TRIGLAV IN BOHINJ Sestavil P. Richter po spisih iz zapuščine pokojnega Sigmunda Zoisa barona Edelsteina Od točke 3 do točke 5 (razen zadnjega odstavka) je objavil lllyrisches Blatt, 25. 6. 1821, str. 82 in 83. Gl. Fr. Ceklin PV 1977 str. 143, 144 in opombo uredništva PV 1977 str. 17. 1. Gorovja na Gorenjskem pripadajo znani veliki alpski gorsti vrsti, ki se razteza iz Švice prek Tirolske v notranje-avstrijske dežele. Sestavlja jih prav tisti apnenec, ki na mnogih krajih obroblja granit te alpske gorske vrste, ga celo presega in po višini prekaša, je često zelo obsežen in mestoma tvori čisto svoje gorske odcepe, kot je to prav v teh predelih. Od apnenca, nakopičenega ob mejah nekdanje beneške Furlanije, se cepita dve po- membni gorski vrsti, ki potekata vzdolž Jadranskega morja do Bosne in skozi notranje- avstrijske dežele proti Ogrski. Glavna točka v vozlišču, ki ga tvori apnenec v teh pre- delih, in hkrati tudi najvišja je Triglavsko pogorje na Gorenjskem (Ljubljanska kresija). Od njega se odcepita južni gorski greben, ki loči Kranjsko od Furlanije, in severni gorski greben, ki deli Kranjsko od Koroške. Glavno pogorje se nadaljuje na Zgornjo Koroško in se priključuje granitni gorski vrsti. Triglavsko pogorje se razteza od juga proti severu, oba gorska odcepa pa se vlečeta od zahoda proti vzhodu. V isti smeri tečeta tudi obe glavni reki, ki izvirata pod Triglavom, Soča skozi Furlanijo, oba savska izvira pa skozi Kranjsko. Med obema glavnima grebenoma in tako rekoč med obema izviroma Save poteka od zahoda proti vzhodu tretji gorski odcep, ki pa sega le do Blejskega jezera, kot da bi bil tam odrezan. Ta srednji odcep deli Gorenjsko v dva glavna dela, Bohinj na jugu in Kranjsko dolino na severu. Ob Blejskem jezeru se obe dolini združita in se polagoma spuščata prek Kranja v Ljubljansko ravnino. 2. Bohinj leži pravzaprav v vznožju Triglava, ki ga moremo šteti za glavno vozlišče v apnencu, nakopičenem na Gorenjskem. V južnem kotu, ki ga tvori proti Jadranskemu morju raztezajoči se gorski odcep z glavnim pogorjem, je izvir Save Bohinjke Savica; ob vznožju glavnega pogorja leži Bohinjsko jezero, katerega površina meri 912 000 kvadratnih sežnjev ali 570 juter, 16 kvadratnih sežnjev. Na severnem koncu jezera leži vas in rudnik Stara Fužina. Od tu se razteza vzpenjajoča se zgornja dolina skozi vasi Studor, Srednja vas, Češnjica in Jereka med vznožjem proti Blejskemu jezeru potekajočega gorskega odcepa in med tremi predgorji Rudnico, Višavnico in Babno goro. Ta jo ločijo od spodnje doline. K zgornji dolini se štejejo še tri rovtarske vasi Podjele, Koprivnik in Gorjuše. C S * /rt * £ A * «* J;„ »Vk/ j ' . v. 427 Spodnja dolina le1i znatno globlje in se znižuje ob vznožju južnega pogorja, ki loči Bohinj od grofije Goriške, od Bovca in Tolmina, skozi tako imenovano Bukovino, vzdolž omenjenih treh predgorij In z odtokom jezera (Bohinjko). ki zbira vse vode doline do soteske v štengah v smeri od vzhoda proti zahodu. Vasi v Bukovini so Brod z rovti Laški rovt In Ribčev laz, Savica in Polje z rovtom lian, Bistrica z rovti Nemški rovt. Bitnje, Lepence in Nomenj. Ozko gorska soteska, ki ::ie začne z vasjo Nomenj in se vije pod različnimi koli med gorskimi skladi štiri ure hoda daleč, Je ključ do Bohinjske doline In Je vse do rovta Obrne, ki spada pod župnijo Sela, popolnoma nenaseljena. Konec soteske in pravega bohinjskega področja je med predgorjem Babji zob na jugu in Jagodnim na severu. Ta gora, ki spada k izrastkom severnega pogorja. se s svojimi pobočji spušča v rovte vasi Sela, ti pa se znižujejo proti Blejskemu jezeru. Pod temi rovtl se Sava okrene bolj proti jugu in se oddalji od Blejskega jezero v nekaj sežnjev bolj globoki ravni ter obogatena z jezerskim odtokom hiti proti Radovljici, kjer se združi s svojo sestro belopeško ali podkorensko Savo, ki priteka Iz Kranjske doline. 3. Leto 1780 je Bohinjska dolina po vojaški konskripcijl obsegala 612 hiš, 722 družin in 3724 duš [torej skoraj 6 duš na 1 hišo, s duš no eno drurino). Med njimi je bilo 560 gruntorjev. 488 sinov dedičev, 266 kajžarjev, 45 rekrutov, 753 na• rašča]nlkov, 6 unidnikov in duhovnikov ter 1876 žensk. Leta 1792 je bilo prebivalstvo takole: G67 hiš, 735 družin, 3923 duš, med njimi 608 grun­ tarjev, 468 sinov dedičev. 295 kajžarjev, 65 rekrutov, 538 naraščajnikov, 8 uradnikov in duhovnikov ter 1941 žensk. V letlh 1801 in 1805 je bilo stanje 699 hiš naslednje: 697 746 4767 776 družin 4081 duš 769 gruntarjcv 769 sinov dedičev 396 kajžarjev 805 naraščajnikov 6 uradnikov in duhovnikov 2018 duš vmes 631 457 505 523 6 2058 V letu 1816 J e štelo prebivalstvo Bohinja 3823 duš In okrog 24 naselij z osmimi cerkvami In 3 kuracljami s Srednjo vasjo kot najstarejšo al! matično župnijo. Opombo: Gospod Koller Ima najpopolnejšo topografsko karto Bohinja. 4. Poljedelstvo In živinoreja koma] zadoščata za prehranjevanje kmečkih družin. Le maloštevilni kmetje pridelajo toliko žita, kot ga porabijo. Drugi ljudje žive od zaposlitve kot rudarji, drvarji, oglarji, žebljarji itd. Letno odhaja 200 do 300 mož na loko delo iz doline in celo iz dežele na Koroško, štajersko In Hrvatsko. Zalog obeh železarn v Bistrici In Stari fužini Je od leta 1756 dalje znašal letno 36 000 goldinarjev, ki so jih porabili za mezde, najema in za material. In so tore] ostali v dolini. Množina rogate živine še ni točno ugotovljena. Leta 1802 so našteli 4000 krav, 3000 telet in pridelali so 700 stotov masti. Ce pa štejemo na vsakega gruntarja 6 molznih krav, kar J e prej premalo kot preveč, moramo imeti navedeno število za poprečje In sklepatl tudi o pridelku masti, - če da vsaka krava letno le 12 funtov surovega masla. P rodaja masti v Trst J e blla od nekdaj pomembna, tako da so tam ustanovili pravo skladišča In namestili posebnega poslovodjo, da bt obdržali ceno. Do Loža vozijo trgovci z mastjo običajno z eno vprego In nalože S stotov, nato pa nalože na dvoprežni voz 8 do 9 sto­ tov; Iz Trsta se vračajo s soljo. Teleta Izvažajo na Goriško in v Trst. Konjereja da letno kakih 130 žrebet. Koze, čeprav škodujejo podrasti v gozdu, so odlična prehranjevalna veja za revnejše sloje, predvsem za kajžarje in gostače, in jih je treba štet i 6 na vsako družino. Dve dobri kozi dajeta skoraj toliko mleka kot ena krava In prehranita manjšo družino. Ovčereja daje leto 600 koštrunov po 1 goldinar 24 krajcarjev. Domačo volno predelu­ jejo v grobo sukno, nogavice in klobuke; v dolini sta namreč dva klobučarja. Drugo obleko dobavlja Kranj. še preden so bili uvedeni predilni stroji na Koroškem, so Bo­ hinjci predli za Moravo suknarno in zaslužili letno do 4000 goldinarjev. Pridelovanje lanu komaj krije potrebe. Ribolov v Jezeru, ki ga dajeta v zakup obe gospostvi Bled In Radovljica, pre!ivlja komaj nekaj družin, prav tako tudi lov na gamse. Prebivalci v Gorjušah zaslužijo z rezljanjem pip približno 700 goldinarjev na leto: po­ sebno vrsto često prav čednih pip izdelujejo iz jelševe korenine. 5. Prehrana Bohinjcev je preprosta. Kmetje zakoljejo v jeseni eno kravo In pozimi enega prašiča In Imajo vse do poletja prekajeno meso in slanino. V toplem letnem času Jedo kozletlno In koštrunovo meso. Najobičajnejše Jedi so povrtni11a, zelje, repa, kajti krompirja, ki Igra po vsem Kranjskem ajdi podrejeno vlogo, v Bohinju še zelo malo pridelujejo. Sadja Je tudi malo, kajti drevesa ne vzdrže hude in zgodnje zmrzali, veliko pa suše rdeče glogove Jagode In delajo Iz njih grobo moko, jo mešajo s proseno moko in iz nje pečejo kruh. Vino tovorijo z Goriškega čez preval pri vasi Bača na tovornih konjih v majhnih sodčkih, Desetina in bera za trl župnike, pod katere spadajo Bohinjci, znašata 1200 goldinarjev. Ostala desetina pripada Radovl /"ici. Deželnoknežje in urbarialne dajatve gospostev Bled in Radovljica dosežejo 4000 go dinarjev. Jezik Slovanov v Bohinjski dolini se je ohranil čistejši kot kjerkoli na Kranjskem. lzQo­ vorjava v spodnji dolini velja v tem pogledu za vzorno. V zgornji dolini pa ni slišati čistih samoglasnikov, temveč le dvoglasnike. Bohinjci se odlikujejo s telesno velikostjo, močjo In zdn:ivjem. Golše, ki Je doma v vseh sosednjih goratih predelih, zlasti na Koroškem in štajerskem, sploh ne poznajo. ženski spol Je sicer manj lep kot v Kranjski dolini. na primer pri Jesenicah, zato pa je krepkejši In odpornejši tudi. V zadnjih petdesetih letih je več prebivalcev, žensk in moških, doseglo starost 100 do 105 let. Značaj Bohinjcev ni čisto tako preprost, kot je ponavadi pri prebivalcih v Alpah. Grajati J e treba pri Bohinjcih pomanjkanje šolanja in nravnosti, zahajanje v Trst pa pogosto uživanje vina in žganja. 6. Alpski apnenec doslej še nima določenega mesta v sistemu. Po svofem domnevnem nastanku in po pojmovanju o naravi vodoravnih usedlin bi ga mogli prištevati k flišnim kamninam. Razlikuje po se od njih po višinah, ki jih zavzema, in po lstovrstnn,c;ti materiala, ki je v vseh plasteh vedno isti apnenec, medtem ko plasti pravega tako Imenovanega fliša obstoje iz izmenoma zelo različnih vrst kamenin. Alpski apnenec je torej verjetno starejša flišna kamenina, ki ima z mlajšo skupno lastnost le po svojem nastanku kot usedlina iz vode. sicer po se od njo v mnogučem razlikuje. K po­ znavanju notranje strukture te stare apnenasto-flišne kamenine, ki v Evropi in na obeh poloblah spremlja granitne gorske vrsto, je geologija doslej le malo ali pa nič prispevala; verjetno zato, ker le redko vsebuje plemenite kovine ali vsaj ne v tolikšni količ in i , da bi postala primerna za večje rudniške naprave. Zato so tudi potujoči nara­ voslovci na primer Scopoli, Ferber, Bern in drugi tako malo raziskali kranjska apneniška po(lor]a, da so celo dvomlll o okameninah v njih. Scopoli je po Buffonu prev,el sistem o nastanku apnenca Iz školjk In le zanemaril natančnejšo raziskavo kranjskih gorovij, ki jih je z botaničnega vidika s toliko vnemo preiskal. Tudi Hacquet je zaradi podobnega nagnjenja za svoj transmutacijskl sistem spregledal okamnine in druge posebnosti starega apnenastega fliša na Kranjskem. In vendar prebivalci Bohinja že od davnih časov v tej kamnini kopljejo železovec in to brez pomoči Jamomerstva in brez pouka. le z izroči lom izkušenj, ki si jih je zapomnil zdravi razum teh gorjancev. Alpski apne111ec na Kranjskem, kot se javlja v vsem gorovju, le svetlo-sive barve, v svežih nalomih včasih popolnoma bel ali nekoliko rumenkastobel. V prnlomih J A drobnozrnat, bolj ali manj blesteč, nikdar moten ali popolnoma gost ! pod vplivom vre­ menskih neprilik, zmriali itd. zelo hitro poka in razpada v nepravilne oglate, neostro­ robe kose; zato so grušč, groblje, plazovi in podori zelo pogosti. Zdi se, da se groblje bnlle upirajo nadaljnjemu razkrajanju. Na zraku se prevlečejo modrikasto ali svinčeno sivo In vztrajajo v tem 'Stanju. če motrimo ta apnenec v vsem njegovem gorskem masivu, že na prvi pogled brez kvadranta in kompasa ugotovimo: 1. da je večji del tega masiva ostal od svojih začetkov skoraj vodoraven v valovitih plasteh: nasprotno 2. da so se nekatere točke teh pogorij v vseh mogočih smereh p remikale, pogre­ zale, premaknile in se potisnile druga čez drugo, se plastovito razkosale, trgale in udirale, in da samo 3. prav ta narita in razklana področja vsebujejo bohinjski železarski revir. Ker je pri popisu neke doline zaradi reda koristno in stvari sami primarno, da ne začnemo od zgoraj, temveč od spodaj, je v skladu s tem pravilom, da glede m1 sotesko v štangah, ki Je ključ do Bohinjske doline, razdelimo bohinjski okoliš na pet odsakov: 1. od Babjega zoba na osojni strani do Bistrice, od Jelovice do P latovnika in šavnlka ter do prečne soteske, ki se spušča z Nemškega rovta. 2. od sedla na šavniku, čez katereaa drži tovorna steza do Bače na Tolminskem, do kota proti Ukancu k Izviru Save, ves predel golih gorskih grebenov, ki potekaJo od omenjenega kota in predstavljajo prvi člen južne gorske vrste vzdolž goriške meje, 3. iz kota v Ukancu po predelu glavnega grebena Krn, Vršac, Triglav do kota nad dolino Krme, od koder se odcepi Klek kot srednji greben in poteka proti Bledu. 4. iz kota nad Krmo prek Tosca, Draškega vrha, Musce itd. vzdolž golega grebena Kleka do Gorjuš k ozki soteski Korita nad Mokrim logom, 5. od Gorjuš do Jagodna nad Blejskim jezerom, kjer se Izteka srednji greben. 6. Cep1·av najnovejše goroslovje z geološkega vidika upravičeno odklanja delitev na velegorja, sredogorja in predgorja. je s topografskega vidika ta delitev vendar primerno 428 429 in ugodna. in zato delimo tudi bohinjska gorovja v velegorje ali na vIsme, kjer ne uspeva več drevje, do snežne ločnice, na sredogorja, poraščena z gozdovi in pašniki, in na predgorja, to, je na prve vzpetine nad dolino; te obstoje iz rozgaljenih vznožij višjih gora, iz njihovih obronkov, Iz sipin ali naplavin. Za osnutek t opografske karte Triglava in Bohinja sta se s hvalevredno vnemo prizadevala tamkajšnji oskrbnik Koller In rudniški pisar Žerovnik, vendar še ni znano s kakšnim uspehom, 7. prvi odsek od Babjega zoba do Bistrice obsega mogočno sredogorj e, ki je pora­ ščeno z visokimi In črnimi gozdovi in nenaseljeno. Pogorje Je nadaljevanje Jelovice In obdrži to Ime vse do Bistrice in Bohinja. Gozdno področje od Babjega zoba do grape Blat nik spada k Javorniku. Ob vznožju pogorja v ozki gorski soteski so apnenčevi skladi na več mestih povsem navpično odrezani in sploh zelo strmi. Gozdno področje od grape Blatnik do Bistrice pripada temu rudniku in obseg;1 gozdove Brda, Praprotnica in Ribčeva dolina; čeznje se pogorje nadaljuje čez Sorico In Pečana do gore Porezen; pod Poreznom leži tolminska vas Brda. Od tu se to področje znižuje zelo položno čez Sorico In Nemški rovt proti Bistrici v Bohinjski dolini. Ob vznožju pogorja leže ob Savi vasi Nomenj, Lepence in Bitnje. Nasproti Nomnja so ob Mošeniicu ostanki zidu stare topilnice, ki se omenja v blejskem urbarju z imenom slovenska peč. Tu je tudi zelo mrzel izvir. V sredogorju Brda In nad njim v Praprotnici in Konjskih rovtih so šte­ vilni stari rudokopi v ploskih predelih, podobnih kotlom in globelim; o njih gre med rudarji glas, da so bila tam bogatejša ležišča in boljše rudo kot v prisojnem rogarju. Da je bilo v gorskem grebenu, ki obsega Jelovico vse do njenega izteka na zahodu, v prejšnjih časih rudarjenje zelo razširjeno, kaže že lega stare topilnice pri Nomnju, zgoraj v sredogorju pa na mnogih mestih prevrnjeni kotli in jalovina; sploh pa to pogorje sedaj ni tako razgaljeno kot prisojno - nasprot no obsega visoke in črne gozdove, ki zalagajo železarne v Javorniku in Bistrici z ogljem. Javorniški In bistriški predel loči velika grapa, ki seka blatniški revir. Ob Blatnll\ke grape se vleče proti zahodu veliko gozdno in gorsko področje, imenovano Praprotnica, vse do Brd: na tem področju leze stari rudokopl, ki so po izročilu dolgo časa zalagali z rudo topilnico v Mošcnacu pri NomnJu. Danes vemo o tem le to, da so leta 1789 nekatere stare rove zopet uporabili rudarji Iz teleznikov. Pod glavnim imenom Brda se vleče drugo gozdno in gorsko področje kot odrastek Jelovice prav do gora Porezen, Slatnik in šavnik nad Nemškim rovtom in Ravnami. Ta predel sledi ploščatim hrbtom Jelovice in ima veliko podolgovatih kotlastih globeli, ki so pokrite s črnimi gozdovi in posejane z grički In hribi. O nekdanjih tukajšnjih rudokopih vemo le, da udrtine v globelih rniso globoke in da fe ruda tu nakopičena v večjih zrnih in kosih In je ma nj pomešana z apnenčevim peskom kot v prisojnih revirjih. Leta 1792 so uvedli dvanajstčlansko rudarsko moštvo. Na šavniku so še videli odprte rove In na jalovini raztreseno zrnato rudo. Kasneje je župan iz Nemškega rovta tu izkopal rov in pridobival rudo. Na Slatniku je baje znani plavžar Repek zasul dobre Jame, In nekje v teh revirj ih naj bi bila jama, katere vhod sega nad 20 sežnjev globoko. O njej krožijo med kmeti čudovite pripovedi. Nad Praprotnico In Brdi leži višji revir, imenovan Konjske rovni, ki J e pravzaprav pla­ nina, nad katero se razprostira višje pogorje Pečana. Ta deli bohlnfski okoliš od rudni­ kov v 2eleznlkl h. Na tej planini je velika popolnoma zaprta globel, kjer je bilo nekoč mnogo rovov. Le po Izroči lu vemo, da je bila ruda izdatna in rovi globoki. Leta 17ll8 je ogijar Slamnik nabral na svojo roko več sto kosov rude Iz majhnih rudoslednih okolišev; tako . so spoznali to res dobro rudo in začel i upati, da stara nahajališča še niso čisto izčrpana in da so tu kot tudi drugod nekatere orudnele osredke pustili neiz­ kopane. 15. avgusta omenjenega leta so preiskali Slamnlkove rudosledne jame, o čemer je rudniški pisar 2:erovnik poročal naslednje: •2lla se spušča 45 stopinj nad 50 sežnjev globoko. Rude leže v rdečerjavi delno zelenkasti Ilovici, ki verjetno nastaja z razkra­ janjem kalcedona In obstoji iz gline, peščenjaka In apnenca. Ruda je modročrna, ble­ steča In težka.« Po teh poroči lih so določil i po osem mož na dva rova. toda že po 6 sežnjih kopanja v globino je žila Izginila. Stene so Iz grobega apnenca, dno pa iz rdečerjavega in· zelenega laporja, ki Je bil v izkopu mehak in lepljiv, na zraku pa se J e strdil v trdno kamenino. Ta lapor je na vsej ploščati planini Ravne in v tal višini sega tudi v višje pogorje Pečana, zato ni gotovo, če sega omenjena žila na Konjskih rovnih res tako globoko. Tu pridobljene rude so najlepše, kar so Jih kdaj videli v Bohinju. Po vseh Izjavah tiči med apnenčevimi žilami, ki leže na rdečih In zelenih skrilavih laporjih. TI pa nedvomno zopet leže na apnencu In gotovo ne segajo globoko pod pobočja Pečane, kar dokazuje podobnost na drugih mestih. 8. Drugi odsek med Bistrico in Ukancem obsega mogočno področje velegorja, ki se začenja z grebenom črna prst in se Po vrheh priključuje še mogočnejšemu gorstvu Suha, se nadaljuje od tod po grebenih škrbina in Bogatin In se v kotu Ukanca združuje z glavno poprek potekajočo gorsko vrsto, znano pod imenom Komna, oziroma se od nje odceplja. Suha je v tem odseku en sam gorski sklad, ki se 7. mnogimi vrhovi nadaljuje v raztegnjenem grebenu In se priključuje škrbini in Bogatinu. Bogatin pa se združuje s Kalom (boh. Kilu) In predstavlja najvišji vrh v Bohinju. Za obema stoji tol­ minska gora Krn, v tokavi med obema pa planina Duplje In njeno Jezero; potemtakem mora biti Komna ali nižje pogorje ali pa velika tokava ob vznožju Bogatina. Za tem visokogorskim področjem poteka na Goriškem cesta proti Koroški od Kobarida čez Predil na Bovec. Druga stranska cesta drži skozi Tolminsko čez Mavrov most v Kanal. Jezik se ime11uje najnižji kot za Jezerom: vzdolž njega se v skoraj ravni črti vzpenja ozka soteska in steza na škrbino in prek enega njenih vrezov na Bovško. Tudi čez Suho in čez škrbino drži steza, ki jo uporabljajo prekupčevalci z živino in t ihotapci. V grebenu Suhe stoji gora povsem stožčaste oblike in iz pokončnih plasti. Pod golim velegorjem se vzdolž Bistrice proti Ukancu razteza sredogorje, delno obraščeno z goz­ dovi, povečini pa prekrito s pašniki, senožetmi In rovti. Tu ni ploščatih mizastih odsekov kot v prvem revirju ali v prisojnih revirjih, temveč so le prostrane globeli med strmimi stenami velegorij in med povprek potekajočimi hrbti In vrhovi sredogorja, med kateremi so pašniki občin Nomenj, BltnJe, Bistrica In sosesk v Bukovini. Pomembnejši vrhovi tega sredogorja so prav ob Bistrici vzdolž po grebenih Crne prsti in Vrhov in to Kozji hrbet, Slatnik, šavnik, črna gora, črni vrh In Lisec. Med šavnikom in črno goro drži tovorna pot proti vasi istega imena na Tolminskem. Ob vznožju Lisca, med njimi in gričem Repar, so Korita Bistriškega potoka, ki daje fužinam pogonsko vodo. Oba slapova Bistrice sta komaj 15 sežnjev visoka; Korita pa so dvakrat tako globoka in komaj 3 sežnje široka. Pogosto te vode poleti. ko je v Bohinju suša, zelo narastejo, ča so na Tolminskem nevihte. Vrh šavnika, ki je lahko dostopen, je najboljša razgledna točka, od koder se vidijo Furlanija, Jadransko morje, Izvir Save, kot v Polici ter greben glavnega pogorJ a s Triglavom. potreben pa je seveda daljnogled. Nasproti Lisca se odpira nekoliko mogočnejši gorski predel čez Osredke, Barečo dolino in Poljano do pobočij gorovja Suha; obdajajo ga nadaljna sredogorja bistriških Alp. Zeleni vrh in druga do Zagradca nad jezerom in vzdolž njega čez Mimico In Lopato na Konjski vrh. kjer se priključijo na strme sklade škrbine; pod njimi in pod Bogatinom potekajo skozi Ukanc do izvira Save in so delno prekriti z gozdovi. Z odrastkom pri Zagradcu sega sredogorje vzporedno z jezerom, proti kateremu se položno spušča, prav do gorovja škrbina. Ta sredogorski odrastek ne nastaja le zaradi mogočnosti sredogorja SU1he. temveč je tudi predgorje P ršivca onstran jezera; ta zožuje Jezero In dolino. To sredogorje se zelo položno spušča k jezeru in ni tako strmo, kot so vsa druga v preostalem okolišu. Na več kraJlh so tu pred časom kopali rudo, t oda kolikor je znano po pripovedovanju rudarjev, ni bilo nikjer večjih rudokopov. Le1a 1789 so stare rudoslede in jame. ki so jih v letih 1760-1770 z velikim trudom izkopali na Veliki In Mali črni gori In Jih po odkritju bogateJšlh žll v Jamah opustili, zopet obnovili. da bi zalagali visoke peči z okro in bobovcem. Okra so našil v stranski žili Preduh, ki se širi v obliki nekakih prstov. Ruda obstoji iz skorjastega, poroznega rjavega in modrega železovca. ki vsebuje komaj 20/50 železa. Rumena okra, ki Izpolnjuje kopuče in votline, posti .me po žganju živordeča in se popolnoma izpere. Primes Je kremenčev pesek v zaobljenih, ploščatih in gladkih belorumenih in sivih zrnih. Bobovec tiči v običajn i kredni ilovici pomešan z apnenčastim peskom. Leta 1783 so na gori Lisec, kako uro od Pozabljenega Izkopali pet sežnjev dolg rov, ki se Je v trdnem apnencu ohranil brez opornikov (Tičevca). Razpoka je bila ~!roka komaj pol čev lja in je vsebovala rumenorjav oker priraščen na apnenec. Leta 1790 so višjemu pazniku Polcu naročili, naj preišče črni skrilavec, ki se javlja na več mestih in v različnih višinah med sredogorjem Mala In Velika črna gora t er gorovjem Crna prst posebno na Ravenski planini. Ta je poroča l nasledje: Skrilavec na grebenu in v naj• višji globeli na severni strani Crne prsti nima ne lege In ne obsega, da bi bilo vredno pričeti s kopanjem. Področje na J užnem pobočju, kjer je že Sarch videl magnezijo, je preveč oddaljeno, skoraj nedostopno, tako da se ne izplača preiskovati. V globeli med črno prstjo in Goro se skrilavec konča ob prečnem grebenu, ki se odcepi od črne prsti in na katerem sta vrhova velike in male Gore. Med skrilavcem le višji nadzornik odkril sledove žveplenega peska. Na površju je skrilavec zelo suh in v primeri z javor­ niškim malo obeta. Za kopanje tuknjašnjega rova so blll določeni štirje možje, ki so delali le poleti, kajti pozimi je gorovje za posamezne rudarje nedostopno. Leta 1791 so delo ustavili. ker je bilo nujneje pospešiti delo v rovu v Gorjušah In prizanašati blagajni med ,gradnjo novih fužin v Bistrici. 9. Ležišče nenavadne kamenine, imenovane lončarska glina, je ob vzožju Zagradca nad cerkvijo Sv. Duha ob jezeru. Prav nasproti cerkve se pogorje zelo položno vzpenja k staremu kamnolomu in z njim kake pol ure daleč ogljarska pot, ki drži k fratam revirja Zagradec; čisto blizu poti je jarek, ki prihaja z višjega pogorja in izliva svoje vode v jezero blizu cerkve. Vil:iinska razlika med Jarkom In lzdankom lončarske gline ne znaša dosti več kot 100°. Smer plasti med kameninami Je med 193/ 8 In 7 3/ 8 . - Ali lezi lončarska glina na apnencu ali pa sega podenj, ni mogoče z gotovostlo dognati zaradi nakopičenega apnenčevega grušča, ki ovira opazovanje. Ker pa je nekaj st reljajev pod potjo nakopičenih nekaj celih in mogočnih skladov apnenčevega drobirja, ki očitno pripada trdni kamnini na mestu, je mogoče domnevati, da lončarska gllna ne sega globlje. Ta mogočni kamninski sklad sega od jarka kakih soo proti vzhodu In zadene 430 431 na apneniški zarinjek. ki ga na prvi pogled dozdevno odreže, je pa le razdrobljen In podsut grušč. Slabe četrt ure naprej In nekoliko višje pa naletimo na plasti, ki potekaj o pod kotom 100 povprek na pogorje In zaj emajo lončarsko glino. Prav tu pre­ neha poimenovanje Zagradec In se začenja revir Višna brda. Na nasprotni st rani proti zahodu je raz ločno vidna ločnica med lončarsko glino In apnencem, ki ga oklepa. Od jarka nazaj poteka ogljarska pot skoraj 60° skozi lončarsko glino, nato pa čez apnenčev grušč, ki tvori lep travnat hrbet. Vzdolž poti res leže še majhni kosi lončarske gline, ki pa so le s lučajni vrinki. Sklade lončarske gline moremo torej šteti le kot majhno zagozdo v apneniškem pogorju Zagradec. Na dveh mestih nad potjo je ta vrsta kamnine skoraj vodoravna, na gosto nalomljena In tvori nad majhnimi globel mi in previsi valovit pas. Sploh je ta kamnina zelo razpok~na. razkrojena in zdrobljena; j e še neraziskana. Po barvi kaže različne odtenke od svetlozelenosive do temnozelenorjave. Na svežih prelomih je bolj ali manj gosta brez vsakega leska. Ce dihnemo vanjo, daje močan vonj po glini, če jo razimo, se pokaže belosiva proga, če jo podrgnemo z J eklom, se le redkokdaj zaiskri. Razleti se v nepravilne kijaste, ostro• robe in bodltaste kose, ni je mogoče gladko sekati ali polirati. V celoti je kamenina polna raz In razpok, ki so napolnjene deloma s tankolistno sigo deloma pa z zrni In žilicami kalcita (Kalkspath), le malokdaj pa z belim in rdečkastim kremenom. Z varilno cevjo jo hitro stalimo v penasto rjavo stekleno kroglico. Leta 1 787 se J e v Javorniku 24 palcev debeli kamen stalil v sedmih dneh v rjavočrno steklasto žlindro. Leta 1792 so v plavžu v Bistrici ta kamen primešali zrnati rudi, pa niso dosegli pričakovanega rezultata. Kamni na dnu In v jašku talilne peči so tra]al1 več let, torej se ta kamen tall le v dotiku z zračnim tokom ali kovino, kajti kamen na dnu talilne peči je vedno prekrit s pol čevlja debelo plastjo žlindre In pepela. Na prostem ima razkrojena kamnina često lepljive razpoke in se razpusti skoraJ v glino. 10. Tretji odsek med Ukancem In Krmo zadeva onstran grebena Krme na meje Bovca, s skladi Vršaca, In Triglava pa na meje Trente. V kotu za Jezerom v Ukancu se napne vznožje sredogorja kot zid strmo navzgor. Obstoji pravzaprav iz skladov škrbine in Police, ki se stikata pod kotom 40 do 45 stopinj in tvorita ta veliki navpični kot. Plasti ob vznožju obeh gora so poprek preklane z mogočnim i odprtimi razpokami, ki so od 1 in pol do 2 čevlja široke. Na mnogih mestih segajo konci plasti drug čez drugega In na teh policah rastejo majhni macesni, grmičevJe in tr ava; zato so dobri pašniki za gamse. Neverjetno pa resnično je, da so lovci na gamse prav v stenah tega kota našli stezo, ki pa jo uporabljajo le najodločnejšl med njimi. Tu izvira bohinjska Sava (ob izviru se imenuje Savica ali mala Sava, od Iztoka iz jezera do šteng pa Bohinj ka) skoraj sredi navpičnega gorskega vznožja In v kotu ob stičišču pravokotno se sekajočih kamninskih plasti. Voda priteka v močnem nerazcepljenem toku v mogočnem loku iz votline in pada v globino pod kotom 300. Ta prečudoviti slap jo malo obiskan, kajti po navpični steni Police J e popolnoma nedostopen, od druge strani pa ga zakriva gorski sklad, ki Je odtrgan od škrbine in je prav tako težko dostopen. Ta odtrgani gorski sklad tvori skrajno razdrapan jarek z ogromnimi kosi udrtih apnenčevih sten, čez katere se vali Sava v številnih majhnih slapovih in se vije skoraj uro daleč, preden doseže prag, kjer tvori Bohinjsko jezero. Voda v slapu se prav nikjer ne dotika navpične skalne stene. Ob J užnem vetru se sliši šum slapa prav do cerkve ob iztoku jezera, torej naJmanj dve uri daleč. Pozimi voda ob ustju votline zamrzne in se spomladi sprosti z nenadnim pokom, ki ga slišijo celo v Stari fužini. Nekaj sežnjev pod votlino je še ena vodna razpoka, katere curek se razprši v glavni vodni tok. Poleg velike votline J e na Južni strani. nekoliko globlje še ena odprtina, iz katera voda ne teče navzven, temveč pada v slapu v notranjost gore. Jezero na sredini zožujejo gorska po­ bočja, tako da ga ni mogoče naenkrat pregledati v vse] njegovi dolžini. Njegova globina še ni dognana. V dolini je živo izročilo, da se Je neka ugledna fužinarska družina med vožnjo po Jezeru ponesrečila In se ni rešil niti eden. Spričo lege jezera, stisnjenega med strma pog. orja. je lahko umljivo, da mora biti tu vihar zelo nevaren. R ibiči mečejo svoje mreže le ob južnih manj izpostavljenih bregovih jezera in to ponoči. kajti podnevi ribe teh bregov ne obisku]aJo. Zadnje J ezerce v globeli pod Komno. odkoder odteka voda po podzemnih strugah k Izviru Savice, je dve uri hoda oddaljeno do vrha Police. Od Police se razteza vzdolž Jezera druga manj navpična, vendar zelo strma stena, ki se znižuj e P .roti Stari fužini; na njej se zvrste vrhovi Ogradi. Peršivec. Lohat. Osrednik, Log are vse do Studora. Vrhovi tega sredogorja so skrajni odrastki grebenov, ki se odcepljajo od Vršaca in Triglava. Med njimi leže različne globeli in -doline. kjer so pašniki in planine občin v zgorn)em delu doline. Zadnji odrastek. ki se od Vršaca čez Zelnarico, Kopico in Tičarico znižuje proti Ogradom in v kotu pri Polici prehaja v mo­ gočno sredogorje, se končuje v Ukancu. Sredogorsko področje Ukanca sega na Jugu do kota za jezerom, proti severu pa se znižuje v dolino Voje za Staro fužino k izviru potoka Mostnica, ki daje tej fužini pogonsko vodo. Korito (razklane skale, razpoke, skozi katere teče voda med navpičnimi globokimi stenami; na gorskih hrbtih. ki se uporabljajo za prehod, se imenujejo vrata) za fužinskim poslopjem v Stari Fužini je globoko 2so; čezenj drži zidan most. Iz doline Voje raste vznožje Tosca; nanj se kot predgorja naslanjajo Studor, Lom, Ši Itd. Na Toscu izvira Ribnica, ki teče skozi Srednjo vas. Na Suhi za Staro fužino izvira Kropa, ki se združuje z Ribnico, obe pa se pri Berševju Izlivata v Savo. Najbolj visoko ob vznožju Triglavskega pogorja ob Krmi in na začetku grebena, ki poteka proti Bledu, se v smeri od severa proti jugu pod Vršacem razteza dolina P ri jezerih, ki se postopoma In položno znižuje: na severni strani Vršaca ob Triglavu je planina Velo polje. Globel Pri jezerih se strmo spusti na planino Lopučnico nad Češnjico; nasproti Je Komna. Mala jezerca se zvrstijo po pobočju globeli Pri jezerih in z vidnimi tokovi niso povezana med seboj. Pozimi zamrznejo prav do dna in se t udi poleti popol­ noma ne odtajajo, zato v njih ni rib. Nedvomno so to vehe podzemnih vodnih zalog, iz katerih izvirajo Soča In obe Savi. čeprav se Triglav kot vse apneniške Alpe zaradi razkroja kamenin stalno znižuje (to dokawjejo ogromna melišča na dnu globeli), je vendar na Florjančičevi karti označen z višino 1400 pariških sežnjev. Ta karta pa ne prikazuje dovolj razločno ustroja bohinj­ skega gorske,ga sklada. Vršac je močno razkrojen; od nekdaj mogočnega gorskega sklada so se ohranili le trije vrhovi. Drobljenje zaradi zmrzovanja in tajanja, razkroj kamenja zaradi vetra, snežni plazovi in voda so w sodelovali. V našem času se je z !Jrebena Ogradi ob jezeru udrla skalna stena, ki Je obsegala nekaj tisoč kubičnih sežnjev kamenja. Struga Savice in jezerski kot sta bila več dni zavita v meglo iz apnenčevega prahu In udorna ploskev je bila še leta 1751 razpoznavna po barvi. Nekaj podobnega se J e zgodilo tudi na Vstanku in na več drugih krajih. Na planini Krstenica nad Studorjem so ostanki starih rudokopov, o katerih pa ni ohra­ njenih nikakršnih poročil. Rudar Mit e\ je leta 1787 tam našel nekaj drobnih z apnenčevo sigo sprijetih rudnih zrnc. Na planini Pri jezeru nad Dednim poljem so prav tako stari rudokopi, ki so bili v pogonu še leta 1776 In so izdatno zalagali z rudo topilne peči v Stari Fužini. To področje leži zelo visoko. Je prav za prav globel, ki na severni strani reže pokončno , na južni strani pa vodoravno ležeče pogorje in se končuje ob majhnem jezeru. V tej globeli se javljajo na površju bogata ležišča ruda in se ob skoraj navpični steni širijo v globino. Razpoka se skoraj kot jašek spušča so globoko, se izravna. nato zopet strmo pada, se še enkrat izravna in končno potone v vodi; v globini postajajo rudna ležišča vse bogatejša. V razpoki so bile leta 1788 velike količine kristalastega prozornega kalcita (Kalkspathl. Na površju so tu veliko kopali rudo. Poizkusili so tudi z rovi, ampak brez uspeha. 11. četrti odsek od Krme do Gorjuš. Gorski odcep, ki se loči od Triglava in preko Cesarja, Tosca, Velikega Draškega vrha, Musce, Debele peči In še višjega Kleka sega prav do Blejskega Jezera, Je na severni strani zelo strm in se spušča globoko v dolino Krme, ki ne spada več k Bohinju. Ta najnižja točka Krme, kjer Je razločno vidno vznožje Triglava, je zelo znamenita, kajti tu se usedllne v lebdečih valovitih plasteh vzdigujejo z dna dol(ne do najvišjih vrhov. Južna pobočja zgoraj omenjene gorske vrste niso tako razkosana in mogočna kot severna, temveč tvorijo v vsem obsegu skoraj dve uri hoda široko In dvakrat tako dolgo mizasto goro, ki se s pobočij Tosca terasasto znižuje še preko Gorjuš: njeno južno vznožje pa je v Bohinjski dolini, v ozki soteski štenge vzdolž reke Save kakih 150 do 200 sežnjev visoko in strmo odsekano. Vse to področje je na južni strani posejano z majhnimi vrhovi, ki se znižujejo navznoter proti mizasti gori; na severni strani mu prihajajo naproti pobočja sredogorja, ki pod golim visokogorskim grebenom poteka še preko Kleka; iz teh drugo proti drugim obrnjenih pobočij nastajajo poševne ploskve, ki Jih režejo plitve globeli In ki v celoti tvorijo valovito, rahlo raztegnjeno mizasto goro. Razni predeli te mizaste gore so na površini posejani s številnimi majhnimi griči in apnenčastim i skladi; te apneniške stene oklepajo kadunjaste in kotlaste vdolbine (ležišča bobovca). planinske pašnike in goz­ dove ter rovte In zaselke treh občin Podjele. Koprivnik in Gorjuše. Najlepši planinski pašniki na pobočjih sredogorja so Konjščica na zahodu in Lipanca na vzhodu pod gre­ benom Musce. Globlje na sami mizasti gori sta zgornji in spodnji Goreljek (Gorelek). dva nenavadno lepa velika pašnika, ki sta nastala s požigom gozda, kar pove koren njunega Imena (od goreti). Najlepši gozdovi so pod Klekom na sredogorskih pobočjih in segajo čez vso širino mizaste gore proti R udnemu polju. Po njeni dolžini pa se skozi gozd Stari les širijo do Rudne doline; tu pa j ih odrežejo pašniki In zaselki. Rudniški revirji si sledijo takole: proti zahodu pod pobočji Tosca leže Za Hrašco in Jame, nekoliko globlje Rudno polje in še globlje Lom. Na J užni strani mizaste gore leže Rudna dolina In Gorjuše, na severni strani pa Rudnati lom, Podrazor, Zajavornik In Jerebikovec. a) Lom. V vzponu Iz zgornje doline leži najprej stari rudniški revir V Lomu. Od tu je še uro hoda do Rudnega polja; to predstavlja zadnje obronke mizaste gore, ki poteka 432 4J3 mimo od Rudnega polja do Uskovnice proti jugu In se izteka v Studorju. Zahodno od Loma se spuščajo v dolino pobočja hudournika Ribenščice. Ta revir je že zelo prekopan, ker leži blizu vasi gorenje doline; poln je starih jaškov. jalovine in slanic, ki so že prekrite s travo. V zadnjem času od 1756 do 1787 so bili tu jaški za Staro Fužino, a so jih z uvedbo novega sistema 1788 opustili. V teh Jamah, ki niso bile globoko, so kopali predvsem kristalasti tetragonalni piramidasti bobovec. b) Rudno polje. S področja V Lomu se vzpenja mizasta gorn v različnih odsekih skozi Spodnje in Zgornje Rudno polje do vznožja Tosca ali do njegovega najnižjega po­ bočja Zahraščlca. Ti odseki potekajo od severa proti jugu. Na zahodu se dviga vele­ gorJe; na vzhodni strani so rnajhni gorski vrhovi. ki omejujejo mizasto goro In se spuščajo v dolino z zelo strmimi vznožji, na primer Mesnovec, Kobllnlk, šl Itd. Na vznožju pod Lomom proti Srednji vasi so črni kalcedoni, tankolistnl apnenčevi skrilavci, na šeh pa železnat z magnezijo nasičen apnenec. V prvih dveh odsekih nad spodnjim Rudnim poljem so lt:pa in neizkoriščena področja. ki so po izročilu bohinjskih rudarjev malo prekopana. kajti površina obstoji iz labora. to je s sigo trdno med seboj spojenega apnenčevega grušča, skozi katerega se je le redko kdo upal preriti In se spustiti v razpoka In votli ne. Je pa zelo verjetno. da je kamenina tu prav tako razpokana in so votline prav tako obogatene z naplavljeno rudo kot nižje v Lomu In višje v Rudnem polju (Sgornu rudno pole). Preriti se sko1.i sprimek (brečo) In raziskati krnice pod njim, bo ostal dragocen poskus za zanamca. V Rudnem polju (sgomu rudno pole) je površje zelo prekopano; krnice so zelo plitve In skrite. Nedvomno so pred časom tu zelo veliko kopali. o čemer pričajo številne vdolbine, jalovine in jaški; kljub tamu pa se vzdržuje izročilo, da je ostalo mnogo bogatih osredkov in čvrste rude, kojti od leta 1740 dalje tu niso niti razstreljevali niti zažigali, v starejših časih pa tudi niso prodirali skozi kamenino in rudišča. V sedanjih odprtih plasteh so take rude resnično pogost­ nejše kot drugod. To so namreč z veškom zlepljene kepe rude in apnenca in sploh zelo veliko vodnega veška. stalaktitov ali . vapnenega kapa« itd. inkrustacij. scrtenine (Szer­ tenine). Navzočnost v vodi raztopl)enega apnenca kaze na domnevno nastajanje apnen­ čevega sprimka v spodnjih odsekih tega področja. Ta revir nima izvirov za pranje rude in tudi ne druge pitne vode kot deževnice, ki se zbira v razpokah kot v pralnih koritih. Rude v ploščatrh vodoravnih breznih, ki so obstajale iz živorumenega okra, so v zad­ njem času pošle. To J e blla suha preperela okra, ki je je šlo pri izpiranju 40 % v izgubo. Leta 1789 so stale ogljarske kope tik rudniških jam in bilo je nenavadno videli črne kope in ogljarje poleg živorumenih lzplrališč In rudarjev. Mnoga imena ]am in dnevnih kopov je mogoče razvideti iz J amskih tabel; 1788 so delali le v treh jamoh: leta 1792 so v tretje obnovili staro J amo Korošlno, ta je največja v tem revirju. c) Zahraščica. Od Rudnega polja se vzpenja pogorja zelo položno z istoimenskim po­ bočjem proti l&pemu planinskemu pašniku Konjščici. Tu so različne krnice, ki se od­ likujejo s svojo mogočnostjo. Krnica Za Hraščico je 80 do 90 stopinj široka in med vsemi na tem področju najvišja. V tej krnici so našli leta 1752 razpoko z rudo; tu so kopali 27 lat 130° navpično in s 13 škripci drug nad drugim. Najbogatejša gnezda rude so bila v jaškUJ v globini so 0 , kjer se Je združilo več razpok in je zazijala ogromna prazna odprtina (preduh); našli so gnezda rude z so do 12° premera in jo sledili prav do dna. Primes je obstajala iz običajne bele kredne gline z izbrušenim apnenčevim gruščem. so 0 globoko v jašku so najprej naleteli na prazni stranski prostor - preduh. ki je potem zelo dolgo pomagal pri zračenju jame. Nekega rudarja so na 30° dolgi vrvi spustili v razpoko, da bi Jo preiskal. Stene so bile prav toliko nagnjene, da se vrv ni sukala In je rudar drsel navzdol kot po strmem žlebu. Jamska luč ni mogla doseči dna razpoke, ki se je v globino vedno bolj širila. 116° globoko v Jašku Je dno tega stran­ skega prostora presekala za moža visoka prečna razpoka, ki se je zarinila vanj s 5° razsežno vmesno kamenino. Oblika prostora je bila skora) okrogla s premerom 30 do 35°. Nagiba in lege ni bllo mogoče dognat]. ker jamska luč ni dosegla vrha oboka In ker so bile stene prekrite s stebrastimi Izrastki in kapniki najrazličnejših oblik. Na tleh so ležale velike skale, preluknjane in izprane od padajočih vodnih kapelj. V globini pod 116. stopinfo je v J ašku začelo zmanjkovati zraka, da so mogli iti le še 140 globoko in urediti 13. škripce. Kljub izredno težkemu dvi ganju rude se je delo izplačalo: t oda luč je komaj še brlela in rudarji so se pritoževal! zaradi težav pri dlhan)u, bali so se, da se zaduše: zato so morali opustiti ta globoki Jašek, ki ni imel enakega v Bohinju. Nad to krnico J e še ena višja. Za njo poteka jašek, ki se s planine Kon)ščice spušča pod rovte na pobočjih Luskovnlce. Ob vzponu od Rudnega polja proti Zahraščicl so vzdolž rudišč apnenčeve plasti skoraj vse postavl)ene na glavo in potekajo v smeri sever- J ug. Ves Tosc pa obstoji iz lebdečih le malo nagnjenih plasti. Površina velike krnice v Zahraščici je vsa preluknjana s številnimi jaški, vkopanimi v globoko razpoko. (Konec v št. 8) 503 in kotline. V visokogorskem niha temperaturo med - 30 in + 15° C, na leto je 130-f60 dni s padavinami nad 1 mm, letni popreček 2000-2500 mm. Močna oblačnost je 130 do 230 dni na leto, pozimi je poprečno 10- 15 dni na mesec pretežno sončno. Pisec zadnjega poglavja o snežni odeji je Albert Gayl. Kar velja za Koroško, velja večinoma tudi za druge olpske dežele. Pisec si prizadeva poudariti razlike. Koroška je nasploh revna s padavinami. Glede na snežne razmere je moč razlikovati 3-4 ob­ močja: 1. Ture na severozahodu (atlantškl vpliv). 2. južna Koroška (medi terenski vpliv, mnogo snežnih padavin). 3. druga območja, ki so pod vplivom celinskega podnebja in so revnejša s snežnimi padavinami. Razdelitev je treba jemati s pridržkom, ker količina padavin zalo niha na prav kratkih razdaljah. •Narava ne pozna trdnih zakonov In J e ni moč stlačiti v kalup., V nadaljevanju razlaga pisec pomen snežne odeje. njene lastnosti, ob koncu pa govori o plazovih (nastanek, vrste. varstvo). Vsebinsko Je knjiga 2elo bogata, zlasti dragocena za zoologa. TRIGLAV IN BOHINJ Ses1avll P. Richter po spisih iz zapuščine pokojnega Sigmunda Zoisa barona Edelsteina Od točko 3 do točke 5 (razen zedn)ega odstavka) Je objavil lllyrlsches D latt, 25. 6. 1s21, sir, 82 In 83, GI. Fr. Ceklln PV Hrn str. 143, 144 !n opombo uredništva PV 1977 str. 17 (Nadaljevanje In konec) d) Jame sta dve veliki stranski krnici Zahrašco In ležita nekoliko nižje proti zahodu. Prvo, Zgornje Jame, loči od Zahrašce le ena kameninska plast, ki tvori vmesno steno, je dokaj mogočna in se spušča naravnost s krnice Zahrašco proti Zgornjim Jamam. Druga, Spodnje Jame, J e prav tako ločena od prve z zahodno stranjo kamninske plasti. Kamninske plasti, ki oklepajo ti krnici, so močnejše in višje kot v vseh drugih revirjih, tudi premer obeh krnic je mogočen in meri 80° do 90°. Po nekem poročilu iz leta 1787 imajo Spodnje Jame nekaj opuščenih jaškov in komaj zaznavne jalovine, o katerih pa celo med rudarji ni nikakega izročila. Zgornje Jame pa imajo mnogo jaškov, ki so bili izkopani v zadnjem času. Na najnižji točki krnice med vzhodom in severom so pridobili največ rude in prav tu kopljejo jašek, ki je sedaj najgloblji v Bohinju. Globok je 65°, ima 6 škripcev in 19 mož posadke. Jašek je le ~ globoko navpičen , drugi dell so bolj ali manj vodoravni in imajo tako imenovane brazde, po katerih vlečejo vedra s 50 do 60 funti rude. 2:ilnik (Gangart) je svetlosivobela kredna glina z apnenčevim gruščem; temu je primešana ruda delno v zrnih delno nakopičena v gnezdih od velikosti svinčenih krogel do grud, težkih en ali več funtov; le redko v kosih težkih en ali več centov. V globini leži ruda med razpokami visečih in ležečih kamnin v najrazličnejših smereh In Je zelo čista In obilna. Za izpiranje so speljali s Konjščice In Zahrašce po žlebeh Izvir, ki presahne le v najbolj vročem poletnem času. Ob prevzemu Jam 178B je bil jašek globok 700, vmes rudniški prostor 30 dolg in 3° širok. Prav za, prav sta to dva prostora. V prvem so kopali že v davnih časih, drugega pa so odkrili šele v novejšem času, čeprav so že v prejšnjem času prlšll zelo blizu prečne razpoke. Verjetno se jim ruda ni zdela vredna kopanja, pa so šli dalje. V novej­ šem času, ko so ta rudnik zopet obnovlll, so naši! že 3° pod starim prostorom zelo bogata gnezda rude in odkril! dobro stransko razpoko. e) Podrazor, Jerebikovec, Javornik leze od Rudnega polja proti soveru za gozdnim področjem mizaste gore vzdolž vznožja velegorij Musce, Razorja In Kleka. V teh področjih med leti 1740 In 1759 niso kopali. Fužinskim uradnikom sta se zdeli razdalja in voznina preveliki in niso dovolili rudarjem, da bi tu delali po založniškem sistemu. zato t udi o tem ni nič znanega. V prejšnjih časih so tu najbrž veliko kopali, ker so vidni ostanki podrtih jaškov, preraščene jalovine In izpirališč. Pod zemljo so tudi tu pogoste globeli in krnice med prevrnjenimi kameninskimi skladi. t) Zajavomik, ki se razteza že bolj proti Bledu, ima tudi veliko starih in novih kopov fužinarjev Iz Krope In železnlkov. g) Rudnati Lom in Mesnovec leže vzdolž in v gozdnatem področju mizaste gore za Rudnim poljem in nekoliko nižje kot z. goraj navedeni. Področje je polno majhnih krnic in starih kopov, o katerih pa ni nobenih poročil. Ob spremembi rudniškega reda 17B6 so bili v Rudnatem Lomu le en kop, v Mesnovcu pa trije kopi rudarjev-založnikov; vsi pa ' ! so se izkazali kot nedonosni in so jih opustili, ker so se hoteli osredotočiti v revirju Gorjuše in ga prav preučiti. h) Les je veliko gozdno področje, ki se začenja na severni strani pod gorovjem Klek in se razprostira proti Rudni dolini dve uri hoda v širino in štiri ure hoda v dolžino in to v smeri od zahoda proti vzhodu. Ta gozd nima nobenih poti, temveč le nekaj pašnikov, imenovanih Kravja stegna. Star les je leta 1789 ležal na tleh popolnoma strohnel, po­ rasel ;: mahom, le delno viden, kot da bi ga veter podrl pred 60 ali 70 leti. Nov že povsem doraščen smrekov in jelov gozd stoji po vsej površini; nova drevesa često rastejo iz podrtih. Kopišča so le na robu pri Rudnem polju In više ob vznožju Kleka pri Rudnatem Lomu in nu več krajih pod imenom Gorjanska dela. Nedvomno so stari kopi tudi v tem gozdnem področju, vendar pa o njih ni nič znanega. Na Mesnovcu so pri čiščenju gozda za nova kopišča našli rudnate razpoke. Rudna dolirna leži za tem gozdnim področjem na mizasti gori In Je prav za prav široka globel, na katere vzhodni strani leži pašnik Goreljek. Ta Dolina Je polna majhnih krnic in podolgovatih vdolbin s ploščutimi štrlečimi kamnitimi skladi, ki so razriti in raz­ kopani z neznansko številnimi jaški in rudoslcdnimi jamami. Ob spremembi leta 1788 so bili tu štirje kopi in poldrugpalčni izvir so uporabljali za izpiranje rude. Delo pa so opustlll. Sploh Je po izročilu to področje že zelo izčrpano. Iz rovtov Podjele in Koprivnik izvirata dva potoka, ki sa Izlivata v Savo; iz Podjelja priteka potok Jereka, ki teče skozi istoimensko vas in skozi ozko globel Babna gora proti Savi. Nad to globeljo, preduhom, je globoka votlina, ki ji daje Ime. Spodaj sta mlin in žaga, katerih lastniki že od davna dobavljajo v Bistrico sodčke za zeblfe. Na Koprivniku izvira potok, ki pod imenom Kro­ parca pada preko vznožja predgorja v Savo In tvori blizu ceste slap. 12. Peti odsek od Gorjuš do Jagodna nad Blejskim Jezerom. Ta zadnji del mizaste gore loči od prejšnjega, na katerega koncu leži veliki pašnik Go1·eljek, gorsko področje, ki se začne nad vasjo Jereka, se vleče povprek čez mizasto goro do Zgornjih Gorjuš in se z več sredogorji priključuje na gorovje Klek. Na tem delu sta dve vasi Spodnje in Zgornje Gorjuše in rudorski revir istega imena. Prebivalci teh vasi so po svojem izvoru kajžarji blejskih gruntarjev; ti so nekdaj svoje odvečne pašnike in rovte dajali v 7.akup rudarjem. ki so se tam naseljevali. S svojo pridnostjo so rudarji naselje raz­ šlrlll na dve vasi, ki se deloma preživljata s poljedelstvom In živinorejo, deloma pa z rudarstvom In obrtjo. Ker je to najvišje ležeče naselje na Kranjskem, si lahko pred­ stavljamo, kako omejena so njihova žitna polja in kako negotova njihova neznatna žetev, Zato še vedno mnogo Gorjušcev odhaja in si išče dela in kruha drugod. Izrezo­ vanje pip i;: jelševe korenine, s čimer se ukvarja mlado in staro, je že od nekdaj zelo donosno v.eja njihove obrti. Sekanje puškinih kremenov za vojsko i;: kalcedonu podob­ nega roženca (Hornstein), ki ga je zelo veliko med apnencem na gori Kremenek, ni f ; fu •lv , . ,· ' J.,· Motiv Iz Rlldovne Foto dr. lno. Lasič 504 505 Vrh trlglava iz ~elikopterja Foto Fr. Ekar uspelo: ta kamen pretrd In preveč obrablja jeklene sprožilce. Obe vasi Imata izvire izvrstne pitne vode, ne pa potokov: žito morajo radi ali neradi na hrbtu nositi v mline ob potokih Jereka in Bistrica, moko pa zopet gor. Na vzhodu in zahodu so Gorjuše odrezane z globokimi soteskami. Med tema dvema točkama se mizasta gor a vzpne v strm vrh, katerega pobočja se spuščajo proti jugovzhpdt,! in jugozahodu. Njegovo vznožje povsod strmo pada v ozko savsko dolino v štengah. Ce sledimo obe Koriti od spodaj navzgor, opazimo, da se združita v sredogorju, nakopičenem za zgornjimi Gor­ jušami po različnih globelih in jarkih, oziroma iz tega sredogorja izvirata. Gore Jellčnlk, Goli vrh, Kremenek in druge delijo Zgornje Gorjuše od spodnjih in omejujejo rudarski revir. če motrimo prerez ozke Savske doline na strani Gorjuš, razlo~no vidimo, da obstoji vznožje mizaste gore Iz prevrnjenih kameninskih skladov, ki kažejo zdaj svojo spodnjo stran, zdaj svoje teme In se razhajajo v različnih smereh. Najredkeje se vidijo odlomki vodoravnih usedlin. Dosti več je ležečih, še več pa navpičnih pod najrazlič­ nejšimi nagibi. Kjer so spodnje strani vidne na površju, so na njih i;e$tO vidne r.ize, ki so j ih urezali odkruški, grušč, delno tudi drevesa in grmovje, tako ik - Ljul,ljan,,, 70 din. Skupni prispevek 3790 din. Uprava in uradništvo &e vsem darovalcem lepo zahvaljujeta. Popravek: V PV 19n/S smo obJavlll, da je Ing. Janez šema ods!oµil honorar za elanek v PV 1977/2 !14 din. V resnici Je odstopil 840 din, znesek, ki ga sicer upo§teva seštevek. ZahvalJ ujemo sP. za opozorilo In se SiO opravičujemo.