Politični ogled. Avstrijske dežele. Svitli cesar imajo zdaj nenavaduega gosta, perzijskega kralja, Naseredina. Jegova dežela je še za tiirškim cesarstvom dale6 v Aziji. Pred 2300 leti je bil poslcdnji perzijski kralj v Evropi. To je bil Kserkses, ki je 1. 480. pred Kristusoiu z veliko vojsko nad Grkc ])lanil, pa sramotno tepen bil. Zdajni perzijski kralj je po tolikili letili zopet prvi, ki piide v Evropo in sicer kot mireu popotnik. Obiskal jc najpoprej Rusko, potem Prnsko, Angleško, Francosko, Laško in je zdaj na Dunaji. Prišel je našega sveta gledat, da bi potem doma svojiin do evropske omike in izobraženosti pot odpil. Vendar bo teško kaj iz tcga. Evropska omika je slovita bčerka krščansko vere. Perzijani pa so Muhamcdanci, delorua še ajdi, ki solnce iu ogeuj molijo. M a d ž a r i in II r v a t i so jirecej časa delali na mcdsebojni spravi. Ali zdaj ?e hočc vsc nckako razvvči. Hrvati bi radi imeli narodnega bana, Madžaii pa jim posiljujejo madžaronskega. Cesar je sklical hrvatski sabor Da 25. den avgusta v Zagreb. Na Slovenskem pribaja volitvenska praska vedno bolj živabna a tudi — nedostojna. Ne bcjimo se sicer, da bi liberalui Hlovenci zmagali, toda čudno je, da ne mislimo bolj resnobno na — katoliški dnevnik. Vsaj vidimo, da tjeduiki nc zadostujejo. Vnenje države. Na Nemškem delajo uovo orožje, popravljajo staro, stavijo trdnjave, kakor da bi nova vojska žugala. V pomanjkanji znnajnih sovražnikov napadajo sv. Cerkvo. Napravili so si postave, po katerib, ako ne ostanejo na papirji, utegnejo kinala v.si fajmoštri in škofi odstavljeni, vse ccrkve zaprte, vsa služba božja zatrta biti. Te dai so uadakofa Ledohovskega pred sodnijo sklicali, zakaj se jo drzuil nekega mešnika iz ene slnžbe na drugo prestaviti — brez dovoljenja lntrovskcga ccsarja. Staii Vilelm je jirišel tc dni na Avstrijsko v gastajnske toplice. Ali bo tucli dunajske razstave šel gledat, šo ni gotovo. Nekako se je zopet začel zopcr našega ccsarja kujati. Kdo ve, čc ne misli pvepogo^to na naše dežele? Na Franc oskem se zdaj veliko govori o spravi med dvema kraljevskima rodbinama, ki ste si že veliko let v svaji in razprtiji. Ako se to poresniči, t. j., ako se burbonska iu oileanska rodbina zopet sprijaznite. potem Francozi ne bodo dolgo brez kralja. Splob se pa Fiancozi čedalje bolj vračajo k Bogu in k sv. katoliški cerkvi nazaj. Stoletna nesreča jib je precej spametovala. Nesrečnega, brezvernega liberalizma so do ust siti. Tako daleč še Španjci, soscdi Francozev, niso pvišli. Jih še paroet ni srečala, dasivavno jim to ves svet želi. MarveS kolejo se med seboj, da je strab ia groza. Republikauci se trgajo med seboj v Valeuciji, Kartageni ia Kadisu. V Sevilji so veliko hratnov s petrolejem polili in vžgali. Kailisti imajo zdaj svojega kvalja Karla pri sebi. Postajajo vedao boljše oboroženi. Ravno zdaj nameijajo udariti na veliko morsko mesto Bilbao. Sploh pa je želeti, da vrli Karl brž zmaga in ubogi deželi podeli potrebni mir in red.