje. Sploh že zaradi tega, ker določa predloženi postavni načrt v tej zadevi, kako se ima sploh postopati, ako se bode ustanovil poseben zavod za gluhonemce in slepce v Kranjskej. Baron Winkler tedaj želi, da se vrne vladna predloga upravno-gospodar-skemu odseku, da o istej še jedenkrat poroča. Poslanec Povše ne misli, da se bode s to predlogo v resnici kaj pomagalo gluhonemim otrokom." Ljudski učitelj je itak že obložen z raznimi drugimi predmeti in dobro je doslej bilo, ako je našel časa in potrpljenja, da je navadil gluhonemca gestikulovati s prsti, da je vsaj znal povedati nekoliko svojih mislij ali želja. A sedaj posrečilo se je uvesti pri gluhonemih ustni način, katerega je videl govornik v zavodu na Primorskem. To je velikansk korak, in začudil se je govornik, ko je prisustvoval prvi skušnji tega zavoda. Njegova želja je, da se kakor hitro mogoče na Kranjskem jednaki zavod uživotvori. Saj ima dežela kranjska Holzapfelnov zaklad, ki ima sedaj že 300.000 goldinarjev glavnice, katera utegne vspeti z obrestnimi obresti v teku petih let na 400.000 goldinarjev, poleg tega knezoškofa Wolfa zaklad, ki broji do 90.000 gld. Vsega naraslo bode na pol milijona. Mej navedenim številom gluhonemih pa je tudi gotovo 120 do 150 umobolnih, kateri neso za nikak LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacslav Beneš - Tfebizsky, preložil I. Gornik. :n>r-u.g-i cici. V. Gospodje v cesarskih uradih in gradovih so si s poročili, katere jih je nekolikrat na dan huzar ali dragonec na konji, ki se je kar kadil, prinesel iz Podlesja, glave in v giavah razum zmešali do dobra. Začeli so *se igrati s Podlesci, in zdaj zvenelo jim je od te igre v ušesih tudi v spanji. Nov polk vojakov, ki je bil ravno na poti v Podlesje, poklicali so naglo nazaj, in drug polk pričakoval je jednakega povelja dan na dan. Gospod predstojnik poslal je na Dunaj knezu že tretje poročilo, in nekaj dnij bila je temnosiva njegova lasulja razmršenejša kakor osjo gnezdo, kadar je razposajenci razbrskajo s palicami. Obljubljenih vojakov prišla je le peščica, Podlescem pa je kri z dne na dan bolj kipela v glavo. Opustošili so že četrti dvor, dva v obližji so zažgali, in govorili so, da se ne vrnejo preje v svoje hiše in koče, dokler jim ne dade svobode, in da raje poginejo, kakor da bi šli znova v sužnost. In nekdo prinesel je gospodu predstojniku vest: ako ga do-bodo v roko, obesijo ga za čop na polugnjilo hruško za Okrouhlino. Na grajskem dvoru taborila je od takrat cela stotnija pešcev. In godilo se ji je prav dobro. Usta belosuknjarjev neso nikedar postala suha. Dogodilo bi se tudi lahko, da bi večkrat gospoda predstojnika s težo obranili, kajti stali so jedva na nogah in piramide pušk postavljene po tlaku zdele so se jim včasih kakor pasje ute. Gospod knez na Dunaji ime! je tudi pokvarjen predpust. Na dvornem plesu se mu je baje pripetila majhna nezgoda. Stopil je jedni iz nadvojvodinj preveč oBtro s podplatom na rob krasne, z biseri posute obleke. V dvornih krogih pripovedovali so si o tem cele tri dni. Knez bi bil raje izgubil dve posestvi, in zli ljudje so raztrosili, da je zbok tega nevarno zbolel. Že tretji dan se ni niti prikazal na cesto. Na Dunaji bilo je takrat Bilno mraz. Neki umetnik iz Mariza napravljai je na ledu za visoko plemstvo krasne plese. Gospod knez drsal se je strastno, skoro bi rekel tako strastno, kakor derviš, kadar pleše, da se mu zvrti v glavi, — do nezavesti. A zdaj se je postil. Ali ni to tudi vrsta posta, kadar si kdo ne privoši najpriljubljenejše zabave? — — „Nujno je — velevažno, knežja milost! — Ne odlašajte! Tu gre za najlepše posestvo ..." „In kaj je storiti — kaj je le storiti? — Svetuj mi! Niti sam ne vem; — res sam ! Itak so le oni tega krivil — Na Podlesji Živel je dober narod, — prav dober!" Gospod knez podprl si je čelo ob belo roko, kakor bi se hotel spomniti kakega dokaza in prešlih let, da so na Podlesji dobri ljudje. „Le da bi se odvadili tega govora!" „Najedenkrat ne gre to, knežja svetlost! — Tako-le za trideset ali petdeset let. Potem ondu niti zajci ne bodo razumeli češkega!" Drugikrat nasmejal bi se bil knez glasno, danes pa je bil, kakor bi ne bil slišal dovtipa — ali bolje zasmeha tajnikovega. „Kakor pravim: le jezik! Sicer je marljivo, dobro ljudstvo ... No in kaj nam torej piše?" Tajnik podal je z lahkim priklonom gospodu knezu list. pouk. Treba je počakati, da se glavnica ustanove HolzapfVlnova pomnoži do one svote, katero misli zahtevati vlada. Potem pa ni treba staviti monu-mentalnega poslopja, kajti tu ni treba poslušati inženorjev, ampak sez;da naj se poslopje za 100.000 gld Ostala bode še dosti velika glavnica, bode nesla najmanj 20.000 gld. na leto in tako se danes še mnogo stori. (Daljo prih.) Politični razgled, illotraiije dežele V Ljubljani, 30. oktobra. l)ržuviiozl>orNki odsek za pretresovanje novega kazenskega zakona imel bode že k; cih 20 sej in zatorej letos kazenski zakon v zbornici še ne pride na vrsto v drugem branji. Vlada bode pa priganjala, da državni zbor kmalu po Novem letu vzame kazenski zakon v pretres, ker drugač! ne bode mogel biti rešen v tej legislativnej dobi. Deželni zbor £eikl bode najbrž že dne 6. novembra, vsekako pa pred 10. novembrom prenehal zborovanje it) se po novem letu zopet snide. Deželni budget bode baje obravnaval še le v januvarji, ker dela budgetnega odseka kaj počasi napredujejo. „Sonn- und Montagszeitung" piše, da bodo zadtii izgredi na vseučilišči Dunajskem imeli ostre nasledke. Ne le, da bodo izključili nekaj dijakov, temveč se bode seglo tudi po drugih kaznih. Vlada že resno premišljuje, bi ii ne bil čas, da naredi za vselej konec dijaškim zvezam. Tako se bode svoboda združevanja dijakov na velicih šolah najbrž omejila zaradi razsajanja nemških dijakov. Dne 27 t m. je enketa za reformo pravoslavnih študij konča* I a delo svoje, pritrdi vsi skoro vsem nasvetom vlade. Enketa je imela sedem sej in je vselej minister Gauč sam predsedoval, kar kaže, da se jako zrnima za to zadevo. Vitanje države. Predvčeraj je deputacija skupščine srbske izročila Bistiću adreso, ki je pred vsem parafraza prestolnega govora, le simpatije ruskega carja do Srbije, ki je poslal k maziljenju novega kralja svojega zastopnika, se bolj uaglašajo, nego so se v pre stolne m govoru. Ristič je izrekel zadovoljstvo, da skupščina postopa v sporazum ljenji z vlado. ItiiNki vojni minister je dosegel vzlie vsem ugovorom finančnega miniBtra, da se mu bode dovolil budget vkupe za pet let, da se ne bode treba vedno pogajati s finančnim ministerstvom. Za sedaj se je vzel za podlago vojni budget poslednjega leta, ki je bil posebno visok, kajti vojni minister Va-novski trdi, da Rusija posebno prihodnjih pet let potrebuje mnogo denarja, da se vojska pripravi za vse slučaje. Na pet let se bode dovoljeval le redni budget za vojsko, ?a izredne potrebščine pa bode še zanaprej moralo v vsakem slučaji vojno minister-stvo se pogoditi s finančnim. BaŠ sedaj se dogovarja za svoto 48 milijonov rubljev za grajenje stra-tegičnih železnic. Jeden \odij ik-immUIH narodnih liberalcev, Miquel misli popustiti svoje parlamentarno delovanje, ker ima kot nadžupan v Frankobrodu dovolj posla Nekateri listi pa sodijo, da Miquel zaradi tega hoče popustiti parlamentarno delovanje, ker se je preveril, da se razne nade narodnih liberalcev izpolnile ne bodo. Narodni liberalci podpirali so \lado nadejajoč se, da se bode ozirala na njih želje, sedaj pa vidijo, da so bili le slepo orodje Bismarcku. Dopisi. I/, lir:in,ja 29. oktobra. (Naše v bralno društvo") Kako potrebno je bilo v našem mesteci „Le odpri in čitaj! — Nekako Blabo vidim danes. Saj bi bil sam lahko to opravili" — — „Padli so dvorci, že trije . . ,u „Kaj, dvorci da so padli, Že trije?" Knez je naglo ustal, prekinil z vsklikom taj-nikovo čitanje in bil z dvema korakoma sredi ve likolepe sobe. „Dalje — dalje!" „Bliža se pomlad: oranje, setev, polno dela vseh vrst. . . Ni ljudij, vse je mej uporniki. Vojakov je premalo za-nje. Ravno kličejo zopet jeden polk nazaj, kakor bi nam cesarski uradi to privošili, kakor bi se nam Bkrivaj poimenovali, češ, naj si pomagamo sami ..." Tajnik je za hip prenehal in se ozrl v knežev obraz. „Dalje — dalje!" „In vsemu uzrok, vse ustaje stvarnik je človek, ki se mnogo let potika po tukajšnjih posestvih, in o katerem sem večkrat omenil vaši knežji milosti, in katerega osobno tudi sami poznate!" Tajnik je zopet za hip umolknil in zopet ozrlo se je njegovo oko le kakor mimogrede v obraz svetlega gospoda. A zdaj moral je nekaj dalje časa čakati, predno je rekel knez: „dalje!" mimo čitalnice drugo narodno društvo, kojemu namen bil je ta, za majhne mesečne doneske skrbeti združeno za občni narodni razvoj! — Res borilo se je mlado društvo početkoma z neprilikami, potrebne podpore mu je primankovalo, baš ta boj za obstanek pripomogel je, da je društvo tekom 4 let prispelo do krepkega stališča in se sme uvrstiti danes mej prva narodna društva. Dasi je društvo pridobilo tekom zadnjih 2 let občnih simpatij od strani tukajšnjega prebivalstva, porok bile so nam podpore pri raznih veselicah, porok vzlasti zapisnik udov, koji broji društvenikov nad 150. Pri toliki množini udov trebalo je skrbeti najprvo odboru, da si društvo zagotovi primerno stanovanje. Stopilo je v dogovor s tukajšnjim hišnim posestnikom in tovarnarjem g Mavrilijem Mavrjem, koji je tudi odstopil društvu prazne prostore svoje za ugajajočo letnino — Želja po primernem stanovanji se je uresničila in sedaj ima bralno društvo prostore za koje bi je zavidalo marsikatero narodno društvo. Petje oživelo se je zopet, dolgo že pričakovani prvi tenorist vrnil se je s triletnega potovanja svojega; zagotovil nam je sodelovanje ter to tudi nam že pokazal. Res, da bode društvo imelo početkoma v novem stanovanji boriti so z mogočnim faktorjem, (nov oder, orodje i. t. d. se bode napravilo) a upati je, da ga narodno prebi valstvo Kranjsko ne zapusti, da je bode podpiralo vsestransko. A nadejamo se, da se tudi od drugod kak prispevek dopošlje. Vsprejeli ga bodemo s hvaležnim srcem, darilcu ohranili časten spomin, ter zapisali ga v zlato knjigo „Slovenskoga Naroda". Iz učiteljskih krogov 2G. oktobra. | Izv. dop.] Malokateri stan ima tako malo prijateljev in zagovornikov, kakor stan učiteljski. Kjer je treba kaj žrtvovati za šole ali pomagati ljudskemu učitelju, tam je škoda vsacega krajcarja, če5, naši očetje in dedje živeli so dobro in tudi prav dobro brez šol in bre.', učiteljev, mi tudi rinemo še precej dobro tja naprej, zakaj bi tudi otroci naši ne shajali! A vender je dognana resnica, da sta sreča iti blagostanje vsacega naroda odvisna najbolj od dobro urejenih šol, oziroma od dobrih učiteljev. Vsi izobraženi na rodi obračajo največjo pozornost na ljudsko šolstvo ter si prizadevajo po svoji moči pridobiti dobrih učiteljev s tem, da kolikor mogoče boljšajo njih materijalno stanje. In to je prav, kajti ako so učitelji dobre zdatne moči, je gotovo tudi šolstvo na dobri stopinji; kajti slabo gmotno stanje ni na kvar učiteljem samim, ampak tudi narodni omiki in sploš nemu napredku. Kako bode učitelj, naj bode še tako vnet za svoj stan, uspešno opravljal svoj posel, če nima toliko, da bi lehko preživljal seb8 in družino svojo?! Kako mu ]e mogoče, da bi veselo poučeval, Če ima n. pr. bolno ženo ali otroka, pa nima toliko novcev, da bi si upal zdravnika poklicati v hišo ? Kako tesno je učitelju — očetu pri arci, ker bi rad deco svojo stanu primerno vzrejal, pa mu njegovo gmotno stanje tega ne dopušča! To so važni uzroki, kateri učitelja ne morejo vnemati za njegov stan. Vsled tega pa tudi trpi omika narodova. „1 z- „Ves narod upa na-nj kakor židje na Mesijo, in najčudnejše povesti krožijo o njem — celo ne-zmisli, da je visokega rodu ..." „Dosti! — In s tem hoče mene mučiti? — Da bi taka poročila poslušal? — In za to je bilo treba sosebnega posla? — Take uradnike imam na svojih posestvih ? — Z babjim klepetanjem me nadlegujejo; glavo imam polno drugih, važnejših stvarij. Miru si želim." „In rešenje, knežja milost ?" „Kako pa so reševali pred leti predstojniki take stvari?" Knez izgovoril je to vprašanje z nekako pri-ostrenim glasom. „Rezali so z upornikov jermene, vezali jih na kolesa in obešali kupoma." „ Torej naj se dela zopet tako ... Ta list pa mi ostavi tu !" „Od jasnosti hočejo instrukcije! Predstojnik prosi, prisega, direktor . . . ." aAli je nisi slišal?" Knezu začela je v telesu kipeti modra kri. Kadar pa se uekda speni modra kri, traja dolgo, predno se umiri in pride zopet v svoje ledeno mero. „Jermeni, kolesa, vislice . . . Ine instrukcije obra Se vanje in omika" je krmilo sedanjega veka in najprva in najvažnejša naloga in namera vsacega naroda. Do omike pelje pa samo jedna pot — in le jedno sredstvo je, ki Bluzi v dosego tega uzvišenega namena — to je poučevanje in vzgo-jevauje mladine. Oboje to pa izvira iz dobre lj udske šo le in to pa stvari učitelj. Vsak nasprotnik učiteljev je nasprotnik omike in nasprotnik omike je sovražnik naroda — človeštva. Učiteljski stan moral bi biti mej prvimi, a do sedaj je — posebno na Kranjskem — zadnji. Boljši stan pa učiteljski stan ne more biti, dokler ne bode bolje materijeliio stal. Dokler bodo učitelji za svoj trud slabo plačani, bode se le malokdo posvetil učiteljskemu stanu, ter šel raje k „ f i na nca rj e m ", ker so bolje plačani, kakor pa ljudski učitelji. Ni čuda torej, da je na Ljubljanskem učiteljišči leto za letom manj učiteljskih kandidatov. Kdor je torej proti zboljšanju učiteljskih plač, ta civilizaciji in huje proti šoli, narodnemu napredku in sploh proti munizmu. Nam Slovencem se čestokrat očita, da smo še neizobraženi. Res je sicer, da nismo še na tistej stopinji narodne omike, kakor so nekateri drugi narodi in prav iz tega uzroka nam je živo potrebno ljudsko šolstvo po vsej moči podpirati in je na višjo stopinjo povzdigniti ter tako našemu narodu pripomoči do potrebno omike. To doseči Da jedino mogoče z dobrimi učitelji. V pridobitev dobrih učiteljev je pa potrebno, da se jim zagotovi tako stanje da se bodo brez velike skrbi za vsakdanji živež mogli posvetiti svojemu stanu — šoli. Splošno je načelo, da denar izdan za ljudsko šolstvo, ni izgubljen, ni slabo naložen, saj ostane v deželi in prinašal bode potomcem dobro obresti; kajti z izobraženostjo raste tudi narodovo duševno in materijelno blagostanje. Ker imajo naši p. t. gg. poslanci nalogo, da skrbe za blagostanje našega naroda, se nadejamo, da se bodo resno poprijel! dela ter postavili močno podstavo narodovi omiki — dobro ljudsko šolstvo. Zaradi velike važnosti dobrega ljudskega šolstva, zaradi pridobitve in ohranitve dobrih učiteljev zaradi veljave učiteljskega stanu, zaradi sedanje velike draginje, posebno na onih večrazre dnieuh v tigih, kjer učitelji neinajo prostega stanovanja, zaradi velikih terjatev, katerim mora učitelj v šoli in zvunaj šofe zadostovati, zaradi velikega izobraževanja, kojega si mora učitelj dandanes po 12 let po šolah iskati, zaradi pomaujkauja dobrih učiteljev pač smemo zahtevati, ker vse svoje dušne in telesne moči za narodov napredek žrtvujemo, da nas tudi narod pošteno živi in dostojuo odškoduje. Kot omikan in inteligenten človek hoče in mora učitelj ne samo živeti, kakor živijo omikani stanovi, on hoče tudi otroke svoje tako vzgoje vati, kakor vsak drug omikan človek. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je za pre-plavljence na Koroškem 5000 gld. — (Iz Gradca) se nam piše: „Kakor čujemo iz zanesljivega vira, namerava koncem tekočega leta predsednik deželnega n a d - ne poznam! Največjo strogost, nobenega milosrčja! Fiat justitia . . ." Gospod kuez hotel jo še reči „pereat mundus", a ni se mogel tega spomniti na noben način. Potem pomignil je tajniku z roko, da bi Be oddaljil. Za nekaj časa vzela je njega Svetlost v roko pisanje in se zagledala vanje, kakor bi bilo per-gamen, na katerem so bile zapisane pravice njegovega rodu iz davnih dob. „Visok, slok mož — z upalim obrazom in z običaji, ki kažejo, da se ni vedno kretal mej kmeti, — jeden iz onih, ki hočejo češki jezik privesti iz kravaren v gospodska bivališča ..." Knez oprl si je znova čelo ob belo roko in pri tem odmajal nekolikrat z glavo. Kamornik naznanil je že tretjič poset. „Nikogar!" odgovoril je vselej ostro gospod, Baron Habichtsburg !" Komornik oglašuje danes že Četrtič gosta, zdaj se ni ganil s praga. MAli nisi slišal? — Nikogar!" „Včeraj prišel je premo iz Angleške, knežja milost!" „Makari iz Amerike. Za danes nikogar. Jutri 1" (Dalje prih.) Priloga „Slovenskemn Narodn" St. 251 30. oktobra 1889. sodišča v Gradci, vitez Waser, stopiti v pokoj. Njegov naslednik bode najbrže sedanji podpredsednik omenjenega sodišča, Jerman vit. S c h m e i-del, ki jo sicer osoren, ali pravicoljuben mož, kar si di že iz tega, da ne nasprotuje našim težnjam; preme m ba bode torej za nas Slovence na vsak način ugodna. — (V deželnem zboru štajerskem) bil je v včerajšnji seji slovenskega poslanca in glavarjevega namestnika, dr. Radeya, predlog, po katerem bi tudi štajerski Slovenci imeli jednega deželnega odbornika, izročen posebnemu odseku 7 članov. — („Kajpato?") Na našo, pod temna slovom objavljeno notico v sobotni številki oglasila sta se zapored „Slovenec" in za njim šepajoča „Laibacber Zeitung", ćeš, da je naša veBt neosnovana, „ d a do zdajnihče ni bilvtej zadevi pri in i 1. knez o škofu". Mi vzdržujemo navzlic tej prisiljeni laži svojo vedt in povemo samo toliko, da bode naše notice resnica isti dan oči vestna, ko bode župnik J. ostavi 1 K očev ski Koprivnik. Takrat ako morebiti ne poprej, povedali bodemo vse podrobnosti te afere iu označili dostojno, od kod veje „duh, ki bega naše ljudstvo in je že več zmešnjav napravi) SBVojimi pogubljivimi nazori". Zatorej „Slovencu" z veseljem vračamo prijateljski nasvet, da bi se prijeli za nos, priporočevaje mu, da se krepko drži za svoje vohalo, kajti tudi afera v Kočevskem Koprivniku je zanj in njegove kumpane dovolj smrdeča. — (November ski a van cement.) Podpolkovnik Ferdinand vitez Gariboldi imenovan je polkovnikom, ob jednem poveljnikom domačega 17. pešpolka. Štabni zdravnik dr. S tangi, zdravnik-načelnik 28. diviziji v Ljubljani, imenovan je vodjo tukajšnji vojaški bolnici. Gosp. Teodor Dreni k, major v 86. pešpolku, imenovan je podpolkovnikom. — (Dnevni red VIII. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 31. oktobra 1889. I. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika VIL deželno-zborske seje due 29. oktobra 1889. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora o prošnji več občin Kamniškega in Brdskega cestnega okraja zaradi uvrstitve občinske iz Pieloga čez Domžale v Rodico k državni cesti držeče ceste mej okrajne ceste 4. Poročilo deželnega odbora o zgradbi nove bolnice v Ljubljani. 5. Poročilo dež- lnega odbora o giadnji bolnice za kužne bolezni. (}. Poročilo dežel m ga odbora s proračunom deželnega zaklada za 1. 1890. 7. Ustno poročilo upravuo-gospodarskega odseka o prošnji občanov katasterske občine Rakitne, da bi jo pridružili občini Borovnica. 8. Ustno poročilo upravno gospodarskega odseka o prošnji ob čnnov podobčine Orle, da so ločijo od Dobrunjske županije v samostalno občino Rudnik. 9. Utemelje nje snmoBtalnega predloga g. posl. Iv. Hribarja in tovaršev ob ustanovitvi deželne hipotečne banke v Vojvodini Kranjski. 10. Udtno poročilo finančnega odseka o napravi nove iz Radenc navkreber držeče, z okrajno cesto Kočevje Poljane Statit.rg Vinica sti kajoče se cestne proge, potem glede podpore za to cesto in glede njene uvrstitve mej okrajne ceste 11. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o § 1 letnega poročila „Skleneni zakoni" z uvodom „Praz novanje štiridesetletnega vladanja Njegovega c. kr. Apostolskega Velečastva". 12. Ustno poročilo upravno gospodarskega odseka o § 3. letnega poročila, „ Dežel nokul tur ne in zdravstvene reči". 13. Ustuo po ročilo finančnega odseka o poberanji deželne naklade na žgane opojne tekočine v lastni režiji. 14. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji učitelja Vencla Sturma za zvikšanje pokojnine. 15. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Maksa Ivanetiča, da bi ae rehabilitiral kot defiuitiven učitelj. IG. Ustuo poročilo finančnega odseka o prošnji pomožnega učitelja Franca Pugla za miloščino. 17. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji učiteljeve vdov« Ivane Germ za podporo. 18. Ustno poročilo financ nega odseka o prošnji posestnikov iz vasi Gorenje Srednje in Spodnje Gamelje glede podpore za urav navo Save. 19. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora Ribniškega, da bi se odpisalo posojilo 647 gld. 9 kr. 20. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno cestnega odbora Ribniškega glede podpore za vzdrže vanje cestarjev. 21. Ustno poročilo upravno-gospo darskega odseka o prošuji občin Moravče, Peče in Drtija, da bi se cesta preložila iz Moravč do Lu kovice. 22. Ustno poročilo upravno-gospodarskegn odseka o načrtanem zakonu, s katerim se prena-rejajo §§ 5., 6. in 7. zakona z dne 20. julija 1803, dež. zak. št. 12, o plačevanji troškov za postavljanje in vzdrževanje katoliških cerkvenih in pre-bendnih poslopij, potem za preskrbovanje cerkvenih potrebščin. 23. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji krajevnega šolskega sveta na Robu glede podpore za vodnjak pri šoli. 24. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1890. 25. Ustno poročilo finančnega odbeka o prošnji katoliškega društva rokodelcev v Novem Mestu glede podpore za zgradbo društvene hiše. 26. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1888. 27. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o § 5. letnega poročila „ObČinske reči", Marg. št. 1., 2., 3, 4., 5. 28 Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji občine Črnomaljske za (uvrstitev eeBte iz Grosupljega čez Črnomelj v Vinico mej deželne ceste. 29. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora Radeškega, da bi se preložila cesta Čez Brunek. — (Muzejsko društvo) imelo je včeraj zvečer svoj mesečni shod, katerega se je udeležilo mnogo članov in tudi nekoliko dam. Na dnevnem redu bili sta dve točki, obe jako zanimivi. Prvi nastopil je g. kuBtos A. MU 11 ner ter v skoro jedno uro trajajočem govoro razlagal in pojasnjeval pri dobivanje in izdelovanje železa v takozvanih pred-zgodovinskih in poznejših narodih do današnjega dne. Opisaval je poslušalcem železno rudo, njeno ke mično sestavo, razne plavže (Stuckofen, Puddlofen, Hochofen) presnovljanje želozne rude v jeklo, lito in mehko železo in „žlindro" (Schlacke — po Psevdo Aristotelu „sknrija") potem izvajal sličnost staro davuih izdelkov, mečev, krivih nožev, prvotnih plu gov ter naposled zaključil, da je izdelovanje železa v starih narodih bilo isto tako primitivno, kakor je še dandanes v murih v Afriki. Ta pojasnila o že lezni tehniki bila so zaradi tega iako umelfna in potrebna, ker so v starih časih baš v naših krajih bili znameniti železni rudniki, tako na pr. v Bo-hinji, na Vačah, iz katerih so domačini, kakor tudi sosedni narodi dobivali železo in razno orožje. Izredno zanimivo predavanje, za katero nam, žal nedostaje več prostora, pojasnjeval nam je z risanjem na tabli in z raznimi starinskimi najdbami, na katerih so je vsak do hibko preveril, kako visoko razvita je bila železna tehnika že nekdaj in kako dobro so umeli izdelovati jeklo. Miilluerjevo predavanje je vsem poslušalcem izredno ugajalo iu bilo je vsprejeto z glasnimi dobroklici. Drugo predavanje bilo je krajše. Gosp. prof. Voss vzel si je za predmet slavno cvetlico „Violo Zoisi i Wulf". Ta cvetlica našla se je najprej na Stolu in dolgo se je o njej mislilo, da je to specifično kranjska, na Karavankah rastoča cvetlica. Predjpar leti pa so jo našli tudi v južni Bosni (planina Treskovica i. dr), Hercogeviui in Črnigori. Isto usodo, kakor „Viola Zoisii" ima tudi „ Da p h ne Blaga yana", kajti tudi ona se ne nahaja samo v Kranjski, dobili so jo tudi v Srbiji in v Bosni Govornik navajal je v.nes mnogo botaničnih podrobnostij ter izrekel mneuje, da sta obe rečeni cvetlici bili nekdaj bolj razširjeui na mnogo večjem ozemlji. Tudi njegovo predavanje bilo je vsprejeto z dobroklici. — (Profesor volapiika.) Gosp. AvguBt Pokom, rodom Ljubljančan, sedaj c. in kr. okrajni narednik na Voloskem imenovan je profesorjem volapiika za vso Avstro Ogersko. Imenoval ga je seveda g. Schlever, izumitelj tega jezika. — (Tukajšnji odsekov odbor uradniškega društva) je sklenil povodom petindvajsetletnega obstanka uradniškega društva Avstro-Ogerske 50 gld. podeliti trem uradniškim vdovam, ki so v potrebi. Vdove morajo biti ali Člani uradniškega društva ali pa so morali njih ranjki možje biti udje tega društva. Prošnje, na katerih mora biti od župnijskega urada potrdilo, da je prosilka ubožna in podelitve vredna, uložiti se imajo tekom štirinajstih dni na omenjeni odsekovi odbor. — („Grazer Tagespost") ima v št. 299 sledečo notico: V noči na nedeljo in ponedeljek bilo je v Gradci toliko izgredov, da je imela mestna policija preobilo posla. V 13 ulicah morala je policija poseči vmes ter veliko razgrajalcev zapreti. Kako kriči iu raglja ta klepetulja, ako pride v Ljubljani v jedni ali dveh ulicah do izgredov ter kliče vlado na pomoč, naj vzame mestu policijo; a čisto naravno pa je, ako v nemškem Gradci cvet nemške kulture po noči razsaja ter se bije in pretepa. — (Mesec oktober) se Čudno poslavlja. Včeraj zvečer se je nebo hitro prevleklo, bliskalo in gromelo je vso noč, danes zjutraj pa močno lilo. Dobili smo vreme, kakor je običajno na vernih duš dau. — (Iz Ribnice na Dolenjskem) se nam piše: Akoravno se pri nas obrtna nadaljevalna šola (ge vverbliche Fortbildungsschule) že štiri leta snuje in je za nje otvoritev vse preskrbljeno; akoravno sta si. deželni odbor 120 gld., si. kupčijska in obrtna zbornica 50 gld. letne podpore dovolila in so tudi že vsi poklicani faktorji svoje letne doneske obljubili — vender se ta šola na ljubav komoditeti in nezmožnosti jedne osobe ne otvori in nad 70 obrtnih in rokodelskih učencev mora brez vsega pouka ostati. Pač žalostne razmere so to in tembolj obžalovati, ker se nihče za to ne zmeni, akoravno vsakdo dobro ve, da je čas denar in da leta hitro beže. — (Kranjskega »bralnega društva" pevski zbor) pel bode na vseh svetnikov dan ob 4. uri popoludne na mirodvoru Kranjskem pri spomenikih pokojnikov Fr. Prešerna in Simona Jenka nagroboice. — (V Skocijanski jami na Krasu) bila je vsled večdnevnega dežja tako velika voda, da jednake že nad dvajset let no pamtijo. Celo Valvazorjev most bil je preplavljen in v „Mlinar-8kem jezeru" bila je voda okolu 20 metrov globoka. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Gorica 30. oktobra. Ton ki) hoče na nek čuden način osvojiti si tukajšnjo „Sočo". Storil je korake, ki čudno osvetljujejo naš položaj. Izdajatelj ,,Soče" uložil proti Tonkliju tožbo. Jutri izide namesto dosedanje „Soče", nov časopis ,,Nova Soča". Dokler sodišče ne razsodi, dobijo vsi dosedanji naročniki „Novo Sočo". Rim 30. oktobra. Poučeni krogi trdijo, da se bode zbornica poslancev dne 20. novembra s prestolnim govorom zopet otvorila. Zasedanje pa nekda ne bode dolgotrajno in splošne volitve bodo razpisane za prihodnji april. Dunaj 29. oktobra. „Pol. Correspon-denz" ima vest s Cetinja, da je črnogorski knez Nikolaj avstro-ogerskemu zastopniku, polkovniku Milinkoviću izrazil globoko zahvalo svojo za pripravljenost, s katero je bosensko-hercegovska deželna vlada obljubila, da bode podpirala one bedne Črnogorce, ki pojdejo čez njeno ozemlje v Srbijo. Dunaj 29. oktobra. Govori se, da je princ Ferdinand Koburški prosil za avdijenco pri cesarji, a da se mu avdijenca ni dovolila. Atene 29. oktobra. Pri današnjem za-jutrku na nemškem poslaništvu bili prisotni: cesar, princ Henrik, grof Herbert Bismarck in drugo spremstvo. Zvečer je dvorni ples. Carigrad 29. oktobra. Od danes opo-ludne velik dožar v Skutari. Kakor se govori, pogorelo je že tisoč hiš, požar še traje. Bazne vesti, * (Rusi v Palestini.) Pariški „Figaro" v daljšem članku pripoveduje, kako Rusi v Palestini napredujejo. Dočim druge države z velikim hrupom pripovedujejo o svojih napredkih na vztoku, praznuje Rusija v onih krajih vsak dan novo zmago. Ne bode treba veliko let in vsa Palestina bode ruska. Do tega uspeha došla bode Rusija s šolami i u dob* rotvornimi zavodi. Denarju v to svrho preskrbljuje „Pravoslavno palestinsko društvo", katero je v Rusiji. V ruskih šolah v Palestini je ruščina učni jezik, poleg tega poučuje se tudi arabski, kajti prebivalci Palestine so večinoma Arabci pravoslavne vere. Zadnjo tri leta n. pr ustanovile so se v Na-zaretu tri šole, dve moški, jedna ženska, obiskuje jih 500 otrok. V Nazaretu je tudi ruska bolnica V Jeruzalemu je do dvanajst ruskih zavodov. Za romarje sta dva zavoda, ki sta stala dva milijona rabljev. * (Za kolero) umrlo je do dne 14. t. m. v Mesopotamiji G562 osob. * (Najmlajši ženin) v Zjedinjenih državah in najbrže tudi po vsem olikanem svetu je vsekako Eddie Frey iz Utike v državi Novo-Yoraki. Dasi je deček komaj 14 let star in obiskuje še šolo, oženil se je vender le nedavno z Ano (Anuie) Cu-s h i n g o v o, 24 letno orgljarico (organistovko). Zakon premladega soproga vzbuja povsod, zlasti pa mej njegovimi součenci občno pozornost. Naznanilo. Ravno je izšla v Gavro GrUnhu ta, Dunaj, I., SfngerstrasM 8, umetno izdelana skupina slik z imenom : Avstrija 1889" z dobro zadetimi podobami njih Veličanstva ceanija. gospodov c kr. ministrov, deželnib poglavarjev in predsednikov, dtželnih maršalov in deželnih gia -varjev čislaj tanije. Skupini je pridjan njen posnetek v mali obliki in je ista po kamnotisku z največjo natančnostjo i o umetnostjo z vršena. V nji se nahaja triioštirideset podob in je primerna ne samo za urade in učilnice, ampak bila bi tudi kras vsacega salona iu pisarne. Ta skupina omogoči vsakemu seznaniti se na lahek način z dobro zadetimi podobami tistih oseb tostranske državne polovice, katere so na čelu vlade, ali po zaupanji krone na prvo mesto deželne vlade poklicane, kar je važno tudi v službeni dotiki. Podoba je tudi zato bistvene koristi, ker se po razvrstitvi imenovanih imenitnih oseb uredba c. kr. osredne vlade in deželnih namestnij razvidi, na lahko umljivi način. Sliki so pridjani, državni iu deželni grbi in oni glavnih mest in ista nas spominja s svojimi umetno dovršenimi priličbami (alegorijami) na slavno, modro in pravično gospodarenje našega vzvišenega vladarja. Priporoča Be ta podoba posebno : (i) Za vseučilišča in c. kr. učilišča, kakor tudi za javne in zasebne učilnice iu uzgojišča ; h) za upravna in bodna potem mestna in občin ska oblastva ; c) za železniške in parobrodne postaje v čakalnih sobah in gostilnah; d) za hotele, gostilne iu kavarne ter konečno; e) za vsakega, ki se zanimiva za javno življenje, za poznanje vladajočih oseb in uredbo državnih in deželnih vlad. Da bi ta praktična in poučljiva podoba bila več vredna, boizšla v nem š k i, češki, poljski, slovenski, h r vat ski in italijanski izdaji. Cena te prekrasne podobe v velikosti od 89—121 centimetrov znaša z zavitkom in poštarino vred samo S glđ. av. vr. Na naroči te v te, kakor že rečeno, zares prekrasne skupine se uljudno vabi in so za to najpri-k'adnejše poštne nakaznice in v naročilni poli naj se prečrtati blagovoli iste jezike, v katerih se skupine ne želi. J7. oktobra. Pri Mioitu : Roiseau i/. Parita. — Pollak % Doiinja. • Hndovei-nik i/. Kranjska gore. - Refsch i/. Bokana. '— Adelman iz Trstu, Pri Muii<-;: O.esidnek, Reioh t, Dunaja. — Maver i/ Mor n&a, I.lstnieu upmvniritvu. Gosp. I'1, ročnimi Vuš;t jc potekla lino 16. avgusta, urediti. Pozdrav ! i a Dobravi: Na-Drago po želji iJiLJiin m stoji za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Meteorologično poročilo. Ctu opa-j zovanja Stanje v mm. Tem-ptir**.tura Vetrov« i Mo-Nebo J krma v mm j 7 zjutr.tj i 2. popol. j >. zvečer M0 U na. 739 5) mm. 7403 m. 7 2' C 1:1 <; 10 l' C brezv. mI. vzli. ti, /.ali. megla 7 «3mu. tihi. ob t. dežja. 1 Sradnja tetoperatorH 10-4", m 'V3 nad lornutlom ID -u.xi ^'.^>r.3 )oo:c!2r^ dne 30 oktobra r. (Itvirno telegrafi An a porodilo.) - KM Papirna renti, irehrna renta Zlata rc-nta S*/, niarona renta .... \koije narodne banke ■iivditne Akcije , London Srebro ...... Napol..... Cl kr. eekiril . N&znike marke . la/o državne iruflke i* i. IBRi Državne trefike m I. ih> jVerska alata renta 4° , fjjoiiika papirna renta B' „ , štajerske aemljiSČ. odvez. Dunava reg, avaćka 5*/„ . Zemh, obi. avstr. 4,/h,7,J zlati Kreditne srećke . . . Bldolfove urećke . . . Akcije ,iuylo-av.-.:r ha tka Tit mnjivny-di včeraj .sr> 50 85 65 10.» 5; 1 li.O 50 919 — 814 25 11'.»-05 Zahvala. Pri mojem odpotovanji iz Ljubljane čutim se dolžnega, gospodu zdravniku z a o č i k? dr« Emilu Bock-u, katerega spretnoj, previduej operaciji in paz-nemu zdravljenju se imam zahvaliti, da sem zopet zadobil vid, s tem tudi javno izreči najtoplejšo in najisUrenejšo zahvalo svojo. V Ljubljani, dne 80. oktobra 1889. (9i5) Nikola Badovinac, c. in kr, dvomi in ministeraki sovetnik. Ca^gr;-,-^— r^4-^-------r*frfr.i z vrtom na Kredi trga Vrhnika, v kateri gostilna in prodajalnica, je bita se takoj pod Natančneje £ Vrhniki. ugodnimi pogoji proda. 1 izve pri lastniku B. Babler-jj K* XXIX1»XXXXXXX| AVGUST SCHWEIGER oi-dinuje vsnk dan od dne in od Vi. do .~ 1». <><► is. uro dopolti-. ure popoludue. Stanuje (908—2) v hotelu „Pri Malici", II, nadstropje, št. 23. Novn ueprekoMljivu 1'urisU« ploud>n, priznana od avtoritet za najbolj!o, zobem jednake barve ter nadomesti v Bvojej trajnosti zlato plombo. *Ktt*tt*ttttlttlKKKKKttK* L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. Gotovo in liitro nplivajceo sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani truej koži na podplatih in petah Proti hrariovicnm in vsem drugim trdim praskom kože. — Uspeh znjantron. — JW t'emi škatljici GO kr. a. v. "Vi Glavna razpošiljalnica: L. Schwenk-ova lekarna v Meldliugu pri Dunaji. Pristnega imajo v i.jiiiiiiuiii J. Svobodo, Lr. pl. Tmkoczv, 0*. Picooli, L. Greoel; v itn-dollovem 8. pl. Siadovič, F. lhuk«; v Kuimtlkii .1. Močnik; v C'eIov«'I A. Egger. W. Thuruiwald, J. Hirnbaeher; v Krezub A. Aichinger; v Trsu ma Eorolkem) (J. Mennerf * iieljaltn F. BchoTs, Dr. E. Kumpf; v Wolf e*b»rga A. llutli; v Gorici D. B. Pontoni; t liru nji K. Šavnik; v RndKoui C. E. Andrien; v Idriji Josip Warto. Tu obit* dobivn »e 1« v jednej velikosti po HO kr. Pristen niiiiki. če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: »»li* l.iiNt'rjev ol»ll£ (lliiwt«ir) Kil turiste". (449—31) HSHUk VIZITNICE pnporofia „Narodna Tiskarna" po uizkej ceni. OOOOGGOOOOGCOOCOCCOOOOOOOOj Papir za cigarete je najboljši. (849—1) Jedino SalngO za Kranjsko imata gospoda Vaso PetrioiČ iu Anton Krisper. OOOOOOOGOGOOOOGOGOOC OOOOOOi ++++++++++++++++++++++1 i i i + Nagrobne križe« lepo in bogato s pristnim zlatom pozlačene, s kamnom in brez istega, i po najnižjih cenah in v velikem izboru priporoča 1 Andrej Druškovič ; tigovec z železnino 1 v Ljubljani, Mestni trg h. št. 10. Dft ISh /itlil.-i u.ifi' puHljcJo h6 ilnr.trcnuiii ettuikl. ■ I I 1 I I 11 I I I I I I ■ t Poslednje dni se je dogajalo, da so nekateri zavarovalni ngentje skušali naše zavarovance pridobiti njihovim dražbam s tem, da so jim zatrjevali, da vsled transakcij, ki so se zvršile pri našej družbi, sedaj neso več zavarovani in da ne morejo računati več na odškodovanje v slučaji škode, ker mi neki z dne 3. septembra 1889 več ne izplačujemo. Temu nasproti izjavljamo izrecno, da so take trditve popolnoma neresnične in izmišljene in da tudi zanaprej kakor do sedaj izplačujemo v slučaji škode vsako poizvedeno odškodninsko vsoto z navadno kulanco in da smo po zakonu jo izplačati zavezani. Z nami sklenene zavarovalne pogodbe ostanejo še nadalje v veljavi ter jih zavarovanci jednostranski sami razdreti ne morejo. Ko bi v bodoče kak zavarovanec po podobnem prigovarjanji nesolidnih agentov kake druge zavarovalne družbe hotel podpisati kako zavarovalno ponudbo, ga opozarjamo na pravne nasledke, navedene v pogojih police. Vsak zavarovanec, ki je bil po takih agentih z gore-njimi lažnjivimi trditvami zapeljan, naj v interesu svojem nam to takoj naznani, da bomo mogli takemu nesolidnemu počenjanju narediti konec ter proti dotičnomu zavarovalnemu agentu sodnijski postopati. (914) S;. Z veleapoStovanjera AZIENDE zavarovalne družbe proti elementarnim ne/godain zastop v Gradci. C. Anton m./p. Zwiedinek m./p. C. kr. državno vojno ministarstvo. K oddelku 13., št. 2069 iz 1889. 1. (865) Poskus, da bi se mali obit v zadrugah ali zvezah udeleževal zalaganja vojske, ni imel ugodnega uspeha. Da se pa vender ustrože željam in težnjam malih obrtovalcev, sklenilo je državno vojno ministerstvo narediti nov poskus ter namerava v ta namen v priloženem oznanilu A navedene oblačilne in opravne predmete iz usnja —, ki reprezentujejo četrtino vse letne potrebščine — za sedaj samo za leto 1891. dobivati od posamičnih malih obrtovalcev. Da se, kolikor je moč, mnogim malim obrtovalcem omogoči udeleževati se tega zalaganja, se bode oddajalo v majhnih partijah, ter bode se to podjetje zvršilo na najpriprostejši način z največjimi mogočimi olajšavami. Če se posreči ta poskus, namerava državno vojno ministerstvo tudi v bodoče neko določeno množino preskrbovati na jednak način. Za vodilo prositeljem naj služi to le: 1. Ponudbe za prevzetje zalaganja kake partije predmetov uložiti morejo le mali obrtovalci, ki stalno bivajo in davek plačujejo v Avstro-Ogerskej in naročene predmete zares izdelujejo v lastnih delarnicah. 2. Poraba strojev je dovoljena. Vsekako pa mora obutev biti samo šivana. 3'. Zalaganje za monturno zalagališče št. 2 zahtevanih potrebščin oddati se mora le malim obrtovalcem dežel krone ogerske. 4. Oddajanje se bode vršilo v partijah v vrednosti vsaj 500 gUl. in k večjemu 1500 gld. Zjedinenje več zalagalnih partij v jedno roko ali pa prenos priznanih partij na kako drugo osoho je neumestno in vsekakor izid jučeno. 5. Oddane vrste morajo glede kakovosti materijala, kakor tudi glede oblike, dimenzij in izdelave popolnoma odgovarjati uzorcem razloženim na ogled v monturnoupravnih zavodih. Uzorci se lahko pri monturnih zakigališčih ogledajo oziroma proti plačilu od tam dobe. G. Da se vojskina uprava more preveriti o zalagalnej zmožnosti prositeljev, ima vsak prositelj istočasno s prošnjo svojo, ki se ima predložiti državnemu vojnemu ministerstvu, od onih vrst, ki jih misli zalagati; doposlati uzorec za poskušnjo v monturno zalagališče, za katero mi.sli zalagati. Ti uzorci za poskušnjo morajo biti narejeni od prosilcev samih in morajo popolnoma odgovarjati v točki 5 omenjenim po predpisu napravljenim ozorcem. Uzorce za poskušnjo, o katerih se jo spoznalo, da so narejeni po predpisih, prevzame vojna uprava proti plačilu one cene, za katero se je oddalo zalaganje. 7. Oni prositelji, katerim se je zalaganje priznalo, imajo takoj, ko se o tem obveste, za zagotovljenje prevzete zaveznosti uložiti kavcijo v denarjih, v visokosti 10 odstotkov zalagalne vrednosti v ono monturno zalagališče, v katero mislijo oddajati. 8. Naročene vrste so načelno oddajati pri onem monturnern zalaga-lišči, za katero se je zalaganje prevzelo. Da se pa oddajanje, kolikor jo moč* olajša, osnovala se bodo za prositelje iz krajev, ki so posebno oddaljeni od monturnega zalagališča, prevzemališča pri kornih intendancijah v Levovu, Krakovu in Premyšlu. 9. Oddane vrste se bodo pri prevzetji strogo in točno pregledale in se one vrste, ki neso narejene prav po uzorcih, ali katere se neso pravočasno, to je v obrokih pri dotični naročbi določenih, doposlale, se nikakor vsprejele ne bodo. 10. Ce kak zalagatelj misli, da se mu je zgodila krivica, ko so se predmeti zavrnili od vojaških organov, lahko v osmih dneh po poizvedenem zadržku pri dotičnem monturnern zalagališči ali komej intendanciji v Levovu. Krakovu ali Przemislu prosi, da se poklič* razsodišče. To sodišče obstoji iz jednega štabnega častnil^a vojske kot. predsednika, iz dveh stotnikov vojska, iz jednega uradnika vojaško intendancije in treh izvedencev civilnega stanu, katerih jednega določi zalagatelj, jednega monturno zalagališče, katero ima prevzeti stvari, oziroma korna intendanca v Levovu, Krakovu ali Prze-myšlu, jednega trgovsko sodišče na poziv kornega povoljništva. Sodba, katero izjavi to razsodišče z večino njegovih članov, je zma-trati za tako konečno odločitev, da proti njej ni nobone pritožbe niti administrativnim niti pravnim potom. 11. Primerno napravljene in kolekovann prošnje jo poslati vsaj do 27. februvarja 1890. ob 12. uri opoludne naravnost na državno vojno ministerstvo. Obsegati morajo: a) Število in vrsto predmetov, katerih zalaganje so hoče dobiti; b) monturno zalagališče (prevzomališče), v katero se hoče oddajati; c) izjavo, da se prosilec podvrže vsem pogojem teg.i razglasa; 1375 750 1550 3225 1G75 325 725 400 225 425 200 9 7 12 27 62 115 200 255 237 87 40 i<; 35 50 95 225 300 310 450 447 300 175 G2 20 7 1 750 425 425 675 1625 975 750 1700 1000 1875 4000 2150 550 1150 675 325 750 375 5 15 30 70 80 100 375 212 212 425 975 550 375 850 500 825 1750 925 150 302 225 75 187 75 2 10 12 7 10 15 20 50 30 83 70 100 187 250 300 270 GOO 325 300 IGO GO 7 2 2 11 22 25 37 57 85 110 175 175 135 70 35 5 1 n 150 100 7f»0 35 32 25 40 50 50 50 75 125 125 100 25 15 200 150 3875 1 1 1 1 5 10 35 30 25 i 25 20 37 87 2125 200 50 50 125 250 150 125 300 175 500 11 G25 175 400 200 87 1G2 100 5 15 25 80 100 175 225 125 50 25 40 62 85 100 125 125 125 100 50 25 8 10 25 35 80 85 105 85 65 15 7 3 125 75 50 1025 "V v s* t o Potrebščina pri monturnih zalagal iščih štev. It. «fr I* It A V A. i? ' 62 25 50 325 ti 62 87 37 65 it 57 25 25 — n 700 157.-. 825 400 n 107 150 75 50 •i — 50 — — garnitur 300 275 150 187 n 31 25 35 7 komadov 275 400 75 100 ti 212 100 87 75 M 250 350 87 122 »1 — — _ 12 n 207 100 87 62 11 5 — 7 12 n 2000 2250 1375 950 >i 250 250 250 250 ii 2250 2500 1250 750 u 150 125 100 100 ii 175 50 25 550 o 250 325 150 50 ii 25 20 —i — »i 1775 2325 1625 1025 >i 225 425 150 50 n 100 275 100 225 ii — — — 50 »* 1000 3250 1750 800 M 300 950 175 175 ii 50 50 12 — ii 400 625 225 250 ii 375 525 175 225 »• 15 20 12 7 ii 525 575 225 425 ii 5 15 — — 1) 125 200 75 50 ii 12 20 5 7 11 12 32 10 10 1» 7 10 5 7 Vrsto PotrebSfiina pri m onturnih zalagališčih štev. 1 2 4 i ('. J K Z O N A O 1» U A V A. komadov 300 450 200 125 >» 325 450 112 100 >> 1 300 425 87 125 ! Spodnieopasivničnih podpon....... n 650 1125 150 500 ii 350 625 175 175 Klestičnepa renienja.......... n ! 400 675 175 200 ii 400 700 200 175 Klestičnih..........I n 500 825 200 300 { parov 375 725 150 200 V i- » t o Pritezalnih jermenov prednik zadnjih stranskih srednji h Hlev^ih j J>rez_pjrip«vmc_ povodcev j brez pripevnic Opranega remenja , '. , Tobolcev za podkve s pripevnicami komadov Potrebščina pri monturnih j zalagališčih Štev. __l>. It O .1 X V O 1» It A V A. Oprtalnic za konjice kuhalno orodje. T"! . . |_g*JggMterUike lopate .... ."T ___i za s taro vrstne taborske sekire za konju-o Tobolcev za pijonirsko orodje s pripevnico za mfanterijo...... 1 » i » 1 4 950 «75 150 500 1075 1125 250 575 525 450 150 250 550 800 150 325 525 100O 200 400 275 550 112 150 250 450 75 275 komadov — 125 — — •i 250 400 150 175 ii 75 100 25 25 n 27 37 15 5 Imenoma Jfdnolna (ena eld. kr. Reci! A. in O N T IJ It K. a o 1 kom 8 9 10 11 iS 13 14 15 16 17 18 19 80 1 2 8 4 5 t; 7 H 9 10 H 12 13 14 15 1 2 3 4 6 6 7 8 9 lo U 12 18 14 15 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 15 16 podvez za čevlje U jermenov za pri- l kopčajoče Spornje \ 8. do 15. hlačnih pasov 98 89 83 79 66 54 51 46 33 35 17 15 09 94 86 82 75 66 61 62 46 40 29 06 89 82 66 43 26 16 09 96 91 74 22" 06 97 85 76 42 37 24 11 93 69 56 48 43 25 06 90 82 70 61 46 39 26 14 98 89 60 50 45 28 — I 6 — 26 — 21 — I 20 pet pet pet pet pet pet pet pet pet pet pet pet pet pet štiri Štiri Štiri Štiri Štiri Štiri Sest Sest Sest Sest Sest pet pet pet pet pet pet pet Štiri Štiri Stivi sedem Bedem Sest Sest šest Sest Sest Sest Sest pet pet pet pet pet pet sedem Sest Sest šest Sest Sest Sest Sest Sest pet pet pet pet pet pet osemindevetdeset devetinosemdeset triinosemdeset devetinsedem deset SestinSestdeset štiriinpetdeset jedeninpetdeset Sestinštirideset triintrideset petintrideset sedemnajst petmjst devet Stiriindevetdeset Sestinosemdeset dvainosemdeset petinsedemdeset SestinSestdeset jedeninšestdeset dvainSestdeset SeBtinštirideset štirideset devetindvajset Sest deveti nosemdesot dvainosemdeset SestinSestdeset triinštirideset Šestindvajset šestnajst devet Sest i ude ve t deset jedenindevetdeset Stiriinsedemdeset dvaindvajset Sest sedemindevetdeset p etinosemdeset Sestinsederadeset dvainštirideset| sedemintrideset štiriindvajset jednajst triindevetdeset devetinšestdeset Sestinpctdeset osemmStiridpsbt triinštirideset petindvajset šest devetdeset dvainosemdeset sedemdeset jedennšestdeset Sestinštirideset devetintrideset Šestindvajset št i maj st osemindevetdeset devetinosemdeset šestdeset petdeset petinštirideset osemindvajset pet petindvajset jedenindvajset dvajset Imenoma II. o I* li A V A. 3 tornister ta patrone S 3 z nosilom M. 1888 za moštvo infanterij- a Pllš." skih in lovskih čet kami g I Ženijskih čet brei pii^L sanitetnih čet stotnijske bobnarje moštvo infanterijskih in lovskih čet za moštvo infanterijskih in lovskih čet s puškami s podpiralnimi jermeni brez uklad iz pravega platna brez motvoznih pasov in brez usnjatih delov b podpiralnimi jermeni za moStvo ženijskih čet itaV_ j nosil za torniBtersko malho J£. 1888 za moStvo infanterijskih 2| in lovskih čet s pu&ko__ j S Uenijskih I s puškami .§ Mg čet , brc/. puSk sanitetnih čet tj S eS ^ M. 2 stotnijske bobnarje lil s u s i torbami ta patrom konjico j brei torb za patron« ta topnitarjt brei torb la patron« in brei j'-iiii'i.jn ta skledico 5 76 pet Sestinsedemdeset 4 67 štiri sedeminšestdeset 4 27 Štiri sedemindvajset A 17 Štiri sedemnajst 3 99 tri devetindevetdeset 2 77 dva sedeminsedemdeset 1 33 štiri > triintrideset > o t* •—i et ti a cj 3 13 tri trinajst •■—» 2 86 dva O Sestinosemdeset U M 1 43 jeden triinštirideset 1 17 jeden sedemnajst _ 93 — triindevetdeset 88 — oseminosemdeset 73 _ triinsodemdeset 6 55 Sest petinpetdeset 6 06 Sest šest 8 54 osem Štiriinpetdeset urezanih torb za patrone za prtljaSne tornistre kratkih, jlolzihj pasov za konjico za topništvo jermenov za topničarske prtljažne tornistre novovrstnih brez _zaponk stnrovrstnih novovrstne sabljine bajonete infanterijske " pijonirske Bftblje pijonirske sablje in ku- _^ harske bajonete s karabinarskimi podponami brez karabinarskih _ podpon puSkinih karabinarskih 3 jermenov za inianterijo in lovce za ženijske čete, pijonirje, železni&ki in brzojavni polk in topništvo za konjico prekoiamnic brez tobolcev tobolcev k preko-raranicam za invalide kart ušev za municijo 8 mm pušk repetirk tobolcev za revolverje sablji ni Ii s tobolcem za za konjico z oprtnicami brez oprtnic pasov ročnih jermenov i konjic« infanterijske pijonirske brez j infanterijske | g tobolca za | pijonirske oprtovnic okovanih bobenBkih , prekoramnic obramnic s kaveljni brez emblemov tobolcev za vojne '.žandarje predpasnikov za kovače ključarje in kolarjo podsednic gorenjih opasivnic par spodnjih opasivnic brez podpon spodnjeopasivnih podpon remenja okrog konjske glavo klestičnega remenja žvalnih klestičnih uzd stremenskih jermenov pretezalnib jermenov hlevnih povodcev sprednjih ~ I stranskih zadnjih -, ... 1 I srednjih brez pri- f novo vrstnih pevnic 'starovrstnih pripevnic opasnega remenja tobolcev za podkve s pripevnicami K. K O JNA O 1» It A V A. za infanterijsko kuhalno orodje ;t 2 moža (.novovrstnih) za infanterijsko kuhalno orodje a 2 moža za kavalerijsko kuhalno orodje za infanterijsko lopate konjico za vodove | svetiInice za | pogorske baterije gozdno ročno taborsko sekiro za krampe o _za greblje_ za gozdno in ročno sekiro dolgih .. . , _— — Ea pnonirsko sredmh_| oro « Štiriintrideset > — 95 — "u petindevetdeset « 1 76 jeden SeBtinsedemdeset 1 13 jeden trinajst rt _ 91 _ jedenindevetdeset O _ 36 — Šestintrideset eS _ 79 _ o devetinsedemdeset M _ 85 — petinosemdeset M _ 21 — jedenindvajset _ 26 — šestindvajset 1 58 jeden oseminpetdeset 1 — 36 Šestintrideset 1 1 14 jeden štirnajst 1 65 jeden petinšestdeset 6 64 Sest štirinšestdeset 1 77 Stir sedeminsedemdeset A O 1 'KAVA. 6 51 1 šest jedeninpetdeset 1 90 jeden devetdeset 1 65 jeden petinšestdeset — 72 — dvainsedemdeset 1 01 jeden jeden — 51 — jedeninpetdeset (D — 72 — U dvainsedemdeset •» — 66 — cS SestinSestdeset CS 1 47 jeden 0 sedeminštirideset O — 25 — -d petindvajset oŠ — 39 — devetintrideset ti — | 39 _ o bO devetintrideset M 1 62 jeden dvainšestdeset 1 27 jeden sedemindvajset — 61 — jedeninšestdeset 1 53 jeden triinpetdeset 1 09 jeden devet _ 40 _ štirideset — 11 _ jednaJBt — 60 _ šestdeset 77 — sedeminsedemdeset 1 43 jeden > triinštirdeset 1 26 jeden o šestindvajset a> 1 __ 74 _ —i u štirinsedemdesot » 65 _ a petinšestdeset eS _ 12 _ u dvanajst U _ 69 _ devetinšestdeset "~* 1 46 jeden Sestinštirideset lH j 2 16 dva o šustuajst _ 32 _ dvaintride^et _ 27 _ sedemindvajset — 17 — sedemnajst a 17 dva sedemnajst a 01 tri štiri Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk -Ndrodne Tiukuroe"-