CENA 45 DIN Poštnina plačana v gotovini 0 URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Lelo XIV V LJUBLJANI, dne 2. oktobra 1957 Številka 36 VSEBINA: 162. Pravilnik o zdravniških obiskih, ki jih opravljajo zdravniki zdravstvenih domov in postaj na bolnikovem domu. 163. Odredba o pridobitvi strokovne izobrazbe za opravljanje obrti podkovskega kovaštva. 164. Odločba o imenovanju okrajne volilne komisije Ljubljana s sedežem v Ljubljani. ;:•.■. Ivi mit-. _ ^ Odloki ljudskih odborov: 181. Odlok o družbenem planu okraja Celje za leto 1957. 162. Na podlagi V), člena zaikona o zdravstvenih do-nioviJi din zdravstvenih postajali (Uradni list LRS, äh 21-9>/%) izdaja Svet za zdravstvo I->RS PRAVILNIK o zdravniških obiskih, ki jih opravljajo zdravniki zdravstvenih domov in postaj na 1 Kliniko vem domu 1. člen Zdravniški obiski na bolnikovem domu so J>o-sefana oblika dela zdravstvenih domov (postaj). Zdravniški obiski na domu se opravljajo pri lx>l-uikih, ki zaradi svoje bolezni ali poškodbe ne morejo sami priti k zdravniku brez nevarnosti za poslabšanje svojega zdravstvenega stanja. 2. čiču Zdravniške obiske na domu opravljajo .praviloma vsi stalni zdravniki splošne prakse zdravstvenih domov (postaj) poleg svojega rednega dela v splošni ambulanti. Ce zdravnik splošne prakse zdravstvenega doma (postaje) zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more opravljati obiskov na domu, ga upravnik zdravstvenega doma (postaje) oprosti opravljanja obiskov na domu na podlagi mnenja posebne komisije, ki jo imenuje za zdravstvo .pristojni svet občinskega ljudskega odbora. Ce zdravstveni dom (postaja) nima dovolj stalnih zdravnikov splošne prakse za opravljanje zdravniških obiskov na domu, se lahko v zdravstvenem domu (postaji) za to službo sprejmejo tudi zdravniki obratnih ambulant ali drugi honorarni zdravniki. Ce ima zdravstveni dom (postaja) stalnega ali nonorarnega .specialista za otroške bolezni, se lahko določi, da tudi la opravlja zdravniške obiske na domu Pri bolnih otrocih do 12. leta starosti. Specialisti dru-ndi strok opravljajo obiske na domu samo, kadar jih zaradi posveta (konzilija) pokliče zdravnik splošne prakse, ki opravlja obiske na domu. 3. člen Vsaj en zdravnik zdravstvenega doma (postaje) mora biti vsak čas dosegljiv za opravljanje obiskov na domu. Ce ima zdravstveni dom (pastaja) samo enega zdravnika ali pa ima samo enega zdravnika za opravljanje obiskov na domu, mora ta svojo odsotnost takoj sporočiti za zdravstvo pristojnemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora in poskrbeti, da ga med odsotnostjo nadomestuje drug zdravnik. V zdravstvenem domu (postaji) in na stanovanju zdravnika mora biti za vsako tako odsotnost označeno, kdo namestuje odsotnega zdravnika. 4. člen Ce je za okoliš zdravstvenega doma (postaje) določenih več zdravnikov za opravljanje obiskov na domu, se naroči za obisk na domu praviloma tisti zdravnik, ki bolniku zdravi oziroma ki si ga je bolnik izbral za stalno'zdravljenje po p red. piših o prosti izbiri zdravnikov (v nadaljnem besedilu: zdravnik, ki zdravi bolnika). Ce bolnik takega zdravnika nima ali če ta zdravnik ni dosegljiv, ali če gre za nujen obisk uu domu, ne sme odkloniti naročenega obiska noben zdravnik zdravstvenega domu (postaje), ki je določen za opravljanje obiskov na domu. Ce jo okoliš zdravstvenega doma (postaje) velik, lahko upravni odbor zdravstvenega doma (postaje) določi vsakemu posameznemu zdravniku poseben rajon za opravljanje obiskov na domu. Zdravnik ne sme odkloniti obiska na domu izven svojega rajona, če gre za bolnika, ki ga zdravi, ali če zdravnik rajona, iz katerega je bolnik, ni dosegljiv in gre za nujen obisk. Za opravljanje obiskov na domu v nočnem času od 22. ure do 6. ure /.jutruj, se lahko predpiše nočna dežurna služba, ki jo opravljajo zdravniki izmenoma za v.se bolnike, za katere se v tem času naročijo obiski na domu. 5. člen. Zdravnik, kd je dobil naročilo za obisk na domu v okolišu drugega zdrave tv enega doni« (postaje), lahko odkloni talko naročilo. Takega naročila ne sme odkloniti, če v olčolišu drugega zdravstvenega domu (postaje) zdravnik ni dosegljiv, obisk pa je nujen. 6. člen Po 4. in 5. členu tega pravilnika se šteje, da zdravnik tul dosegljiv, če je odsoten ali bolan. Kot nujni obiski na domu se štejejo obiski pri bolnikih, ki so v nevarnosti za življenje, ali pri bolnikih, katerim se utegne bolezen .zaradi nepravočasne zdravniške pomoči nevarno poslabšati. 7. člen Zdravniški obisk na, domu se naroči pni upravi zdravstvenega doma (postaje) ali na stanovanju zdravnika. V čakalnici in pri vhodu v zdravstveni dom (postajo), mora biti objavljeno, kje dn kako se naroči obisk na domu. 8. člen Zdravniki, ki otpravljajo obiske na domu, morajo imeti v svojem stanovanju telefon in hišni zvonec, tako da se obiski na domu lahko naročajo vsak čas tudi na zdravnikovem stanovanju. 9. člen Ob naročilu obiska na domu se je treba informirati pri osebi, ki obisk naroči, o nujnosti in potrebi obiska. Na podlagi dobljenih informacj določi zdravnik, kateri obiski so nujni. Nujne obiske mora opraviti takoj, druge obiske pa opravi po vrstnem redu, ki ga določi na podlagi dobljenih informacij o vrsiuh obolenj in glede na kraj stanovanja bolnikov. Obiski na domu se opravljajo praviloma izven rednega ordinacijskega časa. Nujne obiske, ki se ne morejo odložiti do konca ordimaicijskega časa, mora zdravnik opraviti takoj. 10. člen Zdravnik, ki neupravičeno odkloni zdravniški obisk ali ki nujnega obiska ne opravi takoj, odgovarja po veljavnih predpisih o kazenski, disciplinski in materialni odgovornosti. 11. člen Vsak opravljeni zdravniški obisk na domu se vpiše v bolnikov kartotečni list v ambulanti, v predpisani obrazec za razvid obiskov in v mesečni seznam opravljenih obiskov na domu. Ce je zdravnik napravil obisk pri bolniku, ki ni pri njem v ambulantnem zdravljenju, mora sporočiti vse potrebne diagnostične in terapevtsko podatke z,, vpis v kartotečni list zdravniku, ki bolnika zd ravi. Kadar napravi zdravnik obisk na domu brez posebnega naročila za obisk na domu, mora to posebej vpisati v obrazcu za razvid obiskov in v opombi utemeljiti. 12. člen Vsak zdravnik predloži upravniku zdravstvenega doma (postaje) mesečni seznani in obračun vseh obiskov na domu, ki jih je opravil. Upravnik mora redno pregledovati sezname opravljenih obiskov, če s° glede na diagnozo in število obiski utemeljeni. Uprava zdravstvenega doma (postaje) mora pregledovati sezname obiskov, ali so stroški obiskov pravilno zaračunani glede na kraj, trajanje in plačnika. Vsak zdravstveni dom (postaja) mora voditi razvid o številu opravljenih obiskov na mesec in o zneskih, ki so bili izplačani za obiske in za potne stroške. 13. člen Zdravnik, ki opravi obisk na domu in ugotovi, da je oseba, ki ima pravico do brezplačnega zdravljenja, naročila obi.sk na domu, čeprav za to ni bilo utemeljenih objektivnih ali subjektivnih razlogov, sporoči to na predpisanem obrazcu s svojo obrazložitvijo upravniku zdravstvenega doma (postaje). Uprava zdravstvenega doma (postaje) sporoči v takem primeru vse potrebne podatke pristojnemu plačniku zaradi morebitnega uveljavljanja zahtevka na povračilo stroškov. 14. člen Zdravniku pripada za vsak opravljeni obisk na domu nagrada, ki se določi v pravilniku o plačah zdravstvenega doma (postaje), dn povračilo potnih stroškov. 15. člen Plačnikom zdravniških obiskov na domu se zaračuna joi dejanski stroški obiskov na domu. Ce je zdravnik z eno potjo opravil več obiskov ■na domu, se potni stroški sorazmerno porazdelijo na posamezne plačnike oziroma na posamezne obiske. 16. člen Bolnikom, ki zdravstvene storMve sami plačajo, se zaračunajo stroški obiska takoj. Za plačani znesek jim zdravnik izda pobotnico. Kopijo pobotnice in pl®' čani znesek odda najpozneje drugi dan upravi zdravstvenega doma (postaje). 17. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. St. 03/1-1666/3 Ljubljana, dne 15. avgusta 1957. Svet za zdravstvo LRS Predsednik: Mr. pli. Olga Vrabič 1. r. 163. Na podlagi drugega odstavka 82. člena uredbo o obrtnih delavnicah in oibrtinih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. '5-48/'>i) v zvezi s točko a/l. 11. člena uredbe o prenosu zadev iz dosedanje pristojnosti Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije na republiške upravne organe (Uradni list LR Slovenije, št. 25-108/56) izdaja sekretariat Izvršnega sveta za delo v sporazumu s sekretari atom Izvršnega sveta za industrijo in obrt ODREDBO o pridobitvi strokovne izobrazbe za opravljanje obrti ’ podkovskegn kovaštva 1 Za opravljanje obrti podkovskega kovaštva kot samostojnega poklica oziroma za vodstvo strokovnih del v obrti podkovskega kovaštva se zahteva izobrazba visokokvalificiranega obrtnega delavca (obrtnega mojstra) po določbah odredbe o gospodarskih delavnostih, ki se štejejo za obrti, in o strokovni izobrazbi, ki je potrebna za opravljanje teh delavnosti (Ur. list FLRJ, št. 9-111/54 in št. 4-30/57). Izobrazba visokokvalificiranega obrtnega delavca (obrtnega mojstra) v podkovskem kovaštvu ima tisti, ki je opravil izpit za visokokvalificiranega pod-kovnega kovača pred mojstrsko izpitno komisijo pri Obrtni zbornici LRS. Sedež izpitne komisije je na podkoviski šoli v Ljubljani. Izpitno komisijo imenuje sekretariat Izvršnega sveta za delo na predlog Obrtne zbornice LRS. 5 Pravico, delati izpit za visoko kvalificiranega podkovnega kovača, imajo tisti, ki izpolnjujejo tele Pogoje: a) da so opravili izpit za kvalificiranega delavca-kovača ali za obrtnega pomočnika-kovača; b) da so po opravljenem izpitu pod a) dve leti iti pol opravljali glavna dela kovača in [vodko v n ega kovača oziroma samo dela podkovnega kovača pod vodstvom usposobljenega mojstra; c) da so obiskovati in uspešno končali šestmesečni podkovski tečaj na podkovski šoli v Ljubljani. 4 Tisti, ki so po dosedanjih predpisih dobili obrtno dovoljenje za opravljanje podkovske obrti, ali ki so v okviru svoje delavnosti kot samostojnega poklica Upravičeni opravljati podkovske storitve, kakor tudi tisti, ki vodijo kovaško obrtno delavnico in v njej opravljajo tudi podkovske stroritve, pa niso pridobili potrebne strokovne izobrazbe na način, ki je določen v 2. in 3. točki te odredbe, morajo najpozneje v dveh letih po tem. ko začne veljati ta odredba. dopolniti svoje strokovno znanje. Osebe iz prejšnjega odstavku dopolnijo svoje strokovno znanje tako, da obiskujejo in uspešno dokončajo skrajšani podkovski tečaj na podkovski šoli v Ljnibljani, in sicer: a) osebe v starosti od 30—45 let trimesečni tečaj, b) osebe v starosti nad 45 let pa dvomesečni tečaj. Osebe iz prvega odstavku te ločke, ki ne dopolnijo svojega strokovnega znanja po določbah drugega odstavka te točke, po preteku dveh let po tem. ko začne veljati ta odredba, ne smejo več opravljati podkovskih storitev oziroma voditi delavnice, v kateri se opravljajo podkovske storitve. 5 Določbe 4. točke te odredbe veljajo tudi za 'tiste, ki opravljajo podkovsko kovaštvo po 71. členu uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih. 6 Natančnejša navodila in pojasnila za izvrševanje te odredbe daje po potrebi sekretariat Izvršnega sveta za delo. 7 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. , ' St. 04/1-1091/3 Ljubljana, due t- avgusta 1957. Soglaša: Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt Sekretar: [ng. Ludvik Kremžar 1. r. Sekretariat Izvršnega sveta za delo Sekretar: Dr. Marijan Dular I. r. 164. Na podlagi tretjega odstavka 24. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 25-117/57) izdaja Republiška volilna komisija LRS ODLOČBO o imenovanju okrajne volilne komisije Ljubljana s sedežem v Ljubljani % V okrajno volilno komisijo za okraj Ljubljana se imenujejo: za predsednika: Jože Fern uš, predsednik okrož- nega sodišča, Ljubljana, za namestnika: Stanko Holly, predsednik okraj- nega sodišča, Ljubljana, au tajnika: ra nanies'tai.iika: za 61ana: za namestniiika: za elana: za namestnika: za elana: Peter Dular, direktor Zavoda za statistiko OLÜ Ljubljana, Ione Urbič, uslužbenec okrajnega ljudskega odbora, Ljubljana, Pavel Jančar, tajnik Republiškega odbora obrtnih in komunalnih delavcev, Ljubljana, Franc Pungerčar, šef tržnega inšpektorata okrajnega ljudskega odbora, Ljubljana, Viktor Polak, uslužbenec okrajnega odboru LMS, Ljubljana, Savo Šifrer, sodnik okrožnega sodišča, Ljubljana, Vida Stepišnik, uslužbenka okrajnega ljudskega odbora, Ljubljana, namestnika: Janko Brun el, uslužbenec Okraj- nega zavoda za socialno zavarovanje, Ljubljana. St. a/14-57 Ljubljana, dne 30. septembra 1957. Republiška volilna komisija LRS Tajnik: Predsednik: Dr. Josip Globevuik 1. r. Matej Dolničar 1. r. I Odloki ljudskih odborov 181. Po 16. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 3. točki 26. člena statuta okraja Celje je okrajni ljudski odbor Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. maja 1957 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Celje za leto 1957 1. člen Potrdi se družbeni plan okraja Celje za 1. 1957, ki se glasi: i Prvi del SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1957 1. S-Všsii pregled gospodarskega razvoja v letu 1956 V povprečju je bila v letu 1956 dosežena ista stopnja gospodarskega razvoja kot v letu 1955. Skupni družbeni proizvod je ostal na višini lela 1955. 1. Industrijo Fizični obseg proizvodnje v industriji se je v letu 1956 povečal za 4%. Po posameznih strokah industrije so indeksi proizvodnje v primerjavi z letom 1955 tile: Proizvodnja električne energije 540 Proizvodnja in predelava premoga 114 Crna metalurgija 96,2 Metalurgija barvnih kovin 108,6 Proizvodnja nekovinskih rudnin 101,2 Kovinska industrija 100.4 Kemična industrija 108,1 Industrija gradbenega materiala 110,2 Lesna industrija 109,6 Papirna industrija 95 Tekstilna industrija 94,7 Usnjarska industrija 129,1 Živilska industrija 45,5 Grafična industrija 107,8 Industrija skupaj: 104 Na povečanje pri proizvodnji električne energije je vplivala proizvodnja 'termoelektrarne v Šoštanju, ki je bila v ]. 1956 še v .poizkusnem obratovanju. Proizvodnja premoga se je v primerjavi z letom 1955 povečala za 14%. Na tako proizvodnjo je brez dvoma vplivalo tudi nedeljsko dlolo, ki se je v nekaterih premogovnikih opravljalo vse leto, v drugih pa po izidu odloka o dajanju premij za proizvodnjo ob dnevih tedenskega počitka in državnih praznikih. Ta proizvodnja pa bi lahko bila šc večja, če ne bi bilo nekaterih ovir v proizvodnji. V rudniku lignita Velenje je zaradi zakasnitve v dodelitvi deviznih kreditov in zaradi tega zakasnele dobave strojev za izvažanje in skipovil' naprav nastal precejšnji dzjpadek v proizvodnji v prvem polletju. Drugi važen vzrok, ki je vplival, da proizvodnja lignita v 'Velenju ni dosegla pričakovane višine, je pomanjkanje sredstev za zidanje stanovanj in zaradi tega nepravočasen dotok kvalificirane delovne sile. Neizrabljene so zato ostale obstoječe kapacitete. Storilnost v rudniku lignita v Velenju je bila v letu 1956 za 9,5% višja kot v letu 1955. Lahko bi pa bila še večja, ko ne bi bil dotekal z novo delovno silo v glavnem samo nekvalificirani kader. V raduiiiku premoga Zabu,kovici je storilnost delno s ki lij a zato, kor so rudarji v jamah že starejši, njih delovni učinek je komaj 40—60%. Prav tako povzroča težave v tem rudniku kompliciranost premogovnega sloja. Težava v rudmiiku v Laškem je bila v letu 1936 predvsem zaradi pomanjkanja stisnjenega zraka. Storilnost je padla v prvem polletju predvsem zato, ker so na jamskih delih bili zaposleni nekvalificirani delavci, ki so sicer zaposleni pri investicijskih delih. ' V črni metalurgiji je na izpad ek proizvodnje deloma vplivala redukcija električne energije, pomanjkanje surovin in slaibe surovine, dobavljene od drugih železarn. V letu 19>6 smo prišli na izdelavo kvalitetnih jekel, kjer je proizvajalni proces daljši in je zato količina proizvodnje manjša. Prav tako so redno proizvodnjo oviralo nepričakovana popravila. Zaradi zakasnelle dobave surovin iz uvoza ni bilo mogoče opravili naročila valjev v določenem času, kar je naše odjemalce napotilo k drugim proizvajalcem. Ker niso bili naročeni težji formati specialnih kokil in težjih odlitkov strojne litine, količinska proizvodnja ni dosegla pričakovane ravni. V metalurgiji barvastih kovin je bil fizični obseg Proizvodnje v letu 1936 za 8,6% višji kot v letu 1933. Večjo proizvodnjo zaznamujemo v vseh izdelkih barvaste metalurgije. Proizvodnja suirovega cinka in cinka v prahu se je povečala za 2%. Izdelali smo za 10% več rafiniranega cinka in 39 % več cinkove pločevine kot v letu 1953. Cinkarna v Celju proizvaja tudi kemične izdelke. V letu 19% se je povečala za 4% — proizvodnja žveplene kisline, proizvodnja drugih kemičnih proizvodov pa je ostala skoraj na isti višini kot v letu 1933. Na proizvodnjo v tej stroki industrije je negativno vplivalo pomanjkanje električne energije, zakasnela dobava nekaterih kritičnih surovin in materialov kakor tudi njihova slaba kvaliteta. Poleg že omenjenih težav pa je na proizvodnjo vplivala še močna konkurenca tujih in domačih izdelkov ter delni zastoj v izvozu v prvem polletju. Proizvodnja v industriji nekovinskih rud je ostala na višini lota 1933. Tudi v kovinski industriji se proizvodnja v primerjavi z letom 1955 ni povečala. Vzroki, ki so vplivali na tako realizacijo proizvodnje, so predvsem Pomanjkanje električne energije, zastoj na tržišču in preusmerjanje proizvodnje. na nove izdelke. Nega-ttvno pa je vplivalo tudi dejstvo, da je bila preskrba 8 surovinami v prvih treh četrtletjih potnanjkljiva zlasti za uvozne surovine. Prav tako pa je negatiVno Vplivala zmanjšana investicijska delavnost in s tem vred padec proizvodnje investicijskega materiala. Deloma smo te izpadke nadomestili v četrtem^ trimesečju. V kemični industriji je proizvodnja zn 8,1% višja kot v letu 1933. Rezultati proizvodnje pa bi bili lahko še večji, če ne bi zvišanje prometnega davka na hkerje vplivalo na potrošnjo esence. Močna konku-tenca predvsem izdelkov iz uvoza je povzročila te-zave v proizvodnji barv za tekstil. Prav tako pa je Padla proizvodnja trakov za pisalne stroje, ker se te zaradi boljše kvalitete povečala njihova življenjska doba. Produktivnost se v'kemični industriji ni povečala, kar se je povprečje zaposlenih v letu 1956 povečalo za približno 10 %. Pri industriji gradbenega materiala bi bil lahko fizični obseg proizvodnje še večji, če ne bi bili nekateri obrati zastareti. Lesna industrija je svojo proizvodnjo povečala v letošnjem letu za 9,6 %. To je bilo mogoče zaradi uvedbe akordnega dela, ki je do neke mere povečalo storilnost. Nekatera podjetja so uvedla nove artikle in prešla na serijsko proizvodnjo, kar je pocenilo delovni proces. Fizični obseg bi lahko bil še večji, ko bi bilo v prvem polletju na razpolago dovolj električne energije. Proizvodnja tekstilne industrije je proti 1. 1933 padla za 3,3%, Na to je vplivalo tole: a) pomanjkanje električne energije v prvih štirih mesecih, b) zakasnela dostava in pomanjkanje materiala, predvsem sintetičnega in volnenega prediva, c) pričakovana in nepričakovana popravila. Poleg električne energije je dosegla najvišjo raven fizičnega obsega usnjarska industrija, ki je začela izdelovati nekatere nove predmete, po katerih povprašujejo. V prvem polletju je imela tudi usnjarska industrija težave s pomanjkanjem električne energije in s tržiščem, saj so bile dobave predvsem za JI.A stornirane. Živilska industrija ni dosegla niti 50 % proizvodnje proti letu 1933. To je v glavnem posledica zmanjšanja proizvodnje v Coleia-Sad. Primanjkovalo je tudi surovin za proizvodnjo piva. Velika ovira v proizvodnji j c pri nekaterih podjetjih pomenilo tudi pomanjkanje obratnih kreditov. Izpadok proizvodnje v industriji v prvom polletju na osnovi realizacije 1936 — 100% kaže tabela: Indeksi Panoga I. trim. II. trim. 19% 1956 111 Proizvodnja električne energije 9,24 17,43 112 Proizvodnja in predelava premoga 23,19 38,7 114 Crna metalurgija 18,9 41,9 113 Metalurgija barvastih kovin 23,0 48,7 116 Proizvodnja nekovinskih rud 26,67 51,34 117 Kovinska industrija 21.4 47,3 120 Kemična industrija 23,12 40,57 121 Industrija gradbenega materiala 13,08 38,77 122 Lesna industrija 21,18 47,6 123 Papirna industrija 21.03 43,29 124 Tekstilna industrija 202 46.2 123 Usnjarska industrija 22,4 45.6 127 Živilska industrija 19,34 39,88 128 Grafična industrija 25,46 46,25 20,0 44.0 Produktivnost se v tetu 1950 ni povečala «n je ostala na isti višini kot v letu 1955, kair kaže tabela: Indeks 1956/1955 I'MMČni obseg industrijske proizvodnje MM število zaposlenimi KM V letu 1955 je v toclustriji odpadlo 2,466i.OOO din vrednosti bruto proizvodrnje na enega zaiposlenega, v lotu 1956 pa 2,465.000 din bruto proizvodnje. Vzrok je treba iskati v pomanjkanju kvalificiranega kadra, v rudarstvu predvsem fizično odpornega. Zavoljo spremembe asortimentu se je delovna sila preusmerjala od enega proizvajalnega procesa na drugega. Premalo so se proučile tudi možnosti za čim racionalnejšo in organizirano proizvodnjo. Zastarelost osnovnih sredstev pomeni v nekaterih strokah precejšnjo oviro, da se ne dosegajo boljši uspehi. Strukturno osnovnih sredstev na dan 31. XII. 1956 in njihovo izrabljenost kaže tabela: Struktura osnovnih sredstev # Gradb. Oprema Skupaj % obj. % % % izrublj. 111 Proizvodnja električne energije tliä ProiiZivodnja in predelava premoga 114 Crna metalurgija 115 Metalurgija barvnih kovin 116 Industrija nekovinskih rud 117 Kovinska industrija 120 Kemična industrija 12! Industrija gradbenega materiala 122 Lesna industrije 123 Papirna industrija 124 Tekstilne industrija 125 Usnjarska industrija 127 Zivtiska industrija 128 Grafična industrija Industrija skupaj Stanje osnovnih sredstev se je v letu 1956 vidno izboljšalo, le v proizvodnji električne energije (v odstotku ni zajeta termoelektrarna Šoštanj) in rudarstvu. Veliko povečanje vrednosti v osnovnih sredstvih je vidno v 111. strelki, ker je bila vključena v omrežje transformatorska postaja v Selcah pri Celju in ker >e je podvojil daljnovod Maribor—Laško, medtem ko so nove transformatorske postaje v samem Celju le malenkostno vplivale na povečanje vrednosti osnovnih sredstev, saj so le nekatere bile vključene v omrežje. V rudarstvu je povečanje vrednosti osnovnih sredstev posledica novih rudniških naprav v Velenju. . 1 t 2. Kmetijstvo Struktura celotne površine okraja, ki meri skupno 231.346 ha, se v letu 1956 ni bistveno spremenila. Znatnejše izpremembe so v letu 1956 nastale pri strukturi posevkov, kjer gre povečanje površin pri 57 45 100 57 4M 52 100 28 3S 62 100 21 25 75 100 49 36 64 100 39 35 65 100 51 46 54 100 36 43 57 100 57 41 59 100 54 45 57 100 28 27 73 100 61 43 55 100 54 40 60 100 56 40 60 1O0 51 4t 59 100 41 žitu in krompirju ha račun krmnih rastlin, ki vsekakor mi bilo v skladu z danimi smernicami. Po skupinah posevkov se v letu 1956 proti letu 1955 ocenjuje tole stanje (v %): k 1955 1956 Ži ta 52,3 54,1 Industrijske rastline 5,9 6,3 Vrini ne ^ 19,4 19,6 Kninske' rastline 19.8 18,1 Nasadi in neobdelano 2.6 1,9 1 _ Skupaj 100.0 100,0 Fizični oibseg poljedelske proizvodnje s.e je v lebu 1956 proti leto 1956 povečal. Indeksi hektarskih pridelkov važnejših posevkov glede na I. 1955, so tile: 1956 1955 pšenica 113,1 koruza 112,3 krompir 115,3 črna detelja 93,6 lucerna 82,3 krimska pesa 105,8 travniško seno 96,6 Zadovoljiv uspeh smo v letu 1956 torej dosegli pri žitih, krompirju im gonioljnicah (krimski pesi), kjer so hektarski pridelki znatno višji, kot so bili v letu 1955, medtean ko pri senu (diete 1 ji, lucerni) hektarskih [pridelkov iz leta 1955 nismo dosegli, ker so hiÜ hektarski donosi za seno v tem letu nadpovprečni. V letu 1956 smo dosegli v poljedelstvu zia 1,7 % večji fizični obseg proizvodnje kot leta 1955, predvsem zaradi boljše obdelave, saj se poraba umetnih gnoji) v letu 1956 ni povečala, temveč celo nekoliko zmanjšala. Nazadnjaška manipulacija s hlevskim gnojem, ki je zavoljo toga manj kakovosten, in premajhna uporaba umetnih gnojil sta vzrok, da v kmetijstvu me dosegamo boljših rezultatov. Poraba umetnih gnojil, ki v letu 1956 ni znašala niti 106 kg na ha obdelovalne zemlje, je mnogo prenizka. Še manj razveseljivo pa je, če upoštevamo, da je nad 80% v okraju porabljenih gnojil odpadlo na Savinjsko dolino. V Savinjski dolini se je torej porabilo v 1. 1956 Oa ha obdelovalne zemlje do 400kg, v ostalem delu Pa le okrog 16kg. Cena porabe umetnih gnojil v letu 1956 je takale (na ha v kg): V • » Savinjski dolinu: (ocena) V ostalem dahi okraja: (ocena) £a hmeljišča 2000 — ^euge njivske površine 300 20 Pravniška in druga obdel. zemlja 100 12 Višjega fizičnega obsega poljedelske proizvodnje Proti letu 1955 ne moremo pripisati boljšemu gnojenju, temveč v prvi vrsti bolje i zvedenim drugim unrotehničnim ukrepom, predvsem večji porabi se-lekcionnranih semen ter bolje Uvedeni borbi proti škodljivcem v poljedelstvu (zatiranje koloradskega hrošča in krompirjeve plesni). V navedenih podatkih za poljedelstvo ni zajet hmelj. Tu je uspeh najboljši, saj se je pridelek povišal od 1824 ton v letu 1955 na 2139 ton v letu 1956, to je za 17.2 %. Površine pri hmelju so se v zadnjih letih gibale takole: 1952 1953 1954 1955 19% v ha 1531 1602 1551 1681 1878 indeks 100 104,6 101,3 109,8 122,7 Glede ng to, da se je v hmeljarstvu glede agrotehnike ukrenilo vse, kar vpliva na množimo pridelka (zadostno gnojenje, dobra obdelava), in vse, kar poleg tega zboljšuje kvaliteto (pravočasno škropljenje), so bili uspehi v hmeljarstvu v letih 1932 do 1936 po fizičnem obsegu proizvodnje zelo dobri, kar je razvidno iz spodnje tabele: Pridelek hmelja 1952 1953 1954 1955 1956. I. vrsta 100 27,1 82,5 141,3 142,9 11. vrsta 100 107,1 150,2 125,5 206,4 III. vrsta 100 771,3 350,0 247,5 103,8 IV. vrsta 100 1.215,4 730,8 1.823,1 330,8 Skupaj 100 ' 144.2 152,8 !%,9 184,0 Pridelek h m e 1 j a 1952—1956 po kvali- teti : 1952 1953 1954 1955 19% Skupni pridelek 1O0 100 100 1O0 100 Od tega: I. vrsta 26,1 4,9 14,1 23,5 20,2 II. vrsta 65,9 48,9 64,7 52,6 73,9 III. vrsta 6.9 36,8 15,8 10,9 3,9 IV. vrsta 1,1 9,4 5,4 13,0 2,0 V letu 1956 je občutno padel pridelek sadja. Res je, da v sadjarstvu v bližnji prihodnosti ne moremo računati na veliko povečanje pridelka, ker je večji del sadovnjakov v našem okraju že presegel svojo življenjsko dobo in se število rodnih dreves manjša iz leta v leto, vendar se bodo povprečni pridelki na rodno drevo morali vsekakor povečati. Pridelek v letu 1955 jo l>il sicer rekordom, zu naše ruzmitere nuiogo nad povprečjem, in je znašal n. pr. pri fflavmom sadnem ptemetnu — jubluni cea "O k^ na rodno drevo, ni bilo mogoče pričakovati, da bi bil ta uspeh dosežen tudi v letni 1956. 'Vendar pa s pridelkom ccu 15 kg na rodno <1 revo, kakor je bilo to v letu 1956, ne moremo biti zadovoljni. Nestanovitnosti pridelku v sadjarstvu je v prvi vrsti 'kriva pomanjkljiva nega sadnega drevja, predvsem pa nepopolno gnojenje. Razen tega pridelek tudi ni kvaliteten, ker poleti še ne škropimo sadnega drevja. Tudi doseženi rezultati v vinogradništvu na« ne morejo zadovolji H. Pridelek grozdja, ki je znašal v letu 1955 0,6 kg na trs, kar je še vsekakor prenizko, je v letu 1956 padel na 0,5 ikg pri samorodnici in 0.4'kg pri žlahtni trti. Poverilna, vinogradov se je v letu 1956 zmanjšala za 182ka ali za 7,4%. Zmanjšanje površin žlahtne trte znaša 85 ha, samorodnice pa 97 ha. Samorodnice se krčijo predvsem zaradi uvedbe takse na hibridno trto. V živinoreji kažejo statistični podatki v letu 1956 proti let,u 1955 znatne jšo spremembo v števillu živine, in. toipudec pri konjih, govedu itn ovcah ter povečanje pri svinjah in perutnini. Okrajna uprava za gozdarstvo je razdeljena na 17 revirnih vodstev, ki so sestavljena po občinah. Površina enega revirnega vodstva znaša od 2.958 do tl.720 ha, t. j. povprečno 6,720 ha. Logarskih okolišev je 126, površina logarskega okoliša znaša od 575 do 1.711 ha, torej v povprečju 906 ha. Površine revirnih vodstev in logu raki Ji okolišev so za intenzivno goizdarjenje z gozdovi še vedno prevelike, iz tega izvirajo mnoge težave javne gozdarske službe v okraju. V primerjavi /. naprednim in intenzivnim gospodarjenjem z. gozdovi so površine revirnih in logarskih okolišev prevelike za 40—50%. Redno vzdrževanje (obnova in gojitev) gozdov: 1. Primerjava realizacije s perspektivnim pianom: n) letni limit persp. piana 84,327 milijon, ali 100% leta 1954 103.043 milijon, ali 122% leta f953 65.623 milijon. a,li 78% leta 1956 67.112 milijon, ali 79% S4c upaj: 2135.777 milijon, ali 93% Indeks gibanja števila živin1© je takle: 1955 1956 konjd MK) 96,8 govedo UM) 95,5 svinje 100 104,3 ovce 100 88,1 perutnina 100 102.6 Položaj je vsekakor normalen in kaže razvoj naše živinoreje. Niti ob pričakovanem povečanju pridelka krme ne moremo računati na povečanje števila živine, zalo je danes, ko znaša obrok suhe krme dnevno za 1 živalsko enoto samo ca 4 kg, zmanjšanje števila živine opravičljivo. Ne število, temveč kvaliteta živine bo merilo pri razvitku te kmetijske panoge. Kljub manjšemu številu živine pa je bili v letu 1956 proti letu 1955 povečan fizični obseg proizvodnje, predvsem zaradi povečanja molznosti in deloma tudi zaradi prirastka za 2.251. Vrnila r bodo morali biti uspehi v živinoreji boljši, ko bo izpolnjen prvi pogoj — povečanje pridelka krme. 2. Fizični obseg izvršenoga vzdrževanja gozdov: Vrsta delavnosti: 1954 1955 1956 Sa a) Obnova gozdov: pogozdovanje, podsetve, s popolni tve, setve, melioracije itd., v ha 486 558 466 1,510 b) Nega gozdov (žetve, čiščenje, rahljanje itd.) v ha 2572 1790 1905 6,265 c) Urejanje gozdov, v ha 5433 2339 4600 10,472 č) Varstvo gozdov, v 000 din 3522 1363 361 5,096 d) Druga gojitvena dela, v 000 dlin 8 8 V primerjavi s predpisi je bil v razdobju 1954/1956 realiziran fizični obseg obnove gozdov z 88%, nega gozdov s 75% in urejevanje gozdov s 44%. Leta 1954 je znašala površina gozdnih drevesnic 5.558 ha z letno kapaciteto 270.000 sadikami. V letih 1955 in 1956 so se drevesnice razširile ali ustanovile nove. Površina drevesnic je povečana na 4.44?* ha, a kapaciteta na 332.0i)0 sadik letno. Sektor splošnega ljudskega premoženja ima svoje drevesnice, iz kale-rih krijejo v glavnem potrehe seklorja SLP. Gozdarstvo ^ovršina gozdov v okraju Celje je tale: Sektor SLP 51,121 ha Zasebni sektor 79,037 ha Skupaj: 110,158 ha Vzdrževanje gozdnih komunikacij 'V letu 1956 so se gozdne komunikacije v sektorju SLP vzdrževale iz amortizacije gozdnih gospodarstev ter je s tem dokončno rešeno vprašanje tega vzdrževanja. Mnogo težjii problem je vzdrževanje gozdnih komunikacij v zasebnem sektorju. Teh |M>ti je v okraju eca 1.774 km. Njihovi podolžni profili ne ustrezaj» sodobnim potrebam, prestrmo so in brez utrjenega cestišča, zato jih vsako deževje, kopnenje snega i" odmaka ponovno pokvarijo. Vzdrževanje teh poti je tudi 'važen splošen problem. Nekdaj so te poti vzdrževali gozdini posestnika sami. Z uvedbo gozdnega sklada pa je prešlo vzdrževanje in popravilo na okrajni gozdni sklad, iki ne more ugodili vsem zahtevam zasebnih gozdnih posestnikov in KZ iz tehle razlogov: a) Instrumenti za delitev hrmto produkta v gozdarstvu indirektno omejujejo sredstva za popravila in vzdrževanje komunikacij, zato ni mogoče v ta name« zagotoviti neomejenih denarnih sredstev. b) Za poli, ki so zgrajena zadnjih 150 let, in to popolnoma nestrokovno, je potrebno daljše razdobje, da se popravijo. c) Prednost pri gozdnih poteh imajo nove graditve, ker je to gospodarsko utemeljeno. Letni limit perspektivnega plana za vzdrževanje gozdnih komunikacij v zasebnem sektorju znaša 38.329 mili j. din ali 100%. Realizacija: leta 1954 46,956 123-% lota 1955 21,928 57% leta 1956 40.263 103% S k u pa j': 109.127 95% Investicije v gaz da rst v u Gasitala. gozdnega cestnegga omrežja v sektorju splošnega ljudskega premoženja znaša 0,20 km/lOO ha, v zasebnem sektorju pa 0,40 km/100 ha. V normalno obraslih gozdovih z normalno zalogo pa bd morala biti gostota cestnega omrežja 3 km/100 ha. ,V prvem primeru je to 7%, v drugem primeru 13% normalne gostote. Nizka gostota cestnega omrežja v obeh sektorjih se izraža predvsem v velikih gozdnih kompleksih, ki so praktičuo brez gozdnih cest, čeprav je v teh kompleksih naj večja lesna zaloga (Boč, Pohorje, Bohor, Paški Kozjak itd.). Poleg perečega problema gozdnih komuni kači j je na območju QLO Celje močno pomanjkanje gozdnih poslopij, tako logarnic, poslovnih in stanovanjskih prostorov. Fizični obseg investicij pri gozdnih komunikacijah in zgradbah je bil v letih 1954—1956 takle; Ime objekta 1954 1955 1956 Sa f) Gozd. cesta Vitanje—-Močenik km 1,2 2,7 3,9 g) Gozd. cesta v Macelju km 1,0 — 1,8 2,8 h) Gozd. cesta Z um er k—Virš-tanj km 1.2 — — 12 i) Gozd. cesta Ljubno—Savina km 3ji — — 32 j) Gozd. cesta Kozje—Bistrica km 1,0 — — 1,0 k) Gozd. cesta Ljubno—Scntpri-maž km 1,6 — — L6 1) Gozd. cesta Nova Štifta— Mač-ki,n kot km 1,4 — — 1,4 m) Gozd. cesta Bočno—Bočki graben km U — — 1,1 Skupaj: \ 2)4,1 0,8 6,9 31,8 n) Logar. Trlučno, samo do bet. plošče m5 105 — — 103 o) Log. Rogaška Slatina (do plošče m2) 150 — — 150 p) Logaruica Zreče m* 126 — 126 126 r) Stan. postov. GG Nazarje 350 — 350 350 s) Upravi prost. OUG Celje m2 405 — 405 405 Skupaj: 1,134 — — 1,134 Zelo nizka je realizacija fizičnega obsega v letu 1953. V tem letu je popolnoma zastala graditev gozdnih komunikacij iu stavb, ker so bili Mjnitdrani izdatki OG1S. Limitirani izdatki pa so zadostovali komaj za gojitev gozdov in vzdrževanje gozdnih komu-nikaci j. Organizacijska' služba v gozdarstvu V sektorju splošnega ljudskega premoženja so opravljala v letu 1956 vse gospodarsko delo (obnovo, nego, urejanje, varstvo, izraba gozdov, giradbe in vzdrževanje gozdnih komunikacij) gozdna gospodarstva v Celju, Nazarju in Brežicah. V zasebnem sektorju so sekali les gozdni posestniki sami. Ime objekta 1954 1955 1956 Sa o) Gozd. cesta v Raduhi km 5,5 — h) Gozd. cesta v Krašici -km 2,4 — c) Partizanska cesta km 0,9 0,8 č) Gozd. cesta Ivenca—Rove km 1,8 — dl) Gozd. cesta Zreče-—Kumigunda km 1,8 — c) Gozd. cesta 'Store—Svetina km — — 5,5 — 2,4 0,8 2,5 0,7 2,5 — 1,8 0,9 0,9 Gozdna gojitvena dela so v zasebnem sektorju opravljale v letu 1956 KZ. Občine so sklenile z zadrugami dogovore, po katerih so to delale. Straški za ta dela so se krili iz občinskih gozdnih skladov. Gozdne komunikacije so občine gradile deloma v lastni režiji, deloma pa so jih po pogodbah prepustile KZ. Ukrepi .za strokovni dvig kadrov Da bi se povzdignil strokovni nivo gozdarskega kadra je okrajna uprava za gozdarstvo ukrenila tole: a) leta 1953 enomesečni strokovni seminar za logarsko osebje in leta 1955/56 dva trimesečna tečaja, b) v letu 1096 — strokovni izpita za Logarsko osebje, c) možnost strokovnega dzpqpakijevaiiija z obiskovanjem strokovnaih seminarjev in predavanj v Celju in specialiniih teöajiev na gozdarski fakulteti v Zagrebu. Promet Obseg cestnega prometa se je povečal za 7.6% prati letu 10l5'5. Potniški promet se je povečal za 5.9%. Na povečanje potniškega prometa je vplivala nabava nov ib avtobusov in uvedba novib avtobusnih prog. 'V tovornem prometu se je podaljšala povprečna pot prevožene ione predvsem z uporabo priklopnikov. Tovorni promet je proti letu 1095 za 11.4% večji. Grad beništvo V letu 1056 je gradbeništvo prišlo do pravega razmaha šele v drugi polovici leta. Na to so vplivali pozno sprejeti družbeni plani ter zmanjšane investicijske naložbe v gospodarstvu. Prav tako pa je negativno vplivalo na obseg gradbenih del to, ker investitorji niso bili pripravljeni, zlasti ni bilo dokumen-laoije pri investicijah za družbeni standard. Zaradi precejšnje konkurence med podjetji in poostrenega nadzorstva investitorjev so se gradbeni stroški zmanjšali. Ta pocenitev nosi v sebi negativne lastnosti, ki so se kazale v tem, da so nekatera gradbena podjetja s svojimi nizkimi ponudbami bila primorana močno znižati, dobiček. Vse to pa je povzročilo, da podjetja niso mogla ustvarjata sredstev za za plače iz dobička, delovna sila ni imela dovolj pobude in storilnost je padla. Trgovina in gostinstvo 1. Promet celotne trgovinske mreže v letu 1956 znaša 18.530,000.000 din, skupaj s Hmezadom v Žalcu pa 21.054,000.000 din. V primeri z letom 1955 se je promet povečal za 3%, brez prometa Hmezada pa se je zmanjšal za 1.2%. Promet trgovine na drobno ne dosega prometa na drobno iz leta 1055 in je za 15% nižji. Tudi promet trgovine na debelo (brez hmelja) je za 1% nižji od prometa v letu 1955. Blagovni promet v trgovini na debelo je bil v letu 1955 in 1956 po občinah takle: Občina 1955 1956 Celje 5,620000 5,387.000 Kozje 163.000 195.000 loško 368.000 405.000 Mozirje 634.000 575.000 Planina 52.000 52.000 Rog. Slatina 451.000 444.000 Slov. Konjice 643.000 626.000 Občina 1955 1956 Šentjur 237.000 258.000 Šmarje 243.000 2314)00 Šoštanj 1,067.000 1,053.000 Vojnik 206.000 187.000 V ralih,ko 83.000 83.000 Žalec 8764)00 1,040.000 Največje povečanje prometa trgovine na drobno se kaže v občini Žalce (162 milij.) in deloma v Laškem. Nekaj nad ali pod lanskim prometom so občine Kozje, Rogaška Slatina, Slovenske Konjice, Sent-jiur, Šmarje pri jelšah, Šoštanj in Vojnik. Najbolj pa je padel promet v občinah Celje dn Mozirje. V okrajnem merilu je promet na prebivalca v letu 1955 56.000 din, v letni 1056 pa se ceni na 5-1.000 din. Povprečne zaloge v trgovini na debelo so v letu 1056 ocenjene na 1,709,000.000 din, v trgovini na drobno pa 1.456,590.000 din. Zaloge industrijskega blaga s stanjem 31. XII. 1956 so bile v trgovini na debelo in. v trgovini na drobno skoraj izenačene, zaloge živil v grosistični trgovini pa so bile dvakrat večje od zalog v trgovini na drobno. Da se zaloge v trgovini povečajo in da se izbor blaga izpopolni, so banke spremenile svojo kreditno politiko tako, da dopuščajo trgovini na drobno kredite, vendar se teh kreditov trgovine običajno branijo. V drugi polovici leta 1956 se je kreditna masa povečala komaj za 25%, ito pa je premalo, da bi lahko prilagodila izbor blaga dejanskim potrebam. Razlogi, Id so vplivali na rezerviranost trgovine do kreditov, so predvsem v visoki obrestni meri. 2. Promet v gostinstvu je po oceni nižji kot v letu 1955 tako v državnem kot v »osebnem sektorju. Da se je zmanjšal gostinski promet, je kriva zakasnitev turistične propagande in objave cen kakor tudi povečanje cen med letom. Zaradi takih stvari se je zmanjšalo število gostov v tuirističnih krajih. Po posameznih občinah je promet gostinstva državnega, zadružnega de zasebnega sektorja takle: CeJje 423,472 Kozje 7.526 Laško 46.908 Mozirje 100.024 Pianina 2.805 Rogaška Slatina 163.433 Slovenske Konjice 59.118 Šentjur 17.653 Šmarje 16.841 Šoštanj 128.771 Vojnik 72.777 Vransko ' 8.426 Žalec 79.096 V letu 1956 se je struktura gostinskih storitev spremenila tako, da odpade večji odstotek na hrano kot v letu 1955, zmanjšal pa se jo odstotek prodanih alkoholnih pijač. Obrt Čeprav obrtna mreža ne ustreza potrebam prebivalstva, se v letu 1956 ni bistveno povečala. Povečala se je za 8 obratov le v zadružnem sektorju. Glede na razvojno stopnjo v industriji in v gradbeništvu je obrt v močnem zaostanku. Vzroki, da se obrt ni mogla pravilno razvijati, so predvsem zastarela osnovna sredstva, visoke cene strojne opreme in nezadostna sredstva za nabave proizvajalnih sredstev. PavšaMzacija družbenih obveznosti pomeni sicer velik korak k spodbudi za večjo proizvodnost in širjenju obrtne delavnosti. Vendar ta ukrep ni dal zaželenih rezultatov, kor so bila stališča posameznih občinskih ljudskih odborov različna. V večini primerov so se občine ravnale le po potrebah posameznih skladov in proračunov. Obdavčite? na enoto osnove (na 1 din) Obdavčitev na 1 zaposlenega v obrti Oešje 0,47 63,757 Laško 0,23 29,967 Kosje — — Mozirje 0,19 13,808 Planina 0,14 3,759 Rogaška Sla tina 0,21 27,123 Slovenske Konjice 0,17 17,297 Šenijur 0,29 16,415 Šumar j c 0,16 20,514 Šoštanj 0£0 15,160 Vojnik 0£9 20,678 Vransko 0,17 9,383 Žalec 0,24 24.656 Skupaj: 0,32 34,190 GLAVNE NALOGE IN SMOTRI GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1957 V letu 1957 pričakujemo nadaljnje povečanje proizvodnje predvsem v industriji in kmetijstvu. Na dvig proizvodnje bo vplivala boljša izraba surovin, racionalnejše izkoriščanje kapacitet, boljša organizacija dela v vseh gospodarskih panogah in s tem v zvezi večja storilnost. Prav tako pa bodo vplivale na dvig proizvodnje večja investicijska sredstva, ki bodo na razpolago za rekonstrukcijo, melioracije in reprodukcijski material. Število zaposlenih se bo v letu 1957 nekoliko povečalo. Povečanje delovne sile v gospodarstvu je po letih takole: Povprečje 1955 51. XII. 1956 Plan 1937 Industrija skupaj 18.873 19.632 20.300 Promet 874 825 897 Gradbeništvo 2,726 2,158 2,371 Kmetijstvo — drž. in zadr. sektor 766 639 740 Trgovina 1,421 1,537 1,584 Gostinstvo — drž. in zadruž- ni sektor 601 609 583 Obrt — drž. in zadružni sektor 2.266 2,171 22298 Komunala 512 433 461 Gozdarstvo 817 837 927 Skupaj: 28,860 28,891 30,161 1. poglavje Skupni družbeni proizvod Zaradi večje industrijske proizvodnje in povečanja splošne gospodarske aktivnosti se bo povečal skupni družbeni proizvod v letu 1957. Pričakuje se, da se bo družbeni proizvod, izražen v indeksih realnega obsega, gibal takole: 1955 1956 1957 1957 1956 Skupni družbena proizvod 100 100 111 110 * Družbeni proizvod na enega prebivalca HM) 99 108 109 Družbeni proizvod se bo v glavnem dvignil zaradi povečanja industrijske proizvodnje, blagovnega prometa in večje gradbene delavnosti spričo višjih stanovanjskih skladov. 2. poglavje Industrija Industrijska proizvodnja se bo v letu 1957 povečala za nadaljnjih 9%. To bo mogoče doseči deloma iarudj večjega i/.voiiu industrijis'kili iztlelikoiv, pired-vsem tkončmih, iu večje ikuipne moči prebivaLstva. To realno onnogoča dviiig proizvodnje, ikar se ibo doseglo z boljšo lizrabo kapacitet im z večjo storilnostjo. Močem činitelj pri tem bo tudi izboljšanje sodelovanja med, 'podjetji ter dvig strokovnih kadrov v industriji. Po vseh teh domnevah, se lahko pričakuje tole povečanje fizičnega obsega v industrijski proizvoda nji po strokah: 1956 1955 1957 1955 1957 1956 111 Proizvodnja električne energije 340 562 165 1*12 FiroLzivodtüja dn predelava iprcimo^a 114 126,8 lili 2 114 Črna metalurgija 962 107 111 H5 Metalurgija barvnih kovin 108,6 113,8 104,8 116 Proizvodnja nekovinskih rud 101,2 98,2 97,5 117 Kovinska industrija 100,4 113,8 113,3 120 Kemična industrija 108,1 136,2 - 125,9 121 Industrija gradbenega materiala 110,2 106,7 96,8 122 Lesna industrija 109,6 94,9 86,5 123 Papirna industrija 95 1.19,5 125,7 124 Tekli Ina industrija 94,7 99,4 101,9 125 Usnjarska industrija 129,1 125,7 105,1 127 Živilska industrija 45,5 66,9 147 128 Grafična industrija 107,8 93,8 97 Industrija skupaj: 104 114 109 S 1. januarjem je bila vključena v elektrogospodarsko omrežje kot reden obrat termoelektrarna v Šoštanju. S tem je bil deloma rešen pereč problem, kako preskrbeti industrijo in potrošnike z električno energijo v zimskem času, ko hidrocentrale zaradi nizkega vodnega stanja ne morejo obratovati s .polno kapaciteto. V-letu ID'37 torej ne pričakujemo takega izpadka v industrijski proizvodnjii kot v letu 1956. V rudarstvu je treba skrbeti predvsem za mehanizacijo rudnikov, ki jo razen, pri rudniku lignita v Velenju zelo pomanjkljiva ali pa je sploh ni. Težave nastopajo predvsem tam, kjer so sloji premoga razdrobljeni in nekompaktni. Tu je vprašanje, v koliki laeri bi bile investicije v mehanizaciji rentabilne. Pričakuje se, da bo mehanizacija v rudniku lignita v v Velenju v letu 1957 izpopolnjena z visokoikapacitet-n.ijiit stroji za iztkop, kar bo znatno vplivalo na povečanje proizvodnje iu divig produktivnosti dela. V drugih rudnikih se proizvodnja ne bo bistveno spremenila. Crna metalurgija pričakuje večjo proizvodnjo bel.ga ^surovega železa, sivega surovega železa težkih profilov in drugih profilov. 11% 'povečanje fizičnega obsega bo mogoče doseči, če ne bo občutuejših zastojev pri dobavi električne energije in ob ugodnejših pogojih, kot so bili na tržišču v letu 1956. Metalurgija barvastih kovin bo izdelala večje količine surovega cinika in cinikove pločevine. Pri proizvodnji nekovinskih rud pade fizični obseg proizvodnje v letu 1957 proti letu 1956 na 97 %, ker jo izpadla proizvodnja sanitarne keramike v keramični industriji. Zato bi bilo treba na drobuo analizirati tržišče in poiskati (nove možnosti za plasiranje teh izdelkov. Na povečanje fizičnega obsega proizvodnje v kovinski industriji bo deloma vplivala graditev sušilnic v Savinjski dolini. V tej stroki industrije se v tem letu pričakuje proizvodnja nekaterih- novih artiklov, med temi aluminijasto pohištvo. V kovinski industriji se bo ludi letos izkazalo sodelovanje med podjetji. Tovarna emajliranje posode bo izdelovala dele za Tovarno avtomobilov v Mariboru in Tovarno traktorjev v Rakovici. Keimiična industrija 1k> dala na trg predvsem nove barve za tekstilno industrijo, ki bodo po kvaliteti dosti boljše od d usedanj ih in enakovredne uvoženim. Z domačim izdelovanjem teh barvil bomo prihranili na devizah približno milijon dolarjev. Nadalje bo povečana proizvodnja eteričnih olj, proizvodnja pisalnih trakov za 59 %, proizvodnja gumbov in okovja za pohištvo, proizjvodnja umetnih gnojil za 54 % in, proizvodnja žveplen e kisline za 20 odstotkov. Pri industriji gradbenega materiala vpliva na padec proizvodnjo podjetje Apnenik Pečovnik, ki je opustil en stranski obrat. Pomanjkanje lesne mase v okraju je povzročilo, da lesna industrija ne bo mogla v letu 1957 popolnoma izrabiti lastnih kapacitet in je planirana proizvodnja za 13,5 % pod ravnijo leta 1956. Zato morajo podjetja lesne industrije v letu 1957 bolj paziti na racionalno uporabo lesa. Kjer je to mogoče, je treba pričeti s proizvodnjo končnih izdelkov; pri tem bomo lahiko zaposbiLi novo delovno silo. V tekstilni industriji se v pirvem četrtletju ne pričakuj« večji izpadek proizvodnje kot posledica pomanjkanja električne energije. Pereč problem bo v letu 1957 pomanjkanje surovin iz domače izdelave, predvsem bombažne in umetne preje. Ker v celjskem okraju ni predilnic, bodo morala tekstilna podjetja skrbeti, da si zagotovijo potrebno prejo. Ker v okraju nimamo predilnic, morajo naša |x>djelja nabavljati prejo po polni prodajni ceni in tako težko konkurirajo tekstilnim kombinatom, ki imajo v svojem sestavu predilnice. Naloga tekstilnih [Kxljetij jc, da skupaj začno reševati ta problem. Grafična industrija v letu 1957 ne bo sprejemala naročil za velike naklade in bo v glavnem prevzemala samo drobna naročila za lokalne potrebe. Zato bo proizvodnja za 3% nižja kot v letu 1956. Industrijska podjetja si morajo prizadevati, da bo njihova proizvodnja smotrno porazdeljena na vse leto, da se ne bo ponovil primer iz leta 1956, ko je od celotne realizirane proizvodili je bilo doseženih v prvem trimesečju komaj 20 %, ob polle-tju pa le 44<#>- Ker je v letu 1956 proizvodnja trpela tudi zaradi pomanjkanja obratnih kreditov, je potrebno, da pod- je tja pravočasno pokrenejo vse za zagotovitev finančnih s red.sit e v. 1 zruLjIjenosi osnovnih sredstev je j>o posamezjiüi strokah industrije takale ('brez termoeksktr. Šoštanj): Proizvodu ja električne energije 37 % Proizvodnja in predelava premoga 28% Crna metalurgija 21 % Metalurgija barvnih kovin 49 % Proizvodnja nekovinskih rud 39 % Kovinska industrija 51 % Kemična industrija 38% Industrija gradbenega materiala 57 % Lesna industrija 54 % Papirna industrija 28 % Tekstilna industrija 61 % Usnjarska ilndustri ja 54 % Živilska industrija 56% Grafična industrija 51 % Industrija skupaj 41 % V letu 1956 «e je vrednost osnovnih sredstev v industriji povečala za 12 % proti letu 1955. Glede na visoko izrabljenost osnovnih sredstev naj se indu-strijska podjetja v letu 195'7 prizadevajo izboljšati stanje svojih osnovnih sredstev, bodisi z r ekon st ru-cijanii, remonti ali z nabavo novih osnovnih sredstev. V letu 1957 je plan izvoza industrijskih izdelkov za 11 % večji kot v letu 1956.' Glede na posamezne streike industrije so indeksi izvoza po letih tile: 1956 1955 1957 1957 1955 1956 Proizvodnja barvastih kovin 144 145 101 Proizvodnja nekovinskih rud 102 111 109 Kovinska industrija 114 111 97 Lesna industrija 109 105 96 Tekstilna industrija 210 238 114 Usnjarska industrija 113 228 202 Industrija skupaj 152 168 111 Vrednost izvoženih artiklov, preračunana iz leta 1956, je po letih tale: na cene leto leto plan 1955 1956 1957 milijonov 2.129 3.239 3.584 Z naraščanjem proizvodnje se 1m> tudi število' zaposlenih v industriji in rudarstvu nekoliko povečalo. 1956 1957 1955 1955 Indeks proizvodnje 104 109 Indeks zaposlenih 104 105 V letu 1957 računamo s povečanj etn števila zaposlenih predvsem pri proizvodnji električne energije, v proizvodnji in predelavi premoga, kovinski in kemični industriji, medtem ko zaznamujemo določen padec delovne «ile pri lesni industriji. V drugih strokah industrije bo delovna sila po številu ostala na višini leta 1956. Glede na povečanje industrijske proizvodnje v primeri z letom 1956 za 9 % in povečanje delovne sile za 3%, lahko trdimo, da se bo ob ugodnih pogojih dvignila produktivnost za 6%. Ti pogoji so: racionalna organizacija proizvodnje, delovna disciplina, boljša sistemizaci ja delovnih mest na eni strani in realno določanje norm ter dosledno izvajanje sistema premiranja na drogi strani. 3. poglavje Kmetijstvo Upoštevajoč realne možnosti, bi ob najnujnejših agrotehničnih ukrepih bilo mogoče dvigniti v primeri z letom 1956 fizični obseg kmetijske proizvodnje za 8,1 %. Gibanje fizičnega obsega v letih 1953 in 1956 ter plan za leto 1957 proti obema letoma bi bila videti takale: Realizacija Plan 1997 proti 1955 1956 1955 1956 Poljedelstvo brez hmelja 100 101,8 107,9 106,0 Hmelj 100 117,3 124,2 106,1 Poljedelstvo skupaj 1O0 105,5 111,0 106 Sadjarstvo 100 30,1 59,0 196,3 Vinogradništvo 100 53,2 62,7 117,7 Živinoreja 100 102,2 105,9 103,6 Kmetijstvo skupaj 100 95,2 102,9 108.1 V poljedelstvu bo pričakovano povečanje kmetijsko proizvodnje dosegljivo, ker bodo izvršeni tile ukrepi: a) S krediti za reprodukcijski material v višini okrog 100 milijonov din se bo povečala poraba umetnih gnojil od 5800 ton v letu 1956 na približno 12.000 ton leta 1957 ali 207 %, računajoč, da se bo tri četrtine ta količina strokovno uporaibil« na njivah in travnikih. Vse večja uporaba hormonskih sredstev za zatiranje plevela (benbicklov) bo zmanjšala izpadek pridelka. Okrog 2(XK) a nali zu ranili vzorcev zemlje bo omogočilo smotrno in ekonomsko uporabo vseh agrotehničnih sredstev. ■ Z nabavo primerne mehanizacije, predvsem sejalnic, pri kmetijskih zadrugah se )w> znižala količina semen in zagotovil boljši pridelek. b) Ob večjem upoštevanju rajonizacije (šest različnih proizvajalnih okolišev) se je povečala površina žit na račun zmanjšanja površin pod koruzo, ki v razmerah našega okraja ni dovolj rentabilna rastlina. Povečala se je setev italijanskih pšenic, ki dajejo v našem okraju večje hektarske pridelke kot dosedanje sorte. Na povečanje poljedelske proizvodnje bo, vplivalo tudi povečanje površin semenskega krompirja v Zg. Savinjski dolini ter na Pohorju. Tako ho posajeno s priznanim semenskim krompirjem v letu 1957 3800 q proti 3300 q V letu 1956, t. j. za 15% več. Priznanega semenskega žita je bilo oziroma bo posejanega v letu 1956/57 2142 q proti 1068 q v letu 1955/56, t. j. 200% več. Izdelal se bo tudi petletni plan semenske proizvodnje. Povečala se bo proizvodnja vrtnin (v okolici Celja in Velenja), deloma s povečanjem površin, v glavnem pa z boljšim obdelovanjem. Površine pod hmeljem se bodo povečale od 1867 na 2000 ha, t. j. za 7 %. Z večjimi površinami se pričakuje tudi višja realizacija, čeprav je bilo leto 1956 izredno ugodno za hmeljarstvo. Okrog 60 novih hmeljskih sušilnic bo vplivalo na dobro kvaliteto in izenačenost hmelja, čeprav se hmeljarstvo razširja tudi izven izrazitega hmeljarskega območja. Organizirati je treba proizvodnjo apna za kmetijstvo, kjer se je ta akcija v poslednjih letih zanemarila. Povečale se bodo površine k rimskih rastlin, kot silaže, krimske pese, detelje, ki bodo skupno z delnim izboljšanjem travnikov (manjše meliorizacije), večjo uporabo umetnih gnojil, sušenjem sena na sušilih ter bolj zgodnjo košnjo dale za 25 % večje hektarske pridelke kot v letu 1956. Deloma bo tudi vplivala na hektarsko izboljšanje travniških površin regulacija Ložnice, ki bo v letu 1957 končana. Dokončno se bodo razmejile gozdne in pašniške površine. Začelo se bo z meldorizacijo pašnikov, saj ( nekateri pašniki doslej sploh niso brli izrabljeni. - Zboljšanje krmske baze bo ugodno vplivalo na kvaliteto živine ter povečanje produktivnosti mleka. Produkcija mleka se bo povečala pri rodovniških kravah za okoli 400.000 1, pri drugih pa za okrog tri milijone litrov, čeprav je stalež goveje živine po štetju v letu 1957 nekaj manjši kot v preteklem letu. Pospeševala se bo vzreja sivorjave pasme pri goveji živini, predvsem na socialističnih kmetijskih obratih za prodajo zaroda v samem okraju. V rejskih središčih bomo nabavili ter razdelit« okrog 500 plemenskih merjaščkov ter svinj, da zboljšamo prašičerejo. Iz perutninarsko selekcijske postaje Loče in Mozirje bomo nabavili ter razdelili okrog 40.000 piščancev štajerske pasme. Število rejskih središč sc je od sedanjih 130 povečalo na 200. Z gradnjo klavnice za perutnino v Dravinjski dolini bo dana možnost za vzrejo pitane perutnine. Ker ostaja okrog tri milijone litrov mleka neod-kupljenega, se bo letos povečala zmogljivost mlekarskih, obratov. Z rajonizacijo odkupne mreže okrog manjših mlekarn se bo odkupna cena mleka ustalila in približala ekonomski ceni. V letu 1956 je bilo osemenjenih okrog 10.000 ple-menic. Z ustanovitvijo novih osemenjevalnih središč, z zagotovitvijo prevoznega parka in povečanjem kapacitet osemenjevalnega središča se bo moglo letos osemeniti 13.000 plememic, kar predstavlja približno 42 % vseh plemenic v okraju, to pa razbremenjuje stroške za nabavo 160 plemenskih bikov. S to akcijo je skoraj popolnoma zatrta jalovost. Skupaj z živino-rejisiko službo se bo vpeljalo progeno testiranje ali kontrola dednih lastnosti bikov-semen jakov. Veterinanski zavod v Celju bo posvetil svoje delo predvsem odpravljanju metljavosti, ki povzroča letno okrog 80 milijonov din škode, kužnih malokrvnosti konj in kokošnjega tifa v perutninskih rejskih središčih. Izvedla se bo rajonizacija sadjarstva v občinah Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, a začela v občin« Šentjur. Nadaljevala se bo s sajenjem novih strnjenih nasadov drevja ter bo zasajenih ca TO ha. Asaniralj se bodo stari nasadi sadnega drevja. Razširilo se bo pridelovanje kvalitetnih višenj. ' Izvedla se bo rajonizacija jagodičevja (ribez in malinp) ter načrtno sajenje novih nasadov: maline indeks ribez indeks lota 1956 8 ha 100 3 ha 100 leta 1957 20 ha 250 60 ha 2000 Z načrtnim zimskim škropljenjem sadnega drevja emo v zadnjih treh letih omejili nevarnega škodljivca sadnega direvja, ameriškega kaparja, na najmanjšo mero, na 15 % v primeri z letom 1954, ko je znašala okužba 60 %. V letu 1957 se bo izvedlo škropljenje sadnega drevja 65—70%. V ta namen se bo povabilo okoli llOOq škropiva. Da bo v bodoče dovolj sadilnega materiala na razpolago, se bo v letu 1957 dokončno uredila okrajna sadna drevesnica v Mirosanu. Sadne drevesnice, ki nimajo pogojev za proizvodnjo kvalitetnega sadnega materiala, se bodo v letu 1957 opustile. Zaradi še prevladujoče izmenične rodnosti je bil lanski pridelek vsega sadja izredno nizek. Zato se pričakuje v letu 1957 zelo visoka realizacija, ki pa vendarle ne bo dosegla rekordne letine 1955. ’ •V vinogradništvu je treba pospeši ti rajonizacijo in s tem načrtno obnovo vinogradov. Ta obnova naj se opravi v obliki žičnih nasadov s travnim pokrovom, da se zmanjšajo režijski stroški. Za kvalitetna vina je treba pospešiti zidanje zbiralnih vinskih kleti za mošt- ter pričeti zidati centralno vinsko klet za grozdje. Pri obnovi je potrebno misliti tudi na namizne sorte grozdja. Pospešiti je treba zatiranje samorodnic, ki kvarijo 'kvaliteto naših vin. Ker se varstvo sadnega drevja in drugih rastlin ne bi moglo zagotoviti brez zadostnega števila škropilnic, je treba nabaviti potrebno število lc-teh in jih pravilno razmestili po KZ. KZ naj obnovijo ves svoj strojni park. Organizacijo izrabe manjših strojev je treba decentralizirati na območju vsake KZ. L združitvijo v večje obrate (leta 1956 43, leta 1957 23 obratov), dodeliitviijo gozdov «n izključnim plačevanjem dela po končnem proizvodu, se bodo socialistična 'kmetijska gospodarstva organizacijsko in materialno okrepila. Ti obrati morajo izvajati vse agrotehnične ukrepe za dosego višjih pridelkov. Socialistična posestva bodo vso vplačano zemljariuo naložila -v lastne investicijske sklade. S pomočjo hmeljarskega inštituta v Žalcu se morajo za vse obrate izdelati v toni letu ureditveni načrti. Število kmetijsko gospodarski h šol bo v 1. 1957 ostalo enako, vendar jih bo treba kvalitetno izpopolniti, bodisi s predavateljskim kadrom, bodisi z izborom učencev, t. j. takih, ki.bodo tudi po šolanju ostali v kmetijski strelki. V letu 1957 bo organizirana v Celju velika okraj- na kmetijska razstava, ki naj ponazori kmetijske ukrepe in praktično pokaže bodoči razvoj kmetijstva v celjskem okraju. , Okrajni investicijski sklad kakor tudi občinski investicijski skladi za kmetijstvo se bodo uporabili v glavnem za dograditev socialističnih kmetijskih gospodarstev, za obnovo sadovnjakov in vinogradov ter za mcllorizacije. Kmetijski sklad v višini okrog 40 milijonov diu se bo uporabil v največji meri za semensko službo, ureditev pašnikov, selekcijo živine, za pomoč kmetijsko proizvajalnim poslovnim zvezam, za rajoniza-oijo sadjarstva in vinogradništva, umetno osemenjevanje, za prireditev okrajne kmetijske razstave, ureditev veterinarske službe itd. Kmetijske zadruge je treba okrepiti s potrebnim strokovnim kadrom in njih delo bolj kot doslej usmeriti v kmetijstvo (ukinitev stranskih obratov, trgovin, gostiln itd.). Novo ustanovljene kmeti j sko-p roi zva jalne poslovne zveze naj bodo mobilizator vse kmetijske proizvodnje v svojem območju. Pereče vprašanje kmetijskega kadra naj se rešuje z večjim štipendiranjem in dolgoročnim načrtom za pridobivanje tega kadra. Hmeljarski inštitut v Žalcu in veterinarski zavod v Celju bosta ustvarila podlago za pravilno strokovno pospeševanje kmetijstva in bosta mnogo prispevala k predvideni realizaciji v letu 1957. Če se bodo kmetijske organizacije in kmetijski strokovnjaki za to zares zavzeli, bo mogoče predvideni obseg proizvodnje v kmetijstvu v lotu 1957 doseči. Priporoča se občinskim ljudskim odborom, naj po zadnjem odstavku 2. točke v XIV. poglavju zveznega družbenega plana določijo v svojih družbenih planih obrestno mero za osnovna sredstva kmetijskih zadrug v višina 1 %, ker se bo tako znižala cena zadružnim strojnim storitvam, to bo znatno povečalo uporabo mehanizacije pri kmetijskih delih in vplivalo na boljšo izrabo strojev. Prav tako se občinskim ljudskim odborom priporoča, da po 2. razdelku XXIII. poglavja zveznega družbenega plana odstopijo vso predpisano zemlja-rino kmetijskim organizacijam. 4. poglavje Gozdarstvo I V letu 1957 bo treba analizirati strukturo stroškov za gojitvene storitve, predvsem v sektorju splošnega ljudskega premoženja in izvršiti potrebne ukrepe za morebitno pocenitev. Za redno vzdrževanje gozdov bo treba v letu 1957 in v naslednjih letih zagotoviti zadostna sredstva. Ta morajo biti gozdarstvu na razpolago in se ne bi smela med letom zmanjšati. Glavni problem v letu 1957 in naslednjih leiih bo ureditev zasebnih gozdov, od katerih jih je urejenih samo 3%. V gozdovih splošnega ljudskega premoženja je stanje ugodnejše, saj je v tem sektorju ure-jemiih že 79% gozdov. Dne !. januarja 1957 je bila izvršena v Okraju Celje reorganizacija gozdarstva. Ustanovljeni sta bili gozdarsko-kmetujska poslovna zveza v Mozirju (za območje Mozirje) in gozdarska poslovna zveza v Celju (za območje dragih občin v okraju), imenovani poslovni zvezi sta prevzeli celotno operativo v zasebnih gozdovih, obnovo, nego in varstvo gozdov, vzdrževanje gozdnih komunikacij in graditev gozdnih cest. Gozdarskim poslovnim zvezam so za izvedbo prej navedenih del zagotovljena potrebna finančna sredstva iz okrajnega gozdnega sklada in iz okrajnih sredstev za redno vzdrževanje gozdov. V skladu z navedeno reorganizacijo se ukinejo občinski gozdni skladi tudi dejansko. S to ukinitvijo preneha vsaka operativna (gospodarska) delavnost občin v zasebnih gozdovih, ker bodo to opravljale gozdarske poslovne zveze. Sodelovanje občin pri sestavi okrajnega gozdarskega plana v zasebnih gozdovih je zagotovljeno na dva načina: 1. Obseg gozdnih gojitvenih in vzdrževalnih del na gozdnih komunikacijah bo prod predložitvijo v potrditev okrajnemu ljudskemu odboru obravnavan v pristojnih oboi tiskih svetili ati komisijah. Obravnave se bosta udeležila zastopnika okrajne uprave za gozdarstvo in gozdarske poslovne zveze. Na sejali pristojnih občinskih svetov ali komisij bo zastopnik OUG podrobno poročal o gozdni gospodarski politiki ter o predvidenih dohodkih in izdatkih okrajnega gozdnega sklada. 2. Na način, ki je opisan v prejšnji točki, bodo gozdarskim poslovnim zvezam zagotovljena določena denarna sredstva za vzdrževanje gozdnih poti in cest. Plan ne bo določal razdelitve teli sredstev na posamezne objekte. Ta sredstva bodo razdelile komisije, pristojne za gozdarstvo, ati občinski sveti ob sodelovanju revirnih gozdarjev in gozdarskih poslovnih zvez. II V letu 1957 se nameravajo graditi tile objekti: • a) nadalje se bo gradila Partizanska cesta (območje Braslovče), > b) nadalje se bo gradila cesta Store—Svetina (območje Celje), c) dogradila se bo gozdna cesta Žamerk—Vir-štanj (območje Šmarje), č) dovršila gozdna cesta Log—Jurjevec (območje Rogaška Slatina), d) nadalje se bo gradila gozdu d ce.sia na Raduhi, sektor Kosm. Rastke—Mreiše (občina' Mozirje), e) dovršila gozdna cesta na Kra.šioi (obč. Mozirje), F) začela je graditi gozdna cesta Mozirje—Šmihel (občina Mozirje), g) dovršila logarnlca v Zrečah in Trličnem, h) dogradila logarnica y Rogaški Slatini do vštete III. faze, i) izgradilo ee lx> uipravno poslopje za revirno vodstvo Mozirje, j) primerno dotiralo g. g, Nazarje za zidavo stanovanjskega dvojčka, r Nazarju, k) sezidal stanovanjski dvojček za gozdne delavce v Rakovici, l) nadaljevalo se bo z investicijskimi programi in glavtaiimi projekti v vrednosti storitev do okrog 3,000.000 dinarjev, m) zagotovljeni bodo pogoji za ureditev zasebnih gozdov, to je taksaciji bodo zagotovljeni poslovni in stanovanjski prostori. III V gozdarstvu nameravamo narediti še telo ukrepe: 1 V letu 1957 se zajema s sečnjo 99% prirastka v zvezi z republiškim družbenim planom po aaj-večjih količinah, ki se sme posekati. V gozdovih splošnega ljudskega premoženja se bo posekalo 97% prirastka, v zasebnih gozdovih pa 99 % priras tka. 2 V gozdovih, ki so last splošnega ljudskega premoženja, bodo izvajala vsa gospodarska dela gozdna gospodarstva, v zasebnem sektorju pa bodo postopoma prevzemale ta dela zadružne organizacije. 3 Sredstva okrajnega sklada se bodo v letu 1957 uporabila lakole: 27,7 % za investicije v gozdarstvu, 26 % za redno vzdrževanje gozdov, 0,5 % za dvig kadrov, 14,8% za javno gozdarsko sin/.bo, 27,4% za družbene dajatve in 3,5% kot obvezna rezerva. 5. poglav je Gradbeništvo Obseg gradbenih del se 'bo v letu 1957 v primeri z letom 1956 povečal zaradi večje stanovanjske graditve ter zgraditve 60 sušilnic za hmelj v Savinjski dolini. Ta obseg bo dosegel približno raven leta 1955. Kljub temu bo pa vrednost gradbenih del nižja kot v letu 1955, ker bo vrednost investiranega materiala manjša ,in ker bodo cene gradbenim storitvam nižje, kot so bile v letu 1955, vendar pa nekoliko višje kot v letu 1956, ker so nekatera gradbena podjetja v našem okraju na javnih licitacijah pri oddaji gradbenih del stavila najnižje mogoče ponudbe. Število zaposlenih v letu 1957 bo nekoliko višje kot v letu 1956, vendar pa nižje kot v letu 1955. Indeks zaposlenih po letih je takle: 1956 1957 1957 1955 1955 1956 79,1 86,9 109,8 Ker bo obseg gradbenih del 1957/1955 približno 100%, indeks zaposlenih pa 86,9%, lahko trdimo, da se 'bo povečala delovna storilnost. Storilnost bo pa še večja, če bodo ,gradbena podjetja 'poskrbela za nabavo lahkih gradbenih strojev, ki so najprimernejši za zidanje stanovanj. V gradbeni obrti je treba izboljšati mehanizacijo, ker je bila do sedaj neprimerna in zastarela. Prvenstvene naloge pri vsem tein pa so: a) tipizacija mizarskih izdelkov, h) tipizacija izdelkov iz umetnega kamna, c) uvedba novih materialov kot nadomestilo za les ali omete za izrabo odpadnega materiala, č) izdelava montažnih, polmontažnih in prednapetih betonskih elementov. Naloga projektantskih organizacij je, da se poglobijo v študij tipiziranih stanovanjskih objektov, obenem pa se morajo pri izdelavi projektov izogibati dragih konstrukcij in izvedb. Ljudsiki odbori, ki imajo sredstva, naj po svojih organih nadzirajo zidavo stanovanj. To bo vplivalo na kakovost in pocenitev stanovanjskih objektov. 6. poglavje Promet Za 'leto 1957 pričakujemo nadaljnje povečanje cestnega prometa, ki je odvisno od nabave novih prevoznih sredstev. Resno težavo pomenijo namreč v javnem cestnem prometu kamioni in avtobusi, ki so že dotrajali in bi jih morali v najkrajšem času zamenjati z novimi in bolj ekonomičnimi vozili. Po planu določa Avtobusni promet nabavo novih avtobusov, nekatere avtobuse pa bo treba izločiti iz prometa. Tudi Prevozništvo namerava v letu 1957 nabaviti nova vozila. Promet tovornega blaga se bo povečal z večjo uporabo priklopnikov. Indeksi fizičnega obsega prometa so po letih tile: 1956 1955 1957 1955 1957 1956 Cestni promet skupaj 107,6 114. 105,8 Blagovni promet 111,4 119,8 107,5 Potniški promet 105,5 110,8 104,9 7. poglavje Trgovina in gostinstvo 1 Pričakuje se, da bodo v letu 1937 blagovni skladi za široko porabo glede industrijskih izdelkov zn 18%, za živila pa za 7 % večji kot v letu 1956. Ker se bodo povečali tudi prejemki prebivalstva, se pričakuje, da bosta tudi promet in družbeni proizvod trgovine večja. Družbeni proizvod sc bo po planu v primerjavi z oceno družbenega proizvoda za I. 1956 povečal za 13%. Na tako povečanje družbenega proizvoda vpliva pričakovana večja proizvodnja hmelja in s tem v zvezi višji družbeni proizvod Hmezada. Obenem pa bo na povečanje družbenega proizvoda vplivalo večje število zaposlenih, boljša organizaciju blagovnega prometa in boljše poslovanje v trgovini. Kur je stanje trgovskega omrežja v okra- ju Celje nezadovoljivo, tako glede ua števiilo trgovin kot tud,! na opremljenost in ker sedanje enote številčno ne ustrezajo potrebam prebivalstva, bi bilo v letu 1957 potrebno: 1. usmeriti razvoj trgovske mreže predvsem na zidavo itn izpopolnjevanje lokalov in opremo za preskrbo prebivalstva z živila. Razpoložljiva investicijska sredstva je treba uporabiti za zgraditev in izpopolnjevanje pekarn, mlekarn, predelovalnih obratov in klavnic ter skladišč za kmetijske pridelke, špecerijo in kolonialno blago; 2. izvršiti neke poprave v organizaciji grosističnega trgovskega omrežja in ga prilagoditi potrebam trgovinskega omrežja na drobno; 3. urbanistični uradi in komisije za revizijo projektov naj po predlogu ljudskih odborov in zbornic' zagotovijo skladnost zgraditve potrebnih trgovskili lokalov in vplivajo na investitorje, da bodo takšne lokale zidali. Za odkup in prodajo kmetijskih pridelkov bi bilo potrebno izvesti tole: 1. Ljudski odbori in trgovinska zbornica naj spremljajo delo poslovnih zvez glede na njihove naloge in skupno z njima okrepe preskrbo-domačega tržišča. Poslovne zveze naj s svojo odkupno -politiko vplivajo v manjši meri na kmetijsko proizvodnjo z namenom, da se pridobivajo tiste dobrine, ki so potrošniku našega tržišča potrebne. Izvoz kmetijskih pridelkov naj ima podrejen pomen ter se mora podrediti potrebam domačega tržišča in predelovalne industrije. 2. Pri proizvodnjah, katerih promet se usmerja, se morajo določevati zaslužki po dogovorih na trgovinski zbornici, da se znižujejo razlike v cenah. Poslovne zveze naj vplivajo na razvoj predelovalnih obratov in na tistih področjih, kjer se pojavljajo tržni presežki, ka jih ni mogoče tplasirati, in iskati nove možnosti za prodajo teh proizvodov. 3. V letu 1997 bo treba v večji meri odstranjevati iz prometa vse nepotrebne posrednike, tako da se ne bo blago spravljalo v skladišča in obračunavale od kmetijske zadruge dalje po večkrat. Narodna banka in drugi denarni zavodi morajo skladno s tem prilagoditi svoj plan kreditiranja in spremljati dogodke, predvsem cene na tržišču. 4. Treba je proučiti možnosti za izločitev nekaterih trgovinskih poslovalnic, ki so v sklopu kmetijskih zadrug, da prevzamejo preskrbo v tistih krajih, kjer je mešano prebivalstvo. Bolj kot doslej bodo morali občinski ljudski odbori skupno z vsemi prizadetimi gospodarskimi in političnimi organizacijami analizirati blagovni promet in po potrošnikih svetih oziroma upravnih odborih podjetja vplivati na delitev dohodka in na smotrno uporabo skladov za samostojno razpolaganje pri podjetjih in skladov, ki so na razpolago občinskim ljudskim odborom. Prizadevati si morajo, da bodo v trgovini izboljšali izbiro blaga in zaloge, upoštevajoč pri tem dejanske potrebe potrošnikov. Najemnine od lokalov naj se v večji meri uporabljajo za razširitev trgovskega omrežja in za dodatno opremo. Občinski ljudski odbori naj v primerih, ko gre za likvidacijo podjetja, proučijo možnosti za sanacijo in odstranitev subjektivnih in objektivnih razlogov, ki vodijo podjetja do likvidacijskih postopkov, oziroma nuj .poostrijo upravno in družbeno kontrolo. 2 V lotu 1997 se pričakuje povečanje gostinskih storitev v našem okraju spričo splošnih zveznih ukrepov, da se poveča tako domači kot inozemski turistični promet. Gostinska mreža za prehodno gostinstvo je v okraju zadostna. Vsako nadaljnje širjenje je treba temeljito preudariti in ugotoviti, kakšne bodo posledice za sedanja podjetja, predvsem za restavracije in hotele. Olajšave, dane obratom, ki skrbijo za prehrano abonentom, bodo v letu 1997 še veljale. Tem obratom se bodo dajale tudi prednosti pri dodeljevanju investicijskih sredstev, da bi se utrdila njihova ma-leriakia osnova in s tem pospešil razvoj družbene prehran e. Vso skrb je treba posvetiti uspešnemu razvoju turizma, tu,ko znanih kot v manjših turističnih krajih in omogočiti našim delovnim ljudem poceni oddih. Za dosego čimvečjega interesa za dobro poslovanje gostinskih obratov in sprostitev delovne iniciative kolektivov in posameznikov (tudi zasebnikov) je treba vsem manjšim obratom dajatve do družbene skupnosti pavšali ru ti. Sredstva, ki se stekajo iz gostinstva, naj se uporabljajo za obnovo gostinskih objektov. Tistim gostinskim obratom (tudi zasebnim), ki bodo prizadevno obnavljali inventar in skrbeli za redno in vzorno vzdrževanje gostinskih lokalov iu drugih prostorov, naj občinski ljudski odbori odmerjajo družbene dajatve tako, da bodo laže uresničevali gornje predloge. 8. poglavje Obrt V lotu 1997 se pričakuje nadaljnje povečanje in izboljšanje obrtniške delavnosti. To bo mogoče doseči zaradi povečanja števila socialističnih obratov in večjih investicijskih naložb v tej gospodarski panogi pa tudi zato, ker so organi ljudske oblasti bolj zainteresirani za to gospodarsko delavnost. K povečanju obrtne delavnosti bo pripomogla tudi nadaljnja preusmeritev investicij v korist družbenega standarda ter povečanje kupne moči prebivalstva v letu 1997. 3 spremembami v delitvi dohodka socialističnega sektorja obrtništvu, ki jih nakazuje zvezni družbeni plan za leto 1927 kakor tudi z razširitvijo določanja družbenih obveznosti v pavšalnih zneskih «e bo omogočilo bolj učinkovito nagrajevanje. To bo vplivalo na produktivnost dela in s tem na povečanje obsega obrtniške delavnosti ter na zboljšanje kvalitete in povečanje sortimenta. Ker obrt še ni dosegla ravni splošnega gospodarskega razvoja in bi lahko v naslednjih letih pomenila resno oviro za dvig družbenega standarda, je treba v letu 1997 izvršiti tole: 1. Obrtniška mreža ne ustreza današnjim potrebam. Manjkajo predvsem storitveni obrati. Za to naj občine po potrebi ustanovijo servisne delavnice za vzdrževanje in popravila stanovanj. Te delavnice naj bi bile samostojne, občine pa bi jih mogle oprostiti družbenih dajatev, da bi bile njihove storitve cenejše. Stanovanjske uprave, hišni sveti in občine naj tem delavnicam izposlujejo osnovna sredstva v obli--ki dotacij. Kalkulacija za storitve naj sloni iaključno na st roških izdelave im amortizacij za orodje in stroje. V te servisne delavnice naj se vključijo poleg stalnih delavcev tudi honorarni, ker bi tako ■vključili v proizvodnjo ilegalne izvrševalce oiirti, ki sedaj te naloge opravljajo. Na ta način bi se omejilo šuš-marstvo. 2. Pri odmeri davka in pavšalov naj občine ločijo storitveno obrt od proizvajalne obrti. Posebno skrb naj posvetijo storitvenim strokam ne glede na sektor lastništva. S smotrno davčno politiko bodo občine pripeljale razne neprijavljene obrtnike na kot k legalnemu opravljanju obrti. Obrtniki nad 60 let starosti, ki ne zaposlujejo tuje delovne sile, naj se davščin oproste. 3. Prizadevati se moramo za čim obširnejšo pav-šaliranje obrtnih podjetij. Tu naj bodo zajeti tudi tisti socialistični obrati, kii imajo zaposlenih več kot 5 ljudi. V večji meri je treba skrbeti za dotok kadra v obrt, ker je ta dotok preteklih letih mini malen, obenem pa je v zasebnem sektorju obrti 77% delovne sile nad 40 let starosti. Posebne komisije za napredek obrti pri občinah naj skupaj s posvetovalnimi organi, kot so zbornice, .sindikati in SZDL, izdelajo dokončen program za napredek obrti im ga predložijo v razpravo pristojnim občinskim svetom. 9. poglavje Investicije Družbeni investicijski skladi okraja in občin bodo po odbitku blokiranega dela, deleža za LR Slovenijo in 20% udeležbe za proračune, znašali 327,619 milijonov din. Iz teh sredstev se poravnavajo nedoseženi proračunski dohodki iz preteklega leta v skupnem znesku 123,597 milijonov din. Od ostanka je po zveznih predpisih namensko vezanih za kmetijske investicije 100,293 miliij. din, 103,729 milij. din pa so prosta investicijska sredstva okraja in občinskih ljudskih odborov. Gozdni sklad bo pa odbitku deleža za republiški gozdni sklad, po odvodu v okrajni proračun. odbitku sredstev za vzdrževanje gozdov in javno gozdarsko službo ter omejitvi po zveznih predpisih znašal 104,776 mili jonov din. Ta sredstva so namen j ena za nove gradbe im velika popravila gozdnih komunikacij tako v državnem kot v nedržavnem sektorju, nove zidave in velika popravila gozdarskih stavb in vzgojo kadrov. Drugi del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA CELJE 10. poglavje Amortizacija 1 Gospodarske organizacije v gozdarstvu in lesni industriji bodo od polnega zneska amortizacije za gozdne poti, ki se uporabljajo tudi za javni promet, plačevale v letu 1957 samo tisti del, ki je potreben za njihovo vzdrževanje, največ pa 100% polne amortizacije. Katere gozdne poti se uporabljajo tudi za javni promet, določi svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora. 2 Polni amortizacijski znesek obračunan po stopnjah, ki jih določijo zvezni predpisi, se zmanjša za 80%: a) za gradbene objekte, ki jih kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge ne morejo uporabljati (staje, hlevi, hmeljske sušilnice in drugo), b) za osnovna sredstva na novo ustanovljenih kmetijskih organizacij, kii so bile po določbah zveznega družbenega plana za leto 1956 ali za prejšnja leta razglašena za poskusne obrate. H. poglavje Sredstva za proračun okraja Colje 1 Razdelitev prometnega davka 1 Po XIV. poglavju republiškega družbenega plana za leto 1957 se odstopi okrajnim ljudskim odborom prometni davek od vina in žganja, razen prometnega davka v gostinstvu in trgovini na drobno. Ta prometni davek se v celoti odstopi občinam. 2 Okrajni ljudski odbor je udeležen na prometnem davku od zasebnikom vplačanem na območju občin takole: Delež OLO v % Mozirje 30 V ram siko 50 Žalec 80 II Delež okrajnega ljudskega odbora pri proračunskem prispevku iz dobička gospodarskih organizacij in proračunskem prispevku iz» osebnega diodo h o d k a 1 Pri proračunskem prispevku iz dobička gospodarskih organizacij, po odbitku deleža za LR Slovenijo je okrajni ljudski odbor udeležen takole: Delež OLO v % Celje 50 Laško 35 Mozirje 50 Slovenske Konjice 60 Šentjur 25 Žalec 60 2 Po odbitku deleža LR Slovenije je ma proračunskem prtisipeviku iiz osebnega dohodka udeležen okrajni Ljudski odbor ipo posameznih občinah takole: 2 Po vplačilu prispevkov s>o zveznih predpisih in odhitiku deleža LR Slovenije je na dohodnini od samostojnih poklicev, vplačani na območju posameznih občin, udeležen okrajni ljudski odbor takole: Delež OLO v % Celje Laško Mozirje Slovenske Konjice Šoštanj Žalec III Razdelitev diohoditim e 1 Po vplačilu obveznih prispevkov v skladu na podlagi zveznih predpisov ter po odbitku deleža LR Slovenije je okrajni ljudski odbor udeležen na dohodnini iz kmetijstva, vplačani na območju posameznih občin, takole: Delež 01.0 v % Celje . . , j, .30 Mozirje . . a . 40 Vransko . » » . . 50 Žalec 80 Delež OLO v % Celje..............30 Žalec..............80 ' IV Od sredstev, ki se bodo natekla na podlagi določb tega družbenega plana in drugih predpisov v investicijski im gozdni sklad okraja, se uporabi za potrebe proračuna okrajnega ljudskega odbora 20% kot dohodek brez obveznosti vrnitve. lla. poglavje Investicijski sklad Po 30 % omejitvi in odbitku sredstev za investicijski sklad LR Slovenije se v investicijski sklad okraja Celje steka 60 % prispevka, ki ga gospodarske organizacije odvajajo družbenim investicijskim skladom, ostanek pripada občinskim investicijskim skladom. 12. poglavje Ukrepi v gozdarstvu in določitev največjih količin stoječega lesa, ki se smejo posekati t Za leto 1937 se določijo tele. največje količine stoječega lesa, ki se smejo posekati: a) za gozdove splošnega ljudskega premoženja, ki so v upravi okrajnega ljudskega odbora in s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva: 50 35 50 50 25 50 Količina v oblih m* Območje gozdnega gospodarstva Skupno uporabljenih gozdov Delitev po namenu porabe Družbeui Pod ež ein a plan poraba Delitev iglavci glavne drev. vrste listavci jam. les igla v. V tem glavnem sortimeuti cel. les ... igla v. hmeli- prag. oblav. Celje 37.570 34.470 5.100 18.070 IO/jOO 2.478 3.839 170 870 Mozirje 37.720 34.670 5.050 24.930 12.800 3.182 4.912 130 200 Hrežioe 6.910 6360 5 50 1.610 5.500 740 149 — 350 Skupaj 82.200 75.5iqO 6.700 44.600 37.600 6.400 8.900 300 1.420 b) za druge gozdove splošnega ljudskega premoženja ter za zadružne in Občinski LO zasebne gozdove: • Mozirje 61.970 47.140 14.830 54.690 7380 11.900 M .850 610 — Šoštanj 14.150 7.250 6.900 10.200 3.950 1.700 950 50 — Vransko 7.600 3.550 4.050 3.600 4.000 440 200 60 žaleč 23.400 8.500 14.900 12.050 11.350 1.500 850 70 50 Celje 8.150 3.700 4.450 4.030 4.100 720 320 — Laško 15.850 6.300 9.550 3.600 12.250 300 200 20 230 Planina 8.490 2.890 5.600 1.940 6.550 140 60 — 150 Kozj e 9.300 3.400 5.900 650 8.650 40 20 — 150 Rog. Slatina 6.890 1.470 5.420 640 6.230 60 — . 200 • Šmarje 9.300 1.600 7.700 1.450 7.850 30 — — 200 Vojnik 9.600 3.900 5.700 5.350 4.250 500 530 40 — Šentjur 15.280 4.300 10.980 4.850 10.430 420 200 20 100 Slov. Konjice 25.230 17.500 7.720 , 19.450 5.770 3.900 3.400 150 200 Skupaj 215.200 111.500 103.700 122.520 92.680 21.400 18.600 1.000 1.300 2 Go//Ina gospodarstva i,n gozdarske poslovne zveze gradijo gozdne komunikacije, ki se financirajo iz sredstev okrajnega gozdnega sklada po načelu lastne režije. Dobiček, ki izvira iz te delavnosti, se deli po XIII. poglavju tega družbenega plana. 3 Gozdarsko delavnost v zasebnik gozdovih (obnova, nega, varstvo in urejanje gozdov, vzdrževanje in 'nove gradi>e gozdnih komunikacij) izvajajo gozdarske poslovne zveze. 4 Svet za gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora se pooblašča, da izda navodila o prodaji glavnih in postranskih gozdnih proizvodov na drobno iz gozdov splošnega ljudskega premoženja v gospodarjenju gozdnih gospodarstev ter navodila o izrabi glavnih in postranskih gozdnih proizvodov iz gozdov splošnega ljudskega premoženja, rezerviranih za uporabo kmetijskih gospodarstev. Da bi se zagotovilo uspešno izvajanje načel in instrumentov družbenega plana v gozdarstvu za leto 1957, se naroča okrajni upravi za gozdarstvo, da z drugimi upravnimi organi napravi tele ukrepe: a) pospeši in poveča obseg urejanja zasebnih gozdov tako, da bo mogoče te gozdove urediti čim-prej, najpozneje pa v desetih letih; h) da v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori izdela kataster gozdnih komunikacij v zasebnem sektorju in določi za vsako komunikacijo stopnjo (kategorijo) vzdrževanja; c) da izdela /. okrajnim zavodom za gospodarsko planiranje predlog Zavodu za gospodarsko planiranje LRS za skladnost družbenega plana o uporabi zasebnih gozdov z zmogljivostjo gozdov ob upoštevanju okrajnega perspektivnega plana, ki ga ima gozdno gos|Kxlawtvo; č) da izdela z okrajnim zavodom za gospodarsko planiranje analizo o rentabilnosti izrabe gozdov splošnega ljudskega premoženja v gospodarjenju gozdnega gospodarstva Brežice z predlogom za rešitev tega vprašanja. 13. poglavje Razdelitev dobička gozdnih gospodarstev Od dobička, ki ga dosežejo gozdna gospodarstvu in gozdarske poslovne zveze pri rednem vzdrževanju gozdov (strdka 311 — obnova, nega, urejanje in varstvo gozdov) pripada tem gospodarskim organizacijam, po kritju obveznosti po zakonu (39. člen uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, Uradni list FLRJ, št. 10/56) za plače iz dobička znesek, določeni po zveznih predpisih. Po odbitku plačilnega sklada iz dobička se odvede celoini ostanek v okrajni gozdni sklad. 14. poglavje Sredstva proračuna in skladov okrajnega ljudskega odbora Celje 1 V letu 1957 bo razpolagal okrajni ljudski odbor Celje s skupnimi sredstvi za financiranje proračunskih izdatkov in dotacij občinam v višini 635,257 milijonov din. Ta sredstva bodo zagotovljena iz tehle virov: v mali j. din Del dohodnine iz kmetijstva 57,944 Del dohod, od drugih poklicev in premoženja 18,976 Del prometnega davka zasebnikov 22,565 Del dohodkov uradov in ustanov 2,100 Drugi dohodki 7,860 Prometni davek od davčnih vrednostni c 12,000 Državne takse • 75,000 Proračunski prispevek iz dobička 124,546 Proračunski ,prispevek iz osebnega dohodku 72,149 20% sredstev iz gospodarskih skladov 103,697 Dopolnilna dohodnina od lesa 46,420 Sredstva za financiranje proračunskih izdatkov se bodo uporabila za tele namene: v milijonih din Administrativni proračun 564.427 Negospodarske investicije 13,230 Dotacije občinam: Kozje 16,000 Planina 2,000 Šentjur 7,600 Šmarje 7,600 Vojnik 24,400 ' 2 Okrajni kmetijski sklad bo znašal 44,182 V ta sklad sc bodo natekla sredstva iz tehle virov: a) dohodki od taks na delovno živino 12,200 b) 35% dohodkov od taks na priprave za proizvodnjo, hibridne vinograde, meljavo žita, živinske potno liste 31,982 3 Okrajni cestni sklad bo znašal 27,420 4 Okrajni gozdni sklad bo znašal bruto 147,161 po omejitvah 104.776 5 Okrajni gasilski sklad bo znašal 20,700 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1957. St. 01-3428/6-57 Celje, dne 14. maja 1957. Predsednik OLO: . Riko Jerman 1. r. Izdala Časopisno založniško podjetje »Uradni list LRS« — Direktor in odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 900 din — Posamezna številka do 8 strani 10 din, vsake• nadaljnje 4 strani 5 din več — Reklamacije se upoštevajo ie mesec dni po izidu posamezne številke — Uredništvo tn uprava: Ljubljana, Erjavčeva 15a, poštni predal 336 — Telefon direktor in knilgovodstvo: 20-701, uredništvo in uprava: 23-579 — Čekovni račun: 60-KB-5-2-399