mr
Poituiu piftiau » *ot«Ti»(L__________________________________________________________________1.	izdaja.	■■■X<snfD	t.. ... 	Cena	Din	IV
**•*/«
m—- __	/93»
Uhaja »sak dan ejutraj razven	■%,„	Roboplso? ne rračam*
r ponedeljkih In dnevih po	4MB	flf	^HRl	dfh	Oglasi po	(d	dogovoru,
praznikih. Posamezna	m&M	~tt£	Sgm	IhL.	» fl*	l^r^ViHnV^	Oprava
Din 1*—, lanskoletne 2'—; mo-	JBg	jjjsjsjs	SSB	SK	M	BB	tSM Bsg B& flV	v Ljubljani. GradiSče4, tel.30-G8.
sečna naročnina Din20-,za tu-	KB	JV	§M	MB	MB	49}	B	BM	SM	BWm	jfMm	M$j	Mm	Podružnica v Mariboru. A let
jino 80'—. Uredništvo v Ljub- ^ MhBF oBJBSs	Mv	HR	HlM fflf JV	eandrova cesta Sl 24. tel 20-00
ljanl, Gregorčičeva 23. Telefon J ''MK	V	Celju:	Slomškov	trg	4.
uredništva S0-70. 80-69 tn HO-71	Po5t. Sek. rnS.t M>ibl|nn» 1R621.
Št. *<r	Ljubljana,	torek,	dne	£l.	julija	1931	Leto	II.
Francosko-nemško zbližanje doseženo
Ugoden zaključek pariških pogajanj med francoskimi in nemškimi državniki — Udeležba Francije na londonski konferenci zagotovljena — Začetek zgodovinskih pogajanj v Londonu
Ramsay MacDonald,
angleški ministrski predsednik, ki predseduje sedanji veliki londonski konferenci.
Bernard Shaw v Rusiji
London, 20. julija. AA. Bernard Shaw je odpotoval v Rusijo, kjer ostane dalj časa. Angleški dramatik želi spoznati deželo brez kapitalističnega gospodarstva.
Nov polom v Nemčiji
Berlin, 20. julija, d. Iz Bremena poročajo o novem bančnem polomu. Schroderbank, koman-ditna družba na akcije v Bremenu, je ustavila svoja plačila in povabila upnike, da uvedejo poravnalno postopanje. Banko so hudo zadeli padci tečajev na paroplovnem trgu, posebno pa padec hamburških južnih akcij. Dalje ji je škodoval padec nemških linolejskih akcij. K temu je prišlo, da je bilo s polomom koncerna »Nordvvolle« zaupanje posebno v Bremenu močno omajano. Mnogo nemških pa tudi inozemskih bank, zlasti angleških in ameriških, se boji, da bodo zaradi ustavitve plačil Schroder-banke prizadete. Delniška glavnica Schroder-banke znaša 15,000.000 mark, rezerve pa tudi 15 milijonov.
Spor med Vatikanom in fašizmom
Rini, 20. julija, n. Papež Pij XI. je imel včeraj na romarje nagovor, v katerem je omenjal it udi delovanje katoliške akcije. Naglasil je, da je v sedanjem času treba potrpežljivosti in molitve, kajti sicer bi Kristusovega namestnika na zemlji zelo bolelo, ko bi videl, kako trpe njegovi najzvestejši sinovi. Cerkev sedaj ne more vršiti svoje najglavnejše naloge, da vzgaja mladino. Sv. očeta pa tolaži, da dobiva iz vseh krajev pisma, ki izražajo, da verniki čutijo z njim. Treba je moliti, naj Mati božja napravi čudež, da spregledajo tisli, ki nočejo in ne morejo videti.
Poslabšan položaj v Španiji
Madrid, 20. julija. AA. Položaj v Španiji se je zelo poostril. Paroplovna zbornica je prejela iz Barcelone obvestilo, da bodo paroplovna društva usmerila svoje ladje, ki so na poti v Barcelono, v druge luke, ker grozi stavka pomorščakov.
Nova nemško-madjarska trgovinska pogodba
Budimpešta, 20. julija, n. Madjarsko-nemška trgovinska pogajanja, ki so se spočetka vodila v Berlinu, pozneje pa v Ženevi, so se v soboto zvečer končala. Delegati madjarslce in nemške vlade so v Ženevi podpisali trgovinsko pogodbo, ki dovoljuje uvoz madjarske pšenice v Nemčijo pod posebno ugodnimi pogoji, vendar pa bo treba baš za to določilo pogodbe doseči še dovoljenje držav, ki jim je Nemčija v svojih trgovinskih pogodbah priznala klavzulo o največjih ugodnostih. Pogodbo bodo uveljavili, čim jo bosta Madjarska in Nemčija ratificirali.
Zavrnjena bolgarska komit-ska tolpa — Dva bandita ubita
Beograd, 20. julija. AA. Snoči okoli 22. je trčila ob bolgarski meji ne daleč vasi Preva-lice naša patrola na 4 neznane oborožne osebe. Ko je patrola neznance pozvala, naj se ustavijo, so neznanci otvorili ogenj na našo pa-trolo. Patrola je odgovorila s streli. V borbi sta bili dve osebi ubiti, ostali dve pa sta pobegnili v smeri bolgarske meje. Pri ubitih so našli dva nahrbtnika, 2 puški, eno bombo, en revolver, 2 pasova z naboji za puške, 10 re-volverskih nabojev. V nahrbtniku pa je bila brana in sanitetni matrijal. Preiskava se vodi 11 a licu mesta.
Aretacije komunistov na Grškem
Atene,	20. julija. A A.	Policija je	prijela 73
prvakov	komunistične stranke, ko	so	se sestali na	posvetovanje o	tem, kako	bi	proslavili 1. avgust. Pri hišni	preiskavi	je	policija
odkrila zelo obtežujoč materijah Zato je aretirance obdržala v zaporu, kjer ostanejo čez 1. •'vgust, proti onim, ki so kompromitirani, pa bo uvedla potem sodni posl opek. Vlada je trdno odločena, da pri tem ne pokaži* nobene slabosti.
Pariz, ‘20. julija. AA. Včeraj so se vršile ves dan dolgotrajne konference med državniki, ki so zapustile vtis, da je prišlo do fruncosko-ncmškega sporazuma in da je udeležitev Francije na londonski konferenci zagotovljena. Nemški ministri so po sobotnih razgovorih s francoskimi tovariši razpravljali v ameriškem poslaništvu z državnim tajnikom Stimsonom in zakladnim tajnikom Mellonom do poznih nočnih ur.
V nedeljo dopoldne ob 10. uri se je sestal kancelar Briining v uradih ministrskega predsednika Lavala s celo vrsto državnikov.
Na seji so bili državni tajnik Stimson, zakladni tajnik Mellon, Henderson, Grandi, belgijski zunanji minister Hynians, belgijski finančni minister Fracqui, japonski poslanik Jošisava, angleški in italijanski poslanik in mnogo drugih francoskih ministrov in državnikov. Konferenca je trajala dve uri in pol. Na predlog ministrskega predsednika Lavala so sklenili, da bo londonska konferenca razpravljala izključno o finančni in gospodarski krizi v Nemčiji in da se ne bo dotaknila vprašanj razorožitve, revizije reparacijskili plačil in francosko-nemških odnošajev, ki zanimajo, kakor je Laval naglasil, le Nemčijo in Francijo. Po konferenci je Laval povabil udeležence na kosilo v Hotour. Kmalu nato so se francosko-nemška pogajanja nadaljevala. Trajala so do 7-30 zvečer. Medtem sta se ameriški državni tajnik Stim-son in ameriški zakladni tajnik Mellon odpeljala v London.
Ob 8. zvečer je zunanji minister Briand priredil v zunanjem ministrstvu na čast nemškima ministroma slavnostno večerjo.
Med gosti je bilo mnogo diplomatov, zunanjih ministrov in vodilnih francoskih finančnikov, učenjakov in politikov. Pred večerjo so kancelar Briining, zunanji minister Henderson in ministrski predsednik Laval govorili po radiju. Dejali so, da upajo na ugoden uspeli pogajanj. Ob desetih zvečer so se francosko-nemška pogajanja nadaljevala.
Nemško poročilo o poteku pogajanj
Berlin, 20. julija. A A. Nemško-francoski razgovori so prišli včeraj v odločilni stadij. Ob 10. dopoldne je bila v ministrskem predsedstvu konferenca vseh v Parizu bivajočih zastopnikov držav, ki se zanimajo
Nemški kancelar dr. Briining.
in ki so zainteresirane na sedanjih meddržavnih vprašanjih. Nemčijo so zastopali državni kancelar dr. Briining, zunanji minister dr. Curtius, državni tajnik Bulow in nemški poslanik v Parizu Hoesch, Francijo ministri Laval, Briand, Flandin, Pietri in večje število višjih ministerijal-uili uradnikov. Konferenci so nadalje prisostvovali ameriška ministra Stimson in Mellon, zunanji ministri Anglije, Italije in Belgije in poslaniki teh držav. Konferenca je trajala 2 uri in pol.
Na željo predsednika francoske vlade Lavala je konferenca sklenila, naj bo sestanek v Londonu posvečen nemški finančni krizi. Razprava v Londonu se ne bo dotikala vprašanja razorožitve, revizije pogodb ali političnih odnošajev med Nemčijo in Francijo.
Opoldne je predsednik francoske vlade Laval priredil kosilo v čast zunanjih gostov. Pogajanja so se nadaljevala popoldne in zvečer po banketu, ki ga je priredil Briand. dre za sestavo izjave fran-cosko-nemške vlade, ki naj potrdi, da so se odnošaji med obema državama izboljšali.
Pierre Laval,
predsednik francoske vlade.
Splošno zadovoljstvo med diplomati Pariz, 20. julija. AA. Na včerajšnji konferenci je nemški kancelar Briining poročal o gospodarski krizi v Nemčiji in navedel neke pripomočke. Nato so govorili ameriški državni tajnik Stimson, angleški zunanji minister Henderson,*Grandi, Hy-mans in japonski poslanik. Vsi so dejali, da bodo njihove vlade z največjo simpatijo proučile vprašanje pomoči nemški državi. Vsi so bili zelo zadovoljni z uspehom francosko-nemških pogajanj. Po skupnem sporazumu bo razpravljala londonska konferenca izključno o nemški gospodarski in finančni krizi.
Zadovoljstvo nemškega tiska Berlin, 20. julija. AA. O rezultatu pariških pogajanj ni še definitivnih vesti, ki bi omogočale končno sodbo o teh razgovorih. Večina nemškega časopisja je pa zadovoljna s sprejemom nemških ministrov v Parizu in s prijateljskim načinom, s katerim so se vodila pogajanja. Komunike, objavljen v soboto ponoči v Parizu, pravi, da je namen pogajanj trajen sporazum med Francijo in Nemčijo. Politični krogi menijo, da je poset nemških ministrov v Parizu zelo olajšal sedanjo napetost med Nemčijo in Francijo.
Uradni komunike o sporazumu
Pariz, 20. julija. AA. Snoči ob 11. je bil v predsedstvu vlade izdan komunike, ki pravi med drugim:
Zastopniki nemške in francoske vlade so soglašali v tem, da je njih sestanek važen in da naj bo začetek novega zaupnega sodelovanja. Zastopniki francoske vlade so spoznali, da je finančna kriza Nemčije resna. Zato so izjavili, da so pod pogojeni finančnih jamstev in ukrepov v prilog političnega miru pripravljeni diskutirati kasneje o smernicah mednarodnega finančnega sodelovanja. Zastopniki obeh vlad pa so že sedaj poudarjali, da bodo med seboj ustvarili čim ugodnejše pogoje za kasnejše sodelovanje na gospodarskem in političnem področju. Spoznali so, da morajo združiti svoje napore, če naj se vzpostavita kredit in zaupanje v okolju miru in varnosti.
Italijanski komentarji Rim, 20. julija, n. »Tribuna« naglaša, da so pariška in londonska posvetovanja zgodovinske važnosti. Konferenca v Londonu ima namen uresničiti ono, kar je Mussolini že davno priporočal, da se namreč reparacije in medzavezniški vojni dolgovi spravijo v medsebojno zavisnost. Interesantno je, da fašistovski tisk baš sedaj vsestransko komentira politično studijo Garibaldijevega vnuka Ezija Garibaldija in piše o odnosa,jih med Italijo in Francijo, pa priporoča, naj se ustvari zveza latinskih
narodov: francoskega, italijanskega, južnoameriških, španskega in portugalskega. Edino na ta način bi bilo mogoče preprečiti usoden razvoj zgodovine, ki vodi k neizbežnemu spopadu med Francijo in Italijo.
Velik optimizem v Angliji London, 20. julija. AA. Tukajšnji dobro poučeni krogi so zelo optimistični glede uspeha londonske konference. Menijo, da so pariški razgovori precej razčistili položaj. Henderson je zastopnikom časopisja dejal, da so prijateljski razgovori, ki jih je imel s Stimsonom in s francoskimi ministri, mnogo pripomogli k medsebojnemu razumevanju. Minister je dalje poudaril veliko važnost poset^ nemških ministrov v Parizu in francosko-ncmškcga sporazuma.
Francosko-nemško zbližanje je po njegovem mnenju zelo koristilo opravljalne-mu delu za londonsko konferenco. Končno je dejal, da upa na ugoden uspeh te konference.
Tudi angleško časopisje je zelo optimistično.
»Daily Heraldc ugotavlja z zadovoljstvom, da se včeraj ni govorilo o jamstvih, ki naj bi jih dala Nemčija, da dobi posojilo. Naravno je, da more Nemčija sprejeti posojilo edinole pod pogojem, da ne bo prisiljena žrtvovati svojega narodnega ponosa. Posojilo mora biti zgolj poslovna zadeva. List nadaljuje, da je Francija upoštevala nasvete angleškega zunanjega ministra Hendersona in ameriškega državnega tajnika Stimsona in omilila svoje pogoje za pomoč Nemčiji. Tako je zmagalo stališče, da se Nemčiji ne sme diktirati, ker so jo priznali za enakopravno z drugimi evropskimi velesilami z enakimi pravicami in dolžnostmi, da tudi ona prispeva prostovoljno k skupni stvari. List zaključuje, da so k tej novi atmosferi mnogo pripomogli osebni stiki med Brtiningom in francoskim ministrskim predsednikom La valom.
Odhod državnikov v London
Pariz, 20. julija, d. Francoski in nemški ministri so danes dopoldne po 10. uri zapustili Pariz in odpotovali v London. Angleži in Američani so odšli že preje in so dospeli že v London. Ob odhodu Nemcev je prišlo do novih manifestacij za mir. Ko so nemški ministri prispeli na postajo in ko je njih vlak odpeljal, so se razlegali h tisočev grl klici: »Živela Nemčija, živela Francija, živel mir!«
Otvoritev londonske konfcrence London, 20. julija. AA. Eno uro po prihodu nemških, francoskih, italijanskih in belgijskih državnikov se je pričela v prostorih ministrskega predsednika v spodnji zbornici ena najvažnejših konferenc, kar jih je bilo po versajski mirovni konferenci. Konference se udeležujejo delegati sedmih držav.
Udeležence konference je sprejel na postaji Victoria ministrski predsednik MacDonald v spremstvu zunanjega ministra Hendersona. Gosti so prispeli kmalu po petih in so se odpeljali v svoje hotele. Zanimivo je, da sta se francoska in nemška delegacija nastanili v istem hotelu, kjer sta izVešoni nemška in francoska zastava. Kmalu po prihodu so odšli ministri na konferenco, ki se je pričela ob 6-30 pod predsedstvom ministrskega predsednika MacDonalda.
I* rancoski, nemški, belgijski in italijanski delegati so se na poti iz Pariza v London razgovarjali ves čas o raznih političnih vprašanjih. Med Parizom in Calai-som je ministrski predsednik Laval povabil svoje tovariše na kosilo v svoj privatni voz.
Trgovinska pogajanja med Romunijo in Madjarsko
Bukarešta, 20. julija, n. V finančnem ministrstvu sta se danes popoldne sestali madjarska in romunska delegacija, ki sta bili določeni 7,a trgovinska pogajanja med obeina državama. Ta cestauek je bil formalnega značaja. Pogajanja sama se pričnejo jutri v Sinaji.
Katasfrotalen požar v MlnU pri MM
Ogenj je upepelil 68 kmetijskih stavb — Škoda se ceni na 2 in pol milijona dinarjev
Pol vasi spremenjene v pogorišče
Stari trg pri Rakeku, 20. julija.
Rnoči okrog 20.30 je izbruhnil v vasi Nad-lesek v skednju posestnika Viktorja Mulca po domače Rajtka požar, ki se je v kratki pol uri razširil skoro na polovico vasi. Šele pol ure pozneje so prihiteli na lice mesta gasilci, in ticer iz. Babnega polja, Pudoba, Starega trga, Loža, Bloke, Žirovnice, Grahovega, Cerknice, Dolnjega jezera, Begunj, Rakeka in Logatca. O požaru je bilo obveščeno tudi Gas. društvo v Ljubljani, ki je pa čakalo nadaljnjega obvestila, ker je bilo v prejšnjem rečeno, da bodo domača gasilska društva sama pogasila ogenj. Na drugi telefonični poziv županstva ob 11. uri zvečer pa so tudi 1 jubljanski^gasilci takoj odhiteli v Stari trg pri Rakeku in stopili s svojo motorno brizgalno v akcijo. Na pogorišču se je zbralo vsega Iti brizgaln, od tega (i molom ih.
Težaven začetek gašenja
Nesreča je hotela, da spočetka brizgalne niso funkcijonirale. Tako se je najprej pokvarila pu-dobska, potem loška, nazadnje še ljubljanska. Poleg tega pa ni bilo vode. V vsej vasi so samo 3 ali 4 vodnjaki, eden izmed njih, pri hiši štev. 30, pa je bil ves v ognju. V ostalih pa je bilo malo vode, lako da gasilci, čeprav bi brizgalne funkcijonirale, ne bi mogli gasiti. Potok pa je oddaljen pol kilometra. Končno so napeljali cevi v Pudob in k nadleškemu mostu. To
delo pa je trajalo več ko pol ure. Tako so pričeli z resnim gašenjem šele okrog 10. zvečer.
Obseg katastrofe
Zgorelo je 08 objektov, hiš, skednjev, hlevpv itd., med njimi 17 stanovanjskih hiš. Ljudje So povečini rešili stanovanjsko opremo in obleko. Zgorelo je 0 prašičev in Ki panjev čebel. Posestniki, ki so jim zgorele hiše in gospodarska poslopja, so: Janez Truden, hišna šl. 37, Anion Truden, 33, Viktor Mulo, 32, Franc Truden, 10, .lanez Škrbec, 30, Matevž Bavc, 11, Marjeta Gorše, 12, Ivana Urbih, 13, Miha Janežič, 14, župan Ludvik Keržič, kateremu je zgorela sla-ra hiša s hlevom, skednji in svinjaki in so mu novo hišo k sreči rešili, Jera Okoliš,15, Josip Serpan, 26, France Leve, 28, Jakob Komidar, 29, Karolina Trape in Anton Serpan. Vsa gospodarska poslopja so zgorela: Janezu Žnidaršiču 16, Francu Žnidaršiču 7, Janezu Mulcu 8, Francu Mulcu 6, Rezi lntiharjevi 5, Josipu Pe-lanu 6, Francu Gregorčiču 9, Korenovim dedičem je pogorela hiša do Lil.
Ogromna škoda
Oškodovanih je bilo skupaj 24 posestnikov. Škodo cenijo na 2'5 milijona Din. Natančno bo škodo preračunala občinska komisija. Vsi posestniki, razen enega, so bili zavarovani. Največja zavarovalnina je 80.000 Din, najmanjša
10.000.	Vsa zavarovalnina skupaj pa znaša ko-
stalufa za mednarodno sodišče, predlagal, naj se določi nacijOnalni sodnik ad hoc za Avstrijo. Češkoslovaški zastopnik, poslanik Božinov, je predlagal tudi za Češkoslovaško nacijonalnega sodnika ad hoc, ki naj bi prišel v sodniški kolegij. Sodni dvor se je nato umaknil k posvetovanju, nakar je razglasil odločitev, da ne pripušča niti za Avstrijo niti za Češkoslovaško nacijonalne-ga sodnika.
vice dajati kakšne politične izjave. Poslance je pozval, naj bodo pri svojem delu nesebični in rodoljubni.
Nato so izbrali 6 najmlajših članov za tajnike. Apponyi je končno za jutri zjutraj napovedal svečano službo božjo v kronski cerkvi. Po maši bo otvoritvena seja parlamenta, katere se bo udeležil tudi guverner Horthyi.
sovjetskem dumpingu
maj pol milijona dinarjev, tako da je prave škode čez 2,000.000 Din. Ljudje so živino odgnali k sosedom in sorodnikom pogorelcev v bližnjih vaseh. Tildi pogorelci sami bodo šli k svojim znancem.
Potreba vodovoda v loški dolini
Ko je nastal požar in spričo pomanjkanja vode ni bilo mogoče gasiti, se je znova pokazala nujna potreba vodovoda za loško dolino. Prebivalstvo se trudi že od lela 1927., da bi dobilo vodovod. Vsi koraki pa so bili do sedaj brez uspeha. Po naključju je dobilo županstvo ravno včeraj obvestilo, da pride banovinski in-žener merit količino vode za novi vodovod dne 21. L m. Zaradi pomanjkanja pitne vode v loški dolini se je tam že večkrat pojavil tifus.
Žalosten položaj pogorelcev
Včerajšnji požar je bil v loški dolini od lela 1923 dalje že tretji take vrste. Pred 9 leti je požar uničil skoraj pol vasi Dane, leta 1928 pa Gornje jezero popolnoma. Poleg teh treh velikih požarov pa jih je bilo še več manjših. Ogenj je bil včeraj tako silen, da je gorečo slamo odnašalo ^ pol ure oddaljene kraje, ki so še danes pokriti s črnimi ogorki. V nevarnosti sla bili tudi dve parni žagi lesnega veletrgovca Karla Kovača na Grevki in tvrdke Žagar pri Podcerkvi. Gašenje je trajalo 12 ur in več. Z razvalin se še vedno polagoma dviga dim. Pretresljivi so prizori na pogoriščih. Oškodovani posestniki in njihove družine stoje ob razvalinah in ihte.
Vzrok požara še nepojasnjen
Zakaj in kako je požar nastal, ni znano. Orožniki so aretirali nekega sumljivega človeka, a ta je dokazal svoj alibi, tako da so ga morali izpustiti. Vsekakor pa je velika vročina požaru Je lajšala njegovo razdejalno delo. V loški dolini že več tednov ni bilo dežja.
Požari tudi drugod
Danes je pričelo goreli tudi v bližnjem Šmihelu in Studencih. Kako je nastal požar, se ne ve. Sumijo, da je zanetila zlobna roka.
Kraj plačevanja davka na poslovni promet
Beograd, 20. julija. AA. Da se odredi mesto plačevanja skupnega davka na poslovni promet, je odredil davčni oddelek finančnega ministrstva z razpisom vsem finančnim direkcijam, da so vsi obvezanci za plačanje tega davka, kakor delniške družbe in vsa ostala podjetja, obvezana javno polagati račune, industrijska podjetja, fizične osbe itd., dolžne plačati skupni davek na poslovni promet tam, kjer se je ta promet izvršil. Na podlagi tega plačajo filijale skupni davek na poslovni promet tam, kjer imajo svoj sedež. Davek centrale se plača na sedežu centrale, za filijale pa pri davčnih oblasteh sedeža.
Italijansko - madjarsko bratenje
Rim, 20. julija. AA. Predsednik italijanske vlade je čestital madjarski vladi, da sta ma-djarska letalca preletela Atlantski ocean. Ime njunega letala (Pravica za Madjarsko) je simbol za bodočnost. Predsednik madjarske vlade se je zahvalil za čestitko in pravi, da veruje v boljšo prihodnost madjarskega naroda.
Smrtna nesreča pri motociklistični dirki
Split, ‘20. julija, k. Pri motociklistični dirki se je zgodila velika nesreča. Tekmovalec Vlahovič se je zaletel z motociklom v otroka. Sam je bil na mestu mrtev. Otrok »mira v bolnišnici.
Avtomobilske dirke za nagrado Nemčije
Adenau, 20. julija. AA. Včerajšnji avtomobilski dirki za nagrado Nemčije je prisostvovalo 120 tisoč ljudi. Vse tribune so bile napolnjene. Zmagal je Carrciola na Mercedes-Benzu. Njegova povprečna hitrost je bila 108'3 km. Drugi je prispel na cilj Francoz Chiron na Bugattiju, tretji je bil Varzi z Bugattijem, četrti pa Nuvolari na italijanskem stroju Alfa-Romeo. Med dirko je močno deževalo.
Bivša žena romunskega kralja v Londonu
London, 20. julija. AA. Reuter poroča: Princesa Helena, bivša soproga romunskega kralja Karola, je prišla v Anglijo obiskat svoje sorodnike in pa v svrho zdravljenja. To potovanje se je izvršilo s soglasjem romunskega kralja. Princesa Helena se vrne v Romunijo meseca ok'o'’ia.
London, 20. julija. AA. Reuter poroča: Princesa Helena, bivša soproga romunskega kralja Karola, je prispela v London. V njenem spremstvu se nahaja njen'hral, bivši grški kralj Jurij.
Konec procesa radi afere Banca d’ America e d’ ltalia
Rim, 20. julija, v. V soboto se je zaključil proces proti bivšima poslancema Grazianu in Benedettiju ter nekdanjemu bančnemu ravnatelju Malfattiju, ki so ogoljufali zavod »Banca d’America e d’ltalia«. Malfatti je bil obsojen na 6 let in 7 mesecev ječe ter 3499 lir denarne kazni, Graziano na 1 leto in 6 mesecev in 933 lir, Benedetti je bil oproščen.
Predsednik vlade v Varaždinskih toplicah
Beograd, 20. julija. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve ar-mijski general Peter Zivkovič je odpotoval v Varaždinske toplice na zdravljenje, kjer bo ostal nekaj časa.
Desetletnica smrti M. Draškoviča
Beograd. 20. julija. Jutri bodo na novem pokopališču slavili 10. obletnico smrli pokojnega ministra Milorada Draškoviča.
Povratek Sokolov iz Francije
Beognla, 20. julija. 1. Davi so se vrnili v Beograd naši Sokoli, ki so bili v Franciji na pariških telovadnih tekmah. Sokoli so navdušeni epričo izredno prisrčnega sprejema v Franciji.
Pravilnik o izvršitvi zakona o agrarni reformi
Beograd, 20. julija. AA. Minister za kmetijstvo je izdal v sporazumu z ministrom za finance pravilnik o tehničnem delu izvršitve zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.
Vprašanje starostnega zavarovanja
Zagreb, 20. julija, k Minister za socijalno politiko dr. Marko Kostrenčič je dal danes popoldne dopisniku »Novosli« izjavo o razširjenju »ocijalnega zavarovanja za slučaj starosti, onemoglosti in smrti. Vlada ima program, je dejal, da to razširjenje izvede. Seveda pa bo šlo te polagoma in brez skokov. Dalje je dal minister izjave o zaključkih mednarodne konference v Ženevi za pobijanje brezposelnosti. Rekel je, da bi bil potreben velik denarni zavod, ki bi rešil problem na sličen način, kakor je bilo rešeno vprašanje kreditov za kmetijstvo.
Občni zbor Slov. planinskega društva
Ljubljana, 20. julija.
V tieli dvorani hotela Union v Ljubljani se je vršil v nedeljo dopoldne redni občni zbor SPI) ob polnoštevilni udeležbi delegatov. Občni zbor je vodil novo izvoljeni predsednik dr. Josip Pretnar, ki je v svojem nagovoru povdarjal potrebo, da mora bili delovanje in sodelovanje podružnic in osrednjega odbora povsem složno. Razvil je program dela, ki čaka SPD v prihodnjih letih. Dalje je konšlatiral, da prejšnje vodstvo, ki je sklicalo današnji občni zbor, ni povabilo nanj zastopnikov banske uprave ter mestne občine, zveze za tujski promet in drugih korporacij. Govor g. predsednika je napravil na'vse zborovalce zelo dober vtis in je bil sprejel z viharnim odobravanjem. Delegat direktor Pusto-slemšek je povdarjal, da mora novo vodstvo od slej vedno vabili na zborovanja predstavnik« vlade, ker bo le na ta način zasiguran boljši procvit in uspeh SPD.
Zborovalci so med viharnimi ovacijami poslali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, pozdravne brzojavke pa ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču, ministru za trgovino, za promet in za gozdove ter banu Dravske banovine dr. Marušiču. Častnemu članu in prejšnjemu dolgoletnemu predsedniku SPD dr. Tominšku so zborovalci izrekli za njegovo uspešno delovanje toplo zahvalo.
Po pozdravu društvenega revizorja dr. Se-njorja so podali poročila o delovanju osrednjega odbora, dr. Vovk, Cerar in Hrovatin, o delu podružnic pa dr. Senjor. Ugotovljeno je bilo nato, da je največja ovira uspešnemu delovanju pomanjkanje denarnih sredstev. Akcija glede železniških olajšav je bila letos brezuspešna. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. Članarina podružnic ostane kot doslej Din 2-50 za člana. Pri volitvah petih poverjenikov in treh nadomestnih poverjenikov v širši osrednji odbor so bili izvoljeni gg. Podboj iz Litije, Ule iz Mežice, Šetinc iz Jesenic, Beg iz Trbovelj, Majer iz Kranja, dr. Krašovec iz Celja, dr. Prešeren iz Škofje loke in Miiller. Za nadzornika pa ponovno dr. Senjor. Kot delegati v Zvezo planinskih društev Jugoslavije, sedež v Ljubljani, so bili izvoljeni dr. Pretnar, dr. Senjor in Hrovatin. Končno se je izvolil poseben redakcijski odbor, ki bo izdelal načrt novih društvenih pravil.
Predsednik je nato zaključil izredno lepo uspelo in složno zborovanje, pozivajoč vse zborovalce, da zastavijo vse svoje sile le v korist našega planinstva.
Krvavo sta se stepla
Vsega je kriva pijača.
Rimske Toplice, 19. julija.
V soboto popoldne so dobili delavci v tovarni podpetnikov na Gračnici pri Rimskih Toplicah običajno sobotno mezdo. Takoj po prejemu denarja se je z drugimi vračal iz tovarne domov tudi delavec in posestniški sin 23 1 ‘ni Karol Gabršek. Spotoma pa se je z majhno družbo ustavil in zglasil v Majcenovi gostilni na Gračnici. Sele okrog 10. ure ponoči je krenil v spremstvu posestniškega sina Rebova proti domu. Rebov in Karol Gabršek sta si bila v sovraštvu in je to dodobra izrabil Rebov in sklenil, da na samem obračuna z Gabrškom. Navidez ju je sprijaznilo vino, tako da sta se potem skupno vračala domov. Ko pa sta prišla do ozke soteske, vodeče preko strmega klanca ter že dospela do vrha, se je pričelo med njima ostro prerekanje. Sprva sta se obdelavala z besedami, nato pa je Rebov, ki je nosil koš natovorjen s praznim sodom, odložil breme ter z nožem skočil na Gabrška. Rebov je prizadejal Gabršku težke rane po rokah, posebno močno pa poškodoval desno roko, kjer je dobil nesrečni Gabršek več udarcev in 2 težka zbodljaja ter še tudi po licu, rami in glavi nad očesom. Občutno ranjenega in močno krvavečega Gabrška so prepeljali do hotela »Nova Pošta«, kjer so ga naložili na kopališki avtotaksni voz, ki je poškodovanca prepeljal nato v Laško k okrožnemu zdravniku g. Cedetu, ki mu je nudil zdravniško pomoč. Vsega je spet kriv alkohol!
Začetek razprave o nemško-avstrijski uniji
Obravnava je bila otvorjena včeraj — Zavrnitev avstrijske in češkoslovaške zahteve glede nacionalnih sodnikov
Haag, 20. julija, d. Danes dopoldne je bila pred haaškim sodiščem otvorjena razprava o sporu glede načrta nemško-avstrij-ske carinske zveze. Ob pol 11. je zadonel klic: »La cour«, nakar so vsi navzoči vstali. V dvorano so vstopili člani sodniškega kolegija, ki so potem sedli za sodno mizo, postavljeno v ozadju na vzvišenem prostoru. V sredi kolegija je bil predsednik Japonec Adači. Agent za Avstrijo, profesor Kaufmanu, je, sklicujoč se na člen 31.
Sestanek novega madjarskega parlamenta
Nova zbornica se danes konstituira
Iluilimpesta, 20. julija, n. Danes dopoldne je bila prva seja nove madjarske poslanske zbornice. Poslanci so se zbrali vsi v svečanih oblekah. Seje so se udeležili člani vlade z ministrskim predsednikom na čelu. Grof Appony je bil izvoljen za starostnega predsednika. V svojem pozdravnem nagovoru je naglasil, da pred konstituiranjem zbornice nima nihče pra-
Zanimiva odkritja o
Članek nečaka pariškega sovjetskega poslanika Dovgalevskega — Akcija proti dumpingu v Angliji
Pariz, 20. julija. A A. V listu »Dernife-res Nouvelles« piše nečak Dovgalevskega, ki se ni hotel na poziv ruske vlade vrniti v Rusijo, izčrpen članek o sovjetskem gospodarstvu. Med drugim pravi, da je še kot komisar v Ukrajini in na Kavkazu protestiral v pismu vladi zoper odvisne surovosti in nasilja, ki se počenjajo z narodom. Nato so ga poslali v inozemstvo, da jim ne bi bil v nadlego. Še preden je odpotoval, pa je imel dve leli priliko mnogo videti. Videl je slabo gospodarstvo Sovjetov. Opazoval je, da se življenske potrebščine, kakor jajca, meso in maslo pošiljajo iz države, medlem pa so delavci glodali suh kruh in še lega dostikrat niso imeli. V tovarnah so izdelovali drage kon-serve, ki so leta in leta ostale neprodane v skladišču in se kvarile, da so jih potem na odredbo sanitetne komisije morali vreči v morje. Hil je ogorčen nad odredbami sovjetov, po katerih so metali žito na tuja
Odhod italijanske delegacije v London
Pariz, 20. julija. AA. Včeraj popoldne je prispel v Pariz italijanski minister za finance Mosconi.
Davi je minister Mosconi z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Grandijeni odpotoval v London.
Spor med Bolgarijo in Grčijo
Sofija, 20. julija. 1. »Zarja« poroča o sporu, ki te nastal med Grčijo in Bolgarsko, ker se Grilja brani plačali Bolgariji ceno posestev, ki so jih zapustili bolgarski begunci, kakor to določa konvencija Molov-Kafandaris. List meni, da Grčija more zatajili svojih obveznosti, posebno iker za izvršitev konvencije jamči DN.
Bolgarski finančni minister Kirginov je medtem glavnemu bolgarskemu delegatu v grško-bolgarski mešani komisiji Djudjevu izjavil, da bo bolgarska vlada uradno protestirala pri tajništvu DN, ker je Grčija kršila omenjeno konvencijo.
tržišča, tla se proda za vsako ceno. Prnte-stftal je tudi proti temu, da so se stvari prodajale po 40 rubljev, njih produkcija
pa je stala 170 rubljev. Zaradi tega protesta so ga obdali s člani GPU. Zaradi teli razmer v sovjetski Rusiji se tudi ni hotel vrnili, ko ga je vlada poklicala.
London, 20. julija. AA. sMorningpost« prinaša izjave cele vrste zastopnikov vseh mogočih panog gospodarstva zoper ruski dumping. Tako so n. pr. pualnice v Londonu in drugih angleških krajih na takle način vstale proti ruskemu dumpingu: postavile so zraven izložbe cenenega sovjetskega mila ta-le napis: »To je sovjetsko milo, izdelano s prisilnim delom in tako po ceni zaradi dumpinga. Zato se mi umivamo z normalnim dragim angleškim milom.«
List poroča, da se pripravljajo še dinge velike in energične akcije zoper ruski dumping.
Finančne prilike na Madjarskem
Budimpešta, 20. julija, n. Po informacijah na odločilnih mestih je zagotovljena emisija ma-djarskib obligacij v vrednosti 4,000.000 funtov. Trde, da je la emisija že plasirana. Omenjajo se tri denarne skupine: francoska, potem an-gleško-švicarsko-holandska, ki ji načeluje londonski Rotschild, in končno sindikat ameriških bank. Ta emisija bo v nekaj dneh izplačana. Takrat bodo tudi madjarske banke zopet otvo-rile svoje blagajne. Za kontrolorja deviznega prometa je imenovan bivši finančni minister na Madjarskem grof Ivan Teleky.
Budimpešta. 20. julija, n. Borzni svet je določil, da ostanejo efektne borze zaprte od 22. do 23. t. m.
VREMENSKA NAPOVED
Dnnaj, 20. julija, (tl). Skraja še oblačno In deževno, v enem ali dveh dneh bodo padavine sicer ponehale, ostalo pa bo še naprej hladno vreme.
Svečana otvoritev prvega Obrtnega doma v Dravski banovini
Velika obrtniška slavnost pod pokroviteljstvom bana gf. dr. Draga
Marušiča.
Celje, ‘20. julija.
Pod pokroviteljstvom g. bana se je včeraj v Celju vršila velika obrtniška slavnost. Že v soboto je bilo vse mesto v zastavah, v nedeljo zjutraj pa je posijalo najlepše solnce na mestne uice, koder je korakala železničarska godba in pri redila budnico, med tem ko so z Miklavževega hriba pokali topiči.
l’o prihodu jutranjih vlakov so celjski obrtniki z gosti v sprevodu odkorakali pred Obilni dom v Gledališki ulici, pred katerim je železničarska godba priredila promenadni koncert. Ob 9. je prispel g. ban dr. Drago Marušič, nakar je opat g. Jurak blagoslovil dom in v lepem govoru razložil pomen dogodka ter pozval obrtnike, da naj v znamenju ljubezni vršijo svoje stanovske dolžnosti v prid svojemu bližnjemu in domovini. Predsednik Obrtnega društva g. Vinko Kukovec je nato pozdravil gospoda bana ter številne predstavnike oblastev in goste. Med burnim odobravanjem navzočih je prečital udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter pozdravno brzojavko ministrskemu predsedniku g. generalu Živkoviču in trgovinskemu ministru g. Kumanudijn. Godba je igrala državno himno.
Oljski obrtniki naj bodo vzor vsoin obrtnikom
Nato je, viharno pozdravljen, povzel besedo g. ban dr. Marušič, ki je čestital celjskim obrtnikom na njihovem uspehu. Obrtniki so bili ve dno steber narodnega gibanja in so v najhujših časih neomajno branili ne le svoje, temveč pravice vsega naroda. Z otvoritvijo tega doma pa naj nastopi za njih nova doba delavnosti, doba dela za obrtniški naraščaj, ki naj ga vzgajajo v duhu ljubezni do svojega naroda in v blagor domovini. Celjski obrtniki naj bodo vzor vsem obrtnikom v Dravski banovini in v državi sploh.
Nato je g. ban odkril spominsko ploščo, na kateri so ovekovečena imena onih, ki so uslva-rili Obrtni dom, ter otvoril dom. Nato so čestitali in izrekli svoje pozdrave mestni načelnik g. dr. Goričan, okoliški župan g. Mihelčič, predsednik Zveze obrtnih zadrug v Beogradu g. Zivojin Lazarevič, zastopnik beograjske obilne zbornice g. Markovič, podpredsednik Zbornice TOI g. Ogrin, predsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Rebek. Burno pozdravljen je kol zadnji spregovoril komat dant mosta
H.	polkovnik Purič. G. ban in gostje so si potem Ogledali razstavo obrtno-nadaljevalne šole, ki živo priča o napredku te važne ustanove. Ob
10'30 Se je v Celjskem domu vršil okrožni zbor Zveze obrtnih društev Dravske banovine, ki ga je vodil predsednik g. Jernej Golčer iz Celja. Tajnik g. Drago Žabkar je poročal o obrtniških organizacijah, o stanovski dolžnosti ter o stanovski zavednosti. Za njim je govoril g. ban dr. Marušič, ki je obrtnikom ponovno čestilal in jih slavil kot pobornike narodne ideje. Pozval jih je, naj neomajno s svojim stanovskim delom vršijo veliko delo za konsolidacijo države. Generalni tajnik Zbornice TOI v Ljubljani g. Mohorič je potem govoril o pospeševanju obrti in podprl svoja izvajanja z obilnimi statističnimi podatki, g. Josip Rebek je govoril o davčnih vprašanjih, starosta celjskih obrtnikov g. Ivan Rebek je predaval o nalogah, ki čakajo obrtništvo v bodočnosti. Predsedstvo Obrtnega društva je nato g. Rebeku podarilo diplomo o častnem članstvu. Banovinski zadružni nadzornik g. Ignacij Založnik je predaval o splošnem gospodarskem položaju, podpredsednik Zveze g. Iglič pa o obrtniškem naraščaju in o obrtniškem tisku.
Ob 13. se je začel v veliki dvorani Celjskega doma slavnostni obed, na katerem je predsednik Obrtnega društva g. Vinko Kukovec izrekel zahvalo vsem onim, ki so s svojo pomočjo in podporo pripomogli do ustvaritve Obrtnega doma, zlasti pa se je zahvalil g. ministru v. p. Vekoslavu Kukovcu. Svoj govor je zaključil z vzklikom na Nj, Vel. kralja. Po številnih zdravicah je končno še spregovoril g. ban dr. Drago Marušič, ki je bodril celjske obrtnike k nadalj-nemu uspešnemu delu. Po njegovem govoru je godba zaigrala državno himno. Ob 16. se je začel v dvorani Obrtnega doma občni zbor Zveze obrtnih društev Dravske banovine. Predsedoval je predsednik g. Jernej Golčar, ki je na kratko orisal zgodovino Zveze in njenega nastanka. Obširno tajniško poročilo je prebral g. Drago Žabkar, ki je zlasti povdarjal težkoče, s katerimi se mora Zveza boriti. Tako so nekatera obrtniška društva v naši banovini, ki nikakor nočejo pristopiti k zvezi. Vendar se bo storilo vse, da se pridobi ta društva in da se ustanovijo še nova obrtna društva. Blagajniško poročilo je imel g. Stojan Holobar. Pri raznoterostih se je med drugim sklenilo nabaviti enotne znake za vse obrtnike. Zaključil je zbor g. Josip Rebek iz Ljubljane z daljšim predavanjem, v katerem je izčrpno obravnaval vsa vprašanja, ki se tičejo obrtništva in katerih rešitev je nujna. Lepo uspeli obrtniški praznik se je nato zaključil s prijateljskim sestankom obrtnikov v Celjskem domu
Delovanje rudarske nadaljevalne šole v Trbovljah
Trbovlje, 19. julija.
Šolsko leto, ki ga zaključujemo iu ki je 20. po številu, se je pričelo 1. oktobra 1930. Glede na krizo, ki je bila občutna že tedaj, ko se je razglasil pričetek pouka, je učiteljski zbor upravičeno domneval, da bo za to leto le malo pri-glašencev. Toda zgodilo se je drugače. Za prvi letuik se je priglasilo toliko rudarjev oziroma tudi večje Število brezposelnih, da smo po nekaj dneh vpisovanja morali nove priglaSence zaradi pomanjkanja prostora odkloniti. Sprejelo se jih je 44 za 1. letnik, za drugi letnik pa 27. Od teh je bil najstarejši 34 let, najmlajši pa Iti let star. Razen 3 obiskovalcev so bili Sami samci. Razumljivo je, da omenjeno število gojencev ni vztrajalo do konca leta.
Po preizkušnji gojencev 1. lelnika se je kmalu ugotovilo, da imajo priglašenci jako različno predizobrazbo. Konferenca učiteljskega zbora j(* na podlagi predloga g. dvornega svetnika inž. Strgarja, ki ga je iznesel na odbo-rovi seji, sklenil predključiti l. letniku pripravljalni razred, v katerega se pozovejo vsi oni, katerim manjkajo temeljni pojmi iz računstva in jezikovnega pouka, to je pisanja, čilanja in slovnice. Število teh je početkoma znašalo 18. Na izrecno željo gojencev samih se Jim je sicer dovolilo, da so obiskovali tudi predmete 1. letnika, a so poleg tega tedensko po 3 ure imeli še poseben pouk iz računstva, oz. jezikovnega pouka. Sestavil se je tozadevni podrobni učni načrt, ki se je predložil tudi na odobrenje. Stroški, ki so nastali zaradi povišanja števila učnih ur, je deloma krila TPD, deloma občina. Kakor vsako leto, se je razumljivo tudi lotos število obiskovalcev po nekaj mesecih že začelo krčili, kar pa je vztrajnejšim iu resnejšim itak v korist. Posebno se je to poznalo v 1. letniku, iz katerega so odpadli vsi. ki se še niso dovoljno zavedali važnosti šole oz. nadaljne izobrazbe. Resnejši iu tudi vztrajnejši bili gojenci 2. letnika, med katerimi so taki, ki se tako po inteligenci kot po obnašanju prav nič ne razlikujejo od dijakov drugih šol. Pripomnim naj pri tej priliki, da profesorji Zanalske šole v Splitu, kamor je 2. letnik uapravtil poučni izlet, niso mogli verjeti, da so gojenci obenem tudi rudarji.
Obisk je bil povprečno dober. Šolo je med letom, iu sirer 17. marca 1931. inspiciral gosp. dvorni svetnik Strgar. Hospitiral je v obeh letnikih pri računstvu, mineralogiji in geologiji. 9 napredku se je g. dvorni svetnik pohvalno izrazil ter z lepimi besedami sam spodbujal gojence k vztrajnosti in pridnosti.
Od že preje omenjenega števila vpisanih bo I'o konferenčnem sklepu klasificiranih v 1. letniku 25, v 2. pa 14 gojencev, ki so z malimi )■ šmarni dovršili pouk deloma s prav dobrim, deloma s dobrini uspehom. Letos je potrebno omeniti tudi poučna izleta, ki ju je priredila ®°a o binkoStnih praznikih. Gojencem 2. letnika, ki so ga posečali nekateri rudarji že par
let in so bili ves čas vzgled svojim mlajšim tovarišem, so prošnji ugodili ter napravili z njimi izlet v Split, katerega sla vodila gg. inž. Hogl in učitelj Jesih. V Splitu, kjer so ostali poldrugi dan, so si ogledali pod vodstvom gg. profesorjev tamošnje zanalske šole vse znamenitosti mesta Splita. Iz Splita so se izletniki vrnili po morju na Sušak, kjer so ostali celo popoldne. Prvi letnik si je pod vodstvom gosp. upravitelja Plavšaka, inž. Lipužiča in učitelja Omerze ogledal znamenitosti mesta Zagreba. Meseca januarja t. I. je bilo dotiskano Izveslje o 25-letnein obstoju rudarske nadaljevalne šole v 1 rbovljah, ki je vsebinsko prav dobro sestavljeno.
/ željo, da ohranijo rudarski nadaljevalni šoli vse dosedanje korporacije, ki jo gmotno in moralno podpirajo, i v bodoče svojo naklonjenost ter ji s tem omogočijo še nadaljni razvoj in obstanek, zaključujemo lo poročilo.
Vodovod v Medvodah
Lepa gospodarska pridobitev vaščanov
Medvode, 20. julija.
V Medvodah so ustanoviJi Vodovodno za-drugo pod predseslvom agilnega rojaka gosp. F. Seseka, posestnika in lastnika znane krojaške delavnice v Medvodah. Kajpak da je bilo treba premagati spočetka mnogo ovir. Nerodnosti so prihajale z vseh strani. A šlo je! Sklep, da se napelje s Polhograjskih dolomitov vodovod v Medvode, se je pričel izvajali. Z iskanjem vode se ni bilo preveč križev in težav. Krajevno imenovani studenec Zobnica izpod Goriškega hriba se je izkazal za dovolj močnega. Od skupne količine vode se bo zaenkrat porabilo le 25%, dočim ji je 75% v rezervi. Vrhu tega so na razpolago še drugi studenci, ako bi se poraba vode kedaj tako zelo povečala. Sklenjen je, tudi posebni dogovor z Vašami, ki bi ob potrebi stopile na plan. Vode je torej zaenkrat dovolj.
Vsi lepi nameni in načrti pa bi gotovo več ali manj zastali pri željah, da zavednim Med-vodčanoin ni priskočila v pomoč banovina in še prav posebej Hiigijeuslci zavod, ki je šel Vodovodni zadrugi pri dobavi cevi, strokovnem vodstvu iu načrtih širokopotezno na roko. Stroški vodovoda so bili proračnnjem na okoli
720.000	Din, z vsemi postranskimi d el j pa na oboli 900.000 Dio, kar je za skrojimo nemiovito vas gotovo visoka vsota.
Na važnejših točkah v Medvodah so namestili hidrante, ki bodo v izvrstno uporabo pri morebitnih požarih, nič manj pa ne bo voda služila škropljenju zaprašenih cest. Ker je jakost pritiska dovolj močna in vodohrani na-.visoki legi, se bo vodovod lahko napeljal do najvišje ležečih^ stavb, tudi do gostilničarja Bohinca vrh strmega medvodskega klanca. Doseduj je dobilo vodo okoli 3() hišnih posesnikov, med njimi domači Zdravstveni dom in nova šolska zgradba na P-resjp Ako bo potrebno, bodo zgradili po-
Hranilnica Dra (elje - Ljubiji			 ivske banovine ana • Maribor
< Pupilarno varn	) i denarni zavodi
Dravske banovine, ki tudi jamči	
za vse njihove obveznosti z vsem	
svojim premoženjem in vso svojo	
davčno močjo.	- - - Sprejemajo
vloge na knjiži	ce in tekoči ra-
čun z najvišjim obrestovanjem.	
Dovoljujejo kredite, posredujejo	
v vseh denarnih poslih!	
<	>
Najbolj varna na	ložba prihrankov!
	
zneje javne vodnjake in napajališča. Za otvoritev vodovoda je priredila Vodvodna zadruga včeraj popoldne vrtno vrtno zabavo pri Tomelu v Medvodah. Zbralo se je mnogo ljudstva, ki je predvsem govorilo, o novem, res priznanja vrednem napredku za Medvode. Pred veselico so imeli domači gasilci ilepo uspelo vajo. Hidranti so se brezhibno obnesli.
Vsi čLnitelji, ki so kakorkoli pripomogli, da je medvodski okoliš dobil dober in higijensko neoporečen vodovod, so storili hvaležno delo. Predvsem seveda veljajo čestitke domačinom, ki so započeto stvar izvedli tako temeljito do kraja.
Ponesrečenega Vladimirja Škrbca še niso našli
Vrhnika, 19. julija.
Vladimirja Škrbca, mladega trgovca iz Vrhnike, ki je postal nesrečna ž.rtev Save pri kopanju v Zagrebu, še sedaj niso našli. Truplo ubogega Irgovca tiči najbrže kje med koreninami dreves ob obrežju in ga bo ob večjem nalivu narasla voda iztrgala iz objema na. dnu usodna Save in ga spravila na površje ter ga vrnila žalujočim staršem in sestram, ki bodo poskrbeli, da bodo zemeljski ostanki nesrečnega mladeniča počivali v ožji domači grudi.
Huda nesreča z motociklom
Murska Sobota, 19. julija.
Soboškega trgovca Cižel Viktorja je v soboto zvečer zadela huda nesreča. Ko se je vračal v M. Soboto po poti iz Bertine, mu je na ostrem ovinku pri parku v Rakičanu nenadoma odpovedala razsvetljava in je zavozil v jarek, ik je na tem mestu precej globok. Padec je bil strahovit in je Cizel obležal pod motorjem z zlomljeno nogo in z drugimi hudimi poškodbami. Začel je vpiti na pomoč, toda dasi so hiše oddaljene samo dobrih sto korakov, ga ni slišal nihče. Našli so ga šele dobri dve uri po nesreči neki delavci, ki so se vračali iz gostilne. Prepeljali so ga takoj v bolnico v zelo kritičnem stanju, ker je zgubil mnogo krvi. Po mnenju zdravnikov bo ostal pri Življenju.
Dijak utonil v Ščavnici
Ljutomer, 19. julija.
Včeraj v soboto je prišel v dijaku VII. razreda humanistične gimnazije v Mariboru Francu Štamparju v Presiki pri Ljutomeru neki tovariš iz Ormoža na obisk. Proti večeru sta si oba zaželela kopeli iu zato sta odšla k precej oddaljenemu Rižnarjevemu mlinu v Pristavi, ki je pred meseci pogorel. Kopala sta se nad zatvor-nico, kjer je Ščavnica precej globoka ter plavala riekajkrati sem ter tja. Neadoma pa je Štampar zaklical tovarišu, naj mu pomaga, ker ne more več plavati. Tovariš ga je skušal rešili, toda bil je preslab in Štampar mu ja dvakrat ušel iz rok ter izginil pod vodo. Dijak j« spla-
val k bregu ter začel klicati na pomoč. Prihitel je mlinar, ki je s pomočjo drugih potegnit Štamparja iz vode, toda nesrečni sedmošolec je bil že mrlev. Štampar je bil sreduje dober pla vač, imel pa je malo srčno hibo in najbrž go je v vodi prijel srčni krč. Njegov oče Jakob je župan občine Presika. Težko prizadeti rodbini, ki je izgubila nadebudnega sina, naše sožalje!
Požarna katastrofa v Babnem polju
Prezid, 19. julija V noči nifd 14. in 15. t. m. je izbruhnil požar v Lahovem skednju v Babuempolju in se z ne verjetno naglico zaradi suše razširil na bližnja poslopja. V trenutku sta bili v ognju še Jakob feva hi Tomeščetova hiša ter še bližnja dva skednja in eu kozolec. Zaradi velikega pomanjkanja vode je bilo gašenje zelo ovirano in ogenj je zato neovirano opravil svoje delo.
lakoj v pričetku požara je prišla na pomoč požarna hramba iz Prezida, ki se je z vso po žrtvovalnostjo lotila gašenja in gotovo prepre čila, da katastrofa-ni bila še hujša. Ako bi ognjegasce iz Prezida ob pravem času obve stili, bi ti gotovo rešili še mnogo več. Ker » Babuempolju ni vode, so jo nosili celo iz Pra zida; pri tem se mora pohvalno omeniti ženske iz Prezida, ki so nosile vodo v škafih iz Pre zida do Babnegapolja. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je gmotna škoda zelo velika in gre v stotisoče.
Huda nesreča bogoslovca
V nedeljo ponoči so prepeljali v celjsko javno bolnico 22-letnega Pirnata Janka, bogoslovca tretjega letnika, doma i/. Spodnjih Jarš pri Kamniku. V nedeljo zvečer se je z nekim avtomobilom odpeljal iz Mežice, med potjo pa se je na doslej še nepojasnjen način zgodila nesreča, pri kateri je Pirnat dobil hude poškodbe. \ bolnici so dognali, da ima prebito lo banjo in da se mu je vnela možganska mrena.
Zagorje
Pobalinstvo. Ko je privozil v nedeljo popoldanski vlak na zagorsko postajo, so železniški uslužbenci opazili, da se dviga izpod enega vagona močan dim. Mislili so, da se hoče vagon vneti in so ga hoteli odklopiti. Tedaj pa so opazili, da je vagon z vso silo zavrt, da se kolesa niso mogla vrteti. Poizvedbe so dognale* da je zavrl zavoro neki mladenič in tako je drsal vagon od Litije do Zagorja. Zgodila bi se lahko velika nesreča in upamo, da bodo nepridiprava našli.
Zopet cirkus. Komaj je zapustil našo ubogo črno dolino neki cirkus, je prišel v soboto že drugi. Ljudje itak nimajo denarja za neobhodno potrebne stvari, kaj šele za cirkus. Edino mladina pase svojo radovednost ob široko razpetih plahtah.
»Jugoslovanovo« družabno potovanje v Pariz
Ljubljana, 20. julija.
Prvo »Jugoslovanovo« družabno potovanje v Pari* na mednarodno kolonijalno razstavo bo od 10. do 19. avgusta. Natančen spored izleta smo že objavili. Po njeni stanejo vožnja z brzovlakom od .Jesenic <lo Pariza in nazaj do Jesenic, stanovanje in hrana v prvorazrednih hotelih, vožnja s postaje v hotel obenem s prtljago inobratno, ogled Pariza, izleti, vodniki, napitnine, legitimacije, vidiranje potnega lista ild. za naročnike v 111. razredu 2950 Din, za druge v 111. razredu 3000 Din, za naročnike v II. razredu 3000 Din, za druge v Tl. razredu 3950 Din.
Vozno karto od svojega kraja do Jesenic in obratno si nabavi vsak udeleženec sani. Popust na naših železnicah znaša 50% s posebno legitimacijo, ki bo pravočasno dostavljena vsakemu prijavljenemu udeležencu na naslov, ki ga bo prijavil.
Ponovno vabimo vse one, ki se nameravajo udeležiti našega prvega družabnega potovanja v Pariz, da sc nam javijo najkasneje do 25. julija.
Vsem prija vljeucem pošljemo nato položnice, da nam pošljejo četrtino zneska, dočiiu plačajo ostanek na dan potovanja.
Opozarjamo, da si mora vsak udeleženec nabaviti potni list. ki naj ga nam tudi pošlje do navedenega roka, da preskrbimo avstrijski, švicarski in francoski izum.
Če udeleženec odstopi od potovanja, se mu odbije 10% od predvidenega zneska za potovanje.
Ker je čas kratek, naj interesenti blagovolijo pohiteti s prijavami.
Vse potrebne informacije daje ustno in pismeno uredništvo »Jugoslovana«. Na uredništvo naj se tudi lia-love vse prijave in druge pošiljke.
11« 151)NIŠTVO »JUGOSLOVANA«.
Spominska svečanost pri ruski cerkvici pod Vršičem
Ruski emigranti, bivajoči v Dravski banovini,-so v nedeljo v lepem številu počastili edini grob neznanega ruskega vojaka pod Vršičem. Bratom Rusom se je pridružilo lepo število Slovencev, da počastijo spomin na nesrečne ruske vojne ujetnike, žrtve avstrijskih trinogov.
Po prihodu jutranjega vlaka v Kranjsko goro so odšli vsi romarji k pravoslavni kapelici pod Vršičem, kjer se je vršil parastos za pokojne žrtve. Med mnogoštevilnimi udeleženci smo opazili predsednika Ruske matice univerzitetnega profesorja Spektorskega, predstavnika Ruske matice iz Novega Sada, predsednika ljubljanske podružnice URO generala Žoltenka, starosto ruskega Sokola v Ljubljani dr. Ivanovskega, znano prijateljico Rusov go. Terezino Jenkovo, notarja dr. Grašiča iz Kranjske gore, planinskega pisatelja dr. Oblaka, zastopnike časopisja ild. Svečani parastos in molitev na grobu ruskega neznanega vojaka je opravil pravoslavni prota Georgije Budiniir, ki je imel po cerkvenih svečanostih kratek nagovor, v katerem so je spominjal ruskih mučenikov in izrazil upanje, da se bodo ruski emigranti, razkropljeni po vsem svetu, mogli kmalu vrniti v svojo osvobojeno domovino matuško Rusijo. Po govoru gospoda prote so odšli vsi udeleženci na grob neznanega ruskega vojaka, kjer je po opravljenih molitvah spregovoril predsednik Ruske matice profesor Spektorski, ki se je v svojem govoru zahvalil vsem, zlasti kranjskogorski občini in notarju dr. Grašiču za usluge, ki so jih izkazali rilskim emigrantom. Izrekel je zahvalo tudi vsem Slovencem, ki vsako lelo v tako častnem številu hitijo romat k ruski cerkvici pod Vršičem. Nato je govorila ga. Terezina Jenkova, povdarjajoč, da je ruska cerkvica le delo velike ljubezni in da ljubezen ne pozna nobenih ovir. Planinski pisatelj dr. Oblak je v svojem govoru uajprvo izročil pozdrave češkega pisatelja dr. Vy-birala in se nato spominjal težkih časov slovanskih narodov. Ruskim emigrantom je želel da bi se čimpreje povrnili v svojo osvobojeno domovino.
Predstavnik Ruske matice iz Novega Sada je položil na grob neznanega ruskega vojaka krasen venec, nakar sla položila še šopke general Žoltenko in starosta ruskega Sokola dr. Ivanovski. Notar dr. <> ra šle je nato izrazil svoje zadovoljstvo in veselje, da se morejo Rusi pkloniti nianom svojih nesrečnih rojakov na lastnih tleh. Izrazil je upanje, da bo zemljišče okrog inske cerkvice v doglednem času ograjeno in urejeno, tako da poslane trajen spomenik trpljenja in ogromnih žrtev, ki jih je doprinesla med vojno Rusija. Ves potrebni materija! bo skušala nakloniti kranjskogorska občina in Rusom naklonjeni meceni.
Končno se je zahvalil prof. Spektorski vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri zgradbi rusek kapelice in ureditvi zemljišča, nakar je bila skromna spominska svečanost zaključena. Udeleženci so nato napravili manjše izlete in se z večernimi vlaki vrnili na svoje domove.
Jz Dravske banovine
V drugič jfe pogorel
Zopet požar pri posestniku Malimi v Trnovljah
Celje, 20. julija.
Ni še dva meseca, odkar je gorelo pri po-seslniku Antonu Mabnu v Trnovljah; v nedeljo zvečer je pa zopet nenadoma začelo goreti pri ffjem gospodarsko poslopje. Gasilci iz Gaberja in Trnovelj ter mestni gasilci so kmalu prihiteli, a gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker ni bilo vode. Poslopje je pogorelo do tal, pogorela pa je ludi vsa pred kratkim spravljena pšenica. Posestnik si je komaj zgradil novo po slopje po zadnjem požaru, pa je spet pogorel in trpi ogromno škodo. Požar je bil po vsem odeč podtaknjen, kakor je bil tudi prvi.
d-Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, 42 kos, z dne 21. julija 1931. ima to-le vsebino: Zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih; Zakon o izpremem-bah in dopolni Ivah v zakonu o zaščiti avtorsko pravite; Postopek za pobiranje skupnega davka na poslovni promet; Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
d Sokolsko društvo Kočevje naznanja vsemu članstvu, da je izredni občni zbor določen za 23. julija 1931. pri Beljanu odgoden. — Odbor.
d Gospodinjskega tečaja v ljubljanski Mladiki, o katerem je naš list že poročal, se udeležujejo naslednje gospe in gospodične učiteljice: Angela Azarova, Kranjska gora; Denise Bele, Gorje pri Bledu; Frida Bidovec, Trbovlje; Ela Čampa, Zameška; Regina Gobec, Slovenjgra-dec; Marta Jazbec, Maribor; Valerija Kamen-šelt, Sv. Križ pri Rogaški Slatini; Ana KI Binete in, Polhov gradeč; Avgusta Kirbiš, Sv. Urban pri Ptuju; Emilija Kogej, Trdkova v Prekmurju; Leopoldina Kogej, Tomišelj pri Igu; Vida Kocijančič, Bohinjska Srednja vas; Ema Koželj, Sv. Peter pod Svetimi gorami; Zinka Leben, Slov. Bistrica; Cirila Merhar, št. Jernej na Dolenjsekm; Tilka Pivk, Čatež pri Veliki Loki; Jelica Segedinac, Novi Sad; Antiča Turk, Stari kot pri Čabru; Tilica Unger, Ruše; Geza Zavrtanik, Šenkov tuni pri Vodicah; Ema Rudolf, Cerknica; Staša Poljanec, Maribor; Mira Sevnik, Sv. Peter p. Sv. gorami; Justa Sinko, Križevci pni Ljutomeru; Anica Tratnik, Ponikva pri Žalcu in Laly Wrischer, Škofja Loka.
d Savinjska podružnica TK Skala poziva svoje elane, da se udeleže obveznega izleta na Ojstrico 26. julija t. 1., ki bo obenem z otvoritvijo Skalaške Lučke koče. 'Skupen odhod bo ob 19. mi iz Luč.
d Poziv dedičem! Izseljeniški komisarijat v Zagrebu, Kameni ta ulica 15, poziva dediče Karamovifia Lazarja, ki je po rodu iz Va-lova (Valjeva), ter je umrl v Kanadi; njegova lllati je baje Jova, njegova žena pa Ana; naj se zglase na komisarijatu zaradi izplačila vojne zavarovalnine pokojnega.
d Gorenjci v narodnih nošah iz okolice Lesc, Radovljica, Bled in Gori j, se udeleže letos v velikem številu Kmetskega praznika na Krškem polju, ki bo v nedeljo 2. avgusta. Vse udeležence v narodnih nošah bo vodil župan iz Lesc g. Ivan Ažman. Kdor se še ni priglasil, naj se priglasi ob pravem času.
d Podružnica SLD v Ribnici je preložila prireditev svoje zabave radi proslave lOOletnice rojstva Frana Levstika od 26. julija na 16. avgust. Kdor se hoče resnično lovsko zabavali, naj poseti to pravo ribniško prireditev.
d Triglavani! V nedeljo 26. t. m. se vrši v Vel. Laščah proslava lOOletnice rojstva Frana Levstika, katere se udeležimo s praporjem. Obenem je istotam naš počitniški sestanek. Dolžnost je, da se proslave udeležimo v čim večjem številu. Pridemo v Vel. Lašče približno ob 9. zjutraj. Vožnja četrtinska. Vzemite trigl. trakove s seboj. — Odbor zagrebškega Triglava. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. 398-1
Hjubljana
Torek, 21. julija 1931: Prakseda. Pravoslavni, 8. julija: Prokopije.
Nočno službo imata lekarni Trnkoezy na Mestnem trgu in Kamor na Miklošič vi cesti.
H'
■ Sv. Elije je dal dežja. Po dolgi suhi vročini, ki je ni hotelo biti ne konca ne kraja, da sta se dušila v nji^ človek in žival in da so zgorevali travniki in njive, se je sveti Elija, ki je imel včeraj svoj god, vendarle usmilil človeka in zemlje in nam poslal rahlega, pohlevnega dežja, ki se je od časa do časa prevrgel v pravcate plohe in nalive. Podoba je, da se bodo naša polja ravno ob zadnji uri Se dodobra zmočila, obenem pa kaže, da bodo ti nalivi po suhem, vročem poletju kar nanagloma pripeljali v deželo jesen.
■ Prva prireditev primorske mladine. Prosvetno in dobrodelno društvo »Zora« je priredilo v nedeljo popoldne na vrtu restavracije Reininghaus v šiški svojo prvo veselico « sodelovanjem prosvetnega društva »Tabor«. Udeležba je bila naravnost ogromna. Poleg Primorcev s° bili navzoči tudi številni Ljubljančani. Spored prireditve je bil zelo pester. Godba »Sloge« je otvorila veselico s koncertom zbranih domačih skladb, nakar so sledile izvrstno podane deklamacije. Pevski zbor »Tabora«, je zapel nekaj pesmi, nakar je po odmoru imel pomemben nagovor predsednik »Zore g. Božič. Po .nastopu pevskega zbora se je razvila selo prijetna zabava s srečolovom, šaljivo pošto itd. Da ni manjkalo plesa, je samo ipo sebi umevno. Prva prireditev primorske mladine je popolnoma dosegla svoj namen in moremo društvu iskreno čestitati.
■ Pod tramvaj je prišla. Včeraj opoldne je povozil tramvaj na Mestnem trgu pri Krišperju COletno Buh Ivano, ki je peljala s trga voziček, naložen s kumarami in drugo zelenjavo. Bohova se je umaknila šoferju Fordovega avtomobila in je priša po naključju pod tramvaj, ki je tam ravno zavil iz Stritarjev ulice proti stolnici. Kontrolor cestne železnice jo je divgnil izpod voza in jo odpeljal na magistrat, kjer ji je nudil prvo pomoč mestni fizik dr. Rus, ki se je takrat na kolesu peljal proti domu in opazil nesrečo. Bukovi je kri tako lila iz glave, da je bil pogled na njo strašen. K sreči je bil priča dogodka tudi neki detektiv, ki je takoj inter-
veniral in zapisal šoferja. Ponesrečenka je dobila težje poškodbe na glavi in je bila prepeljana v bolnišnico. Uvedena je preiskava.
■ »MOTOH« KAVA DNEVNO SVEŽA!
■ Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča na prošnjo glavne carinarnice vse interesente, da se bodo 27. t. m. ob 8-30 v carinskih skladiščih A, B, C, D poceni prodajali razni predmeti, kakor srebrni servici, manufakturno blago, lesni izdelki, galanterijsko blago, železne peči itd.
■ Na izletih imate največjo zabavo z gramofoni in ploščami tvrdke »Jugo šport-" A. Ras-berger. Ljubljana, Miklošičeva cesta 3-1.	1436
■ Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlemeii« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrla je Marija Schischegg, roj. Paternost, 67 let stara, soproga posl. poduradnika, Gosposvetska cesta 7 in Marija Peternel, 72 let stara zasebnica, Prečna ulica 1. Ulag jim spomin! Žalujočim naše sožalje!
m Osebna vest. Okrožni inšpektor g. dr. Fr. Schaubach je odšel v soboto na dopust. Zastopa ga g. dr. Ivo Poljanec.
m Dva nova inženirja. Na tehnični viso-ki šoli v Gradcu sla napravila diplomski izpit Mariborčana V. Si eber er in A. Le o n h ar d. Čestitamo!
in Preselitev poštnega urada Maribor III. Te dni je bila dokončana selitev poštnega urada Maribor III. iz Frankopanove ulici v nove moderne lokale v palači Pokojninskega zavoda na Trgu kralja Petra. Obenem se je urad, ki je namenjen vedno bolj naraščajočemu petemu okraju, tudi povečal.
m Gradnje. Nabavljalna zadruga državnih nameščencev bo zgradila v Valvazorjevi ulici veliko stanovanjsko hišo in skladišče.
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor.	1184
m Poroke. Pretekli leden so se v Mariboru poročili: Ivan Ulaga, obratovodja in Elizabeta Pfundsteinova, roj. Koprivškova, zasebnica; Franc Dežman, krojaški mojster in Terezija Findlerjeva, tkalka; Ivan Goričan, livar in Neža Bračkova, kuharica; Miha Centrih, tehnični uradnik in Gizela Dovečakarjeva, zasebnica; Ivan Pušenjak, mizar in Manija Žnidarjeva, kuharica ; Josip Rozman, zasebni uradnik in Daniela Stiegliilzova, zasebna uradnica; Kazimir Toroš, zasebni uradnik in Dragomira 1'oševa, zasebnica; Rudolf Brusi, trgovski pomočnik in Amalija Kolarjeva, zasebnica ter Karol Dolinšek, trgovski pomočnik in Hedvika Peklarjeva, hči posestnika. Bilo srečno!
m Kinematografi. G,rajski kino predvaja do vključno četrtka dramo »Obtoženka, pri sezite!«, kino Unio pa istotako do vključno četrtka vele-fiilm »Monte Carlo«.
m Žegn&nje pri Sv. Arehu. Pri Sv. Arehu na Pohorju je bilo v nedeljo žegnanje, kar je privabilo na naše zelene višave na stotine planincev in izletnikov, tako da je poset Pohorja v nedeljo dosegel letošnji rekord.
m Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje«!
m Nepotreben alarm. V nedeljo krog 21.30 je nekdo obvestil gasilce, da gori v Strossmayer-jevi ulici 3. Gasilci so takoj odšli na označeno mesto, kjer so pa ugotovili, da je tamkaj stanujoča branjevka Marija Samuhova zakurila v peči, ki ni vlekla ter se je zaradi tega stanovanje napolnilo z dimom.
m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Josipina Harc, viničarka, 76 let; Frančiška Bantan, žena tkalca, 29 let; Branko čakic, redov, 21 let; Milovan čuvrtanovič, redov, 21 let; Emin Selimovič, redov, 22 let; Marija Ajdišek, žena vpokojenega železničarja, 73 let; Veronika Tarkuš, žena tesarja, 26 let; Anton Dola-nič, delavec, 35 let; Ema Car, žena brivca, 24 let; Ivan Glagovšek, sin peka. 1 leto; Franc, Klojčnik, zasebnik, 83 let; Franc Birk, strojevodja v p. 66 let in Jakob Rep, čevljar, 44 let. Naj v miru počivajo!
m Nesreča. V soboto zvečer je hotela 72 letna v Melju satnujoča zasebnica Julijana Dr upnikova v Sludencih prekoračili železniško progo an ni opazila vlaka, ki je pravkar prihajal. Stroj je Drušnikovo podrl na tla, pri čemer si je zlomila desno roko. Prepeljali so jo v bolnišnico.
m Onemoglost. Na Tržaški cesti se je v nedeljo onesveščen zgrudil na tla in bruhal kri 26-letui Maks Fras iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju, zaposlen pri nekem tukajšnjem podjetju. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico.
LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst. m Pogrešana. Pred tedni je odšla od douia v Zagreb, da si tam poišče službo, 17-Jetna Frančiška Drahlsehneiderjeva, se pa od takrat še ni javila staršem in je tudi vse poizvedovanje za njo bilo brezuspešno.
m Kolesar povozil starko. Na Trgu svobode je v nedeljo povozil kleparski pomočnik Ludvik Žumer * kolesom 70-lotno starko Marijo Topolnikovo. Starka je obležala nezavestna na 'tleli in so jo morali prepeljati v mestno oslcrb-nišnico.
m Nesreča kosca. V Cerknici pri Št. liju je v soboto padel na koso 27-letmi hlapec Ludvik Remer ter si do kosti prerezal detsno roko. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici.
iri Usodni padec. Na domačem dvorišču je v Selnici ob Dravi padla v soboto 60-lelni dninarica Terezija Janžetova ter si zlomila desno ključnico. Prepeljali so jo v holnišnico.
m Avto v jarku. Včeraj zgodaj zjutraj je vozil Bolvaryjev šofer Matevž Veber štiri goste mimo Treh ribnikov k s Lovskemu domu«. Na malem ovinku je avto iz neznanega vzroka spodrsnil v obcestni jarek, iz katerega so ga morali dvigniti mariborski gasilci. Šofer in potniki so ostali nepoškodovani.
ni Borba s stražnikom za dekle. V nedeljo zvečer se je na kolosu brez luči pripeljala po Aleksandrovi cesti Marija Z. s Pobrežja. Stražnik jo je ustavil in zahteval, da se legitimira, česar pa ni hotela storiti, zalo jo je hntel od-
vesti na si.iažiiico. Tedaj ja pa priskočil mesarski pomočnik Joži I' K. in bolel dekle iztrgali, češ. da je njegova nevesta in ima pravico do nje samo on. Posledica je bila, da sla morala oba k »Grofu m Nasilen krošnjar. V neki gostilni v Selnici ob Dravi je v nedeljo tukajšnji veletrgovec Vilko Weixl popozoril dva krošnjarja, da v nedeljo ne sineta prodajati. To je enega izmed njiju tako razburilo, da je pograbil palico in udaril g. Weixla po glavi ter ga tako poškodoval, da je moral k zdravniku.
m Fantovski spopad. V Kalšah pri Sv. Martinu na Pohorju so se v nedeljo zvečer sprli fantje zaradi nekega dekleta. Neznanec je pri tem sunil 21-letnega Leopolda Arbeilerja z nožem v prsi in pljuča ter ga težko ranil. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor.	1182
m Pretep v Dupleku. V soboto zvečer So se v Dupleku stepli domači fantje in z nožem nevarnejše ranili v levo roko 19-lelnega posestniškega sina Lojzeta Molka. Moral je v tukajšnjo bolnišnico.
m Odpust kaznjencev. Zaradi lepega vedenja je bilo včeraj iz tukajšnje moške kaznilnice pogojno predčasno odpuščenih 13 kaznjencev iz raznih delov naše države .
ni Aretacije. V nedeljo so bili v Mariboru aretirani: Anton V. iz okolice Ljutomera, seiaj brezposelni zidar, ker je osumljen tatvine kolesa; Franc J., brezposelni natakar radi raznih tatvin in poneverb; Viktor G. radi nedostojnega vedenja in žaljenja stražnika; Neža K. radi pretepa in Josip K. radi vožnje brez dopustila.
Cel#e
* Seja občinske uprave okoliške občine. V pelek 24. t. m. ob 20 bo v občinski dvorani na Bregu javna seja okoliške občinske uprave.
* Smrtna kosa. 20. I. m. sta v celjski javni bolnici umrli 68-letna posesnica Tiefengruber Katarina iz Št. Ruperta pri Laškem in 30-letha šivilja Selič Marija, stanujoča Za kresijo št. 8. N. p. v m.!
* Kaj naj to pomeni? V mestnem parku so namestili ob gredah tablice, ki povedo ime rože, ob kateri taiblica stoji. To je prav in hvale vredno, nikakor pa ni v redu. da so napisi v nemškem jeziku!
* Nedeljske tekme. V nedeljo sla pri Skalni kleli najprej igrali rezervi SK Celja ter Atleti kov. Rezultat 3 : 0 (2 : 0) za Atletike. Pri glavni telomi prvih moštev je SK Celje zmagal s 3 : 1 (2 : 1). Sodil je, g. Wag.ner dobro. Vsega obsojanja vredni pa so bili incidenti igravcev, od katerih je moral sodnik v petih minutah kar tri izključiti.
* Novi stražniki. Včeraj popoldne so novi stražniki predstojmištva mestne policije opravili prisego. Novi stražniki že vršijo službo, zaenkrat so v civilnih oblekah. S 1. avgustom pa bo vse osebje policije izmenjeno.
* Borza dela v Celju išče 10 rudarjev, 4 te-sače, 3 slikarje-pleskarje, po 2 hlapca h goveji živini, sodarja, sladoledarja, po 1 majarja, pečarja, kovača, mizarja, 4 mizarske ter po 1 kamnoseškega, kovaškega, mehamiškega, mesarskega pomočnika, 21 kmetskih dekel, 14 služkinj, 7 kuharic, 5 gostilniških služkinj, po 2 kmetski varuški, poljski delavki, natarici po-strežnici, po 1 perico, šivilj), hotelsko sobarico, 1 šiviljsko ter 1 kuhinjsko vajenko.
* Nalezljive bolezni v Celju in okolici. Od 1. do 7. julija je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okolici 1; Škrlatica v okolici 1; ošpice v okolici: edini bolnih ozdravel, v mestu 7 obolelo; davica v okolici 2; šen: v okolici edini bolnik ozdravel, v mestu 1 bolnik.
* Nezgode. 501etni Zaravnikar Jože, hlapec pri posestniku Kpobolarju v Levcu, je padel pri nakladanju sena z voza in sj zlomil desno roko. — 45-lelnemu kovaškemu pomočniku Križašniku Antonu v Vitanju je med delom padel žareč kos železa na desno roko in mu jo hudo poškodoval. — Oba se zdravita v javni bolnišnici.
Murska Sobota
Potreba javnega stranišča v Soboti. Prvo kar pogleda vsak tujec v Soboti, je velik in po zapuščenosti znamenit park, zapuščina bankrotiranega grofa Szapary.ja. Toda vse zanimanje ga mine, ko stopi skozi glavni vhod, kajti smrad, ki se tod širi, priča, da slujj grmovje na desni in'levi za javno stranišče. Park je sedaj kupila občina in ga bo po parcelah prodala. Tedaj bo pač to naravno stranišče izginilo. Potreba po javnem stranišču pa bo ostala in vprašamo občinsko upravo, da li ne kazalo postaviti vsaj eno stranišče na Glavnem trgu in v aleju pred bolnico?
Prevalje
Požar. Dne 14. t. m. ob 11. uri je izbruhnil ogenj v sredini Prevalj v enonadstropni hiši pri Čuku, ki je last g. Matevža Pavšeta, p. d. Ravnjaka. Ko so odjeknili klici: ::Ogenj!«, je po preteku 10 minut bilo na mestu požara naše domače gasilno društvo s svojo motorko, dasi so bili člani (skoraj sami delavci) razkropljeni po svojih poslih, ter je takoj stopilo v akcijo. Bila je rad velike suše ter vročega in vetrovnega vremena največja nevarnost, da ogenj upepeli tudi vsa sosednja poslopja, vendar pa se je našim domačim gasilcem s pomočjo prebivalcev posrečilo ogenj takoj pogasiti na sosednjih poslopjih ter ga omejiti na poslopje, kjer je izbruhnil. Prav naglo je prihitelo na pomoč tudi guštanjsko gasilno društvo s svojo motorko na avtomobilu, ter pomagalo gasiti. Požar je pa bil že lokaliziran in v pojemanju, tako da ni bilo več nevarnosti, da se razširi. Na ta način je bil ogenj takoj pogašen. Zgorela je na poslopju lesena streha, ogorelo strešje pa so domači gasilci razdrli in odstranili. Stanovanja so ostala od ognja popolnoma nepoškodovana, kakor tudi hiši prizidano gospodarsko poslopje. — Izrekamo za požrtvovalno gasilsko delo v prvi vrsti našim vrlim domačim gasilcem najlepšo zahvalo, ravno tako prebivalstvu, ki je pri gašenju tako uspešno pomagalo, ter guštanjskemu gasilnemu društvu za tako hitro pomoč. — Občina Prevalje.
Veličastna žalna manifestacija v Bohinju
Okrilje nagrobnega spomenika Sokolu-borcu Maleju -- žalni govor prestavnikov Sokolstva in oblasti
Govor zastopnika vojske polkovnika br. Novakoviča
Bohinj, 20. julija.
Leto dni je minulo, ko smo izročili materi zemlji telesne ostanke nepozabnega junaka — Sokola brata Toneta Maleja na bohinjskem pokopališču. Ogromna množica naroda in Sokolstva se je včeraj zopet zbrala tiho in z globoko žalostjo v srcu na bohinjskem pokopališču, da prisostvujejo odkritju nagrobnega spomenika sokolskemu borcu bratu Tonetu Maleju.
Z vlaki je prispelo v Bohinj Sokolstvo v častnem številu iz kranjske sokolske župe in Ljubljane. Dopoldanski vlak je imel zamudo in se je zaradi tega formirala sokolska povorka izpred Sokolskega doma v Bohinju šele ob pol
12.,	odšla je na pokopališče, kjer je bila izbrana tisočglava množica.
Na čelu povorke, pod vodstvom načelnika Sokola I Tabor brata Staneta Vidmarja, je korakala godba Sokola I, za njo so nesli sedem sokolskih praporov, zavitih v črnino, sledilo ie starešinstvo sokolske župe Kranj in Ljubljane nato članstvo v krojih, članice, domače gasilno društvo s praporom ter članstvo v civilu in ostalo občinstvo.
Na pokopališču so se okoli spomenika, ki je bil zavit v črno kopreno, razvrstili praporščaki, nato predstavniki vojaških in civilnih oblasti, Sokolstvo, gasilci, pevski zbor in občinstvo. Pred grobom so stali globoko užaloščeni pokojnikova mati, brata Janez, Jože, sestra ter ostali sorodniki. Vsi so tiho plakali, zlasti mati ter je z njo sočustvovalo vse navzoče občinstvo. ■
Kot oficijelni zastopniki so prisostvovali žalni manifestaciji zastopnik komandanta Dravske divizije polkovnik brat Novakovič, zastopnik banske uprave okrajni glavar iz Radovljice brat dr. Vidmar, domači župan g. Mavrič, za sokolsko župo Kranj brat dr. Obersnel, za ljubljansko brat podstarosta Milko Krapež, tajnik Flegar in blagajnik Slana, načelnik Saveza SKJ brat Ivan Bajželj, za Sokola Beograd Matica starosta admiral v pokoju brat Priča, za Sokola I Tabor, ki je bil korporativno zastopan pa starosta brat inž. Bcvc in načelnik Stanc Vidmar. Poleg tega so prisostvovali manifestaciji zastopniki skoro vseh sokolskih društev iz Ljubljane in gorenjske sokolske župe.
žalno svečanost je otvorila z žalnim kora-lom godba Sokola I., ki je vsem privabila solze v oči, nakar je z drhtečim glasom spregovoril načelnik brat Slane Vidmar.
V svojem, pijetete polnim govoru je omenjal, kako bolestno je odjeknila v vrstah Sokola I
Poiovanje po zvezdi večernici
139.
Naslednjega dne je Dušan skrbno pregledal vse aparate, in tu je nenadoma opazil nekaj, česar prej ni. Priprave za oddajno in sprejemno radio-postajo. Ves zasopel je prihitel k Danici in Cu-fiiruči. ki sta še ležali in vzkliknil. Govorili bomo! Z zemljo bomo govorili!« »Z zemljo? Kako?« se ie začudila deklica. »Po radiu,« je odvrnil deček, poiskal navodila za postavitev oddajne in sprejemne postaje in se nemudoma lotil dela.
pred letom dni tragična vest v nesreči brata Toneta pri mednarodni tekmi v Luksemburgu. Tolažili smo se, da ne bo rodila nesreča težjih posledic, a kruta usoda je hotela drugače. Brat Tone je podlegel težki poškodbi, umrl kot junak, s poslednjimi besedami: »Ali bodo naši prvi?« Brat Tone je bil vzoren Sokol, plemenit in nadvse dober. Sokol I je izgubil z njim najboljšega brata, izvrstnega tekmovalca in telovadca. Bil je popolnoma navezan na nas, z njim smo se veselili in žalostili. S težko slutnjo je odšel v mednarodni boj, kdo si je mogel misliti, da se bo uresničila.
še enkrat je sprejel sokolski Tabor nepozabnega brata v svojo sredo, potem pa smo ga spremili sem gor v to divno bohinjsko kotlino. Dalje je brat načelnik, komaj zadržavajoč solze, izrekel svečano obljubo, da bodo Sokoli hodili po njegovih potih in da jim bo brat Malej ostal živ v njihovih srcih. Brat Vidmar je nato odkril spomenik in nadaljval: Poglej Tone, to sokolsko družino pred seboj, pa boš videl, da si danes še prav tako naš, kot si bil pred letom. Tvoj topli pogled naj še bolj razvname sokolska srca, da bomo v bratski slogi združili vse svoje sile v sokolskem delu za lepšo bodočnost naroda. Slava Tvojemu spominu!
Spomenik je krasno umetniško delo iz rdečega marmorja, na vrhu z glavo blagopokojni-ka v naravni velikosti iz brona. Napis na spomeniku se glasi: Brat Tone Malej, rojen 16. januarja leta 1907 Savica-Bohinj, umrl 15. julija 1930. na plošči pa: Tebi, ki si daroval življenje v borbi za čast Sokolstva in slavo domovine, Tebi brat junak, večna slava Sokol I. Tabor, Ljubljana.
Sokolski pevski zbor je nato zapel »Vigred«, nakar je imel krasen govor starosta Sokola I. Tabor brat inž. Bevc. Enako kakor brat Vidmar je tudi brat sarosta omenjal vse plemenite vrline pokojnega brata Maleja kot vzornega Sokola, omenjal njegovo tragično smrt in veliko izgubo, ki jo je utrpelo jugoslovansko Sokolstvo. Solze so zalile vsem navzočim, ko je brat starosta izrekel: »In mati našega Maleja! Kdo je ni občudoval v dnevih njene in naše največje tuge, kdo se ni klanjal pred veličino njene žrtve in udanosti pred neizprosnim naravnim zakonom. Tako je moralo biti, je bil njen preprosti in presunljivi resnični izrek. V imenu Sokola I. je izrekel zahvalo kraljevski vladi, ki se je takoj in na tak lep način pobrigala, da je materi našega Toneta zasi-gurana preskrba za bodočnost. Dalje je Izrekel zahvalo vsem predstavnikom vojaških in civilnih oblasfi ter Sokolstvu, ki so se v tako lepem številu udeležili današnje žalne manifestacije. Brat starosta je nato položil na grob krasen venec v imenu Sokola 1 Tabor, godba pa je zaigrala turobno žalostinko.
Vrstili so se nato govori posameznih zastopnikov.
Prvi je izrekel nekaj pretresljivih besed v spomin in počastitev vrlega mednarodnega tekmovalca načelnik Saveza za SKJ brat Bajželj, ki je obenem položil krasen venec, poklonjen od načelništva Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije.
Okrajni glavar brat dr. Vidmar je pozival sokolsko mladino, naj hodi po potih pokojnega brata Maleja, ki jim naj bo vzor — Sokola.
V imenu komandanta Dravske divizije je govoril polkovnik brat Novakovič, za bohinjsko občino župan g. Mavrič, ki je položil na grob krasen venec iz planinskega cvetja. Podstarosta Sokolske župe Ljubljana brat Milko Krapež je položil venec s temi besedami: Minulo je leto dni. kar smo položili v grob Tvoje truplo. Kruta usoda Te je iztrgala iz naših vrst pri Tvojem težkem sokolskem delu v daljni tujini. Dragi Tone, ta obisk je dokaz, kako si nam bil in si nam še vedno drag in ljub. Slava Tvojemu spominu! Zdravo!
Za gorenjsko Sokolstvo je govoril starosta jeseniškega Sckola brat dr. Obersnel, nato pa za matično društvo Beograd admiral Priča, klanjajoč se manora nepozabnega brata Maleja, ki je bil Sokol od zibelke do groba. Njegov spomin ne bo živel samo od Triglava do Djevdjelije. marveč po vsem slovanskem svetu. Govor bvata Priče ie napravil na vse zelo globok i.t > in } 1 'jU p.:xk solz v oči
Pevci so zapeli veuno lepo »Pomladi v.; r,c veseli« nak r je spregovoril še zastopnik domačega Sokola prosvetar brat Požar, ki je prečital
brzojavko Sokola III Ljubljana in brata dr. Rašiča iz Beograda.
Žalno svečanost je zaključila godba Sokola I. nakar je sledil razhod ured Sokolskim domom. Popoldne so zopet romale množice na Malejev grob in občudovale njegov kip in krasne
vence. Med venci sta bila tudi venec mednarodnih tekmovalcev iz Pariza, ki je bil položen na grob že v soboto dopoldne, in učencev mlekarske šole iz škofjeloke, na povratku s Triglava.
Slava junaku, vzornemu Sokolu, br. Maleju.
J. H.
n
Kako so jih vrli mokronoški orožniki prijeli v njih brlogu
Zdaj so na varnem
Mokronog, 20. julija. |
Kakor sijio v nedeljski številki že poročali, so v noči med 14. in 15. julijem mokronoški orožniki izsledili in aretirali nevarno vlomilsko družbo, ki je opravljala svoj nečedni posel po Dolenjski.
To noč je tatinska družba imela svojo »glavno skupščino«: na Jerengi pri Trebelnem. Njih poglavar 641etni kolar Franc Kraševec je bil »predsednik«. Orožniki iz Mokronoga so zvedeli, da je član Kraševčeve tolpe tudi 371etni Alojz Sollar iz Radeč, znan specijalist za tatvine in vlome po dolenjskih zidanicah. Tretji v tej družbi je bil pa '2G1 etni Franc Rozman, pobegli kaznjenec, doma iz občine Tržišče. Nazadnje je bival v Stari Gradiški. Tatinski brlog so obkolili orožniški narednik g. Kramberger in orožnik Vinko Beg ter posestnik Zore in kovač Miha Kragelj iz Cuzne vasi. Orožnika sta vdrla v hišo, kjer so se vlomilci zalivali s cvičkom in se mastili z ukradeno pečenko. Po hudi borbi, tvegajoč svoje življenje, sta orožnika vse tri zločince zvezala in preiskala brlog. Našla sta pri Kraševcu 13 ključev, pri Rozmanu 5 vetrihov in naboje za Steyer pištolo. Našli so tudi dve vreči z naramnicami za prenašanje plena. Zločinci so imeli več oblek, katere so izmenjavali, da ne bi jih ljudje tako hitro spoznali.
Samokres na prsa
Kako so zločinci strahovali svoje žrtve, priča ta-le dogodek: Pred dnevi se je vračal utrujen po dnevnem delu domov čevljarski mojster Alojz Regina iz .lerenje. Srečal je neznanega moškega in ga vljudno pozdravil, neznanec pa je zagodrnjal, Regini posvetil s svetilko v obraz in mu nastavil samokres na prsa. V smrtnem strahu je Regina zbežal domov. Napadalec je bil Kraševčev pajdaš Sotlar. Trebelani so se pošteno oddahnili, ko so zvedeli, da so ti trije nevarni liči na varnem. Njih želja je, da jih bodo pošteno kaznovali.
Ljudje se boje maščevanja
Ljudstvo jo ta triperesna detejica znala tako ustrahovati, da se sedaj, ko orožniki iščejo prič in preiskujejo že storjene zločine, ne upa pričevali, boječ se osvete.
Posebno se ljudje boje Krašovca, ki ima na vesti že mnogo vlomov in latvin, pa se je doslej vedno izmazal in je bil zaprt le kratek čas ter se zopet vrnil na svoj posel. Pred 10 leti se je naselil v naših krajih in odtlej se preživlja ve-
činoma samo z vlomi in tatvinami. Trebelani so znani poštenjaki, delavni ljudje s svojo pri-rodno bistroumnostjo, in je naravno, da jim taki ljudje, kakor je Kraševec, niso ravno pri srcu.
Razboinik namesto duhovnik
Alojz Sotlar ima ravnotako na vesti številne vlome in tatvine. Po postavi je slok, nekoliko grbast, ima živahne zločinske oči. Svoj čas je bil avstrijski leldvebel«. Ko ga je komandir g. Golob v Mokronogu zasliševal, mu je cinično zabrusil: .laz sem inteligenten 1« Sotlar je obiskoval gimnazijo v Škofovih zavodih v Št. Vidu in je prilezel do 4. razreda. Dali so ga v šole, da bi postal duhovnik, usoda pa je hotela, da je postal razbojnik.
Franc Rozman je bil že večkrat kaznovan in je jako nevaren človek. Nobena ječa ga ne poboljša in zato vse kaže, da bo žalostno končal.
Kraševec, poglavar tolpe
Kraševec je bil nekak poglavar te vlomilske družbe in je obveščal svoja pajdaša o premoženjskih razmerah posestnikov. Pri njem sta imela tudi jedačo in pijačo. Tistega dne, ko so izvršili roparski napad na Antona Zupana iz Male Strinice, kakor smo v nedeljo poročali, so ponoči vlomili pri mlinarju Debevcu v Dulah ler mu odnesli precej prekajene svinjine. Preden so	Zupana napadli, so	vlomili	v	njegovo
hišo in	mu odnesli zlato uro	z verižico,	prstane
in nekaj denarja, vse skupaj vredno 5000 Din. Pred leti so vlomili in pokradli pri Jožetu Slaku iz Čužne vasi ter mu odnesli zlato uro in druge predmete. Slak je trpel okoli 5000 Din škode. Kraševec je star 40 lel in je bil rojen v Št. Jurju ob Taboru. Kolarskj mojster je bil dober,	toda latinska žilica	mu ne	miruje in
radi nje je bil že večkrat v	zaporu.	V	Jerengi
ima znanko, s katero ima dva nezakonska otroka.
Na varnem v novomeških zaporili
Ob spremstvu orožnikov so uklenjeno trojico v petek 17. julija odpeljali iz mokronoških zaporov v novomeške, kjer jih bodo zopet zaslišali in izročili sodišču. Vsa naša okolica ne more prehvaliti naših vrlih mokronoških orožnikov, ki so ob veliki nevarnosti z vztrajnostjo in požrlvovalnostjo le izsledili te nevarne vlomilce. Neki Trebelan je po aretaciji vlomilcev izjavil: »Vsa čast in hvala g. orožnikom, da bom po dolgem času nocoj vsaj mirno lahko zaspal!«
Aretacija nevarnega vlomilca v Mariboru
Vlomilec ima na vesti težke stare grehe
Maribor, ‘20. julija.
Včeraj krog 1. ure zjutraj je bila tukajšnja policija obveščena, da je malo pred polnočjo prišel iz kletnega stanovanja hiše št. 24 v Ci-ril-Metodovi ulici neznan moški sumljivega ob naganja. Na označeni kraj so bili takoj odposlani policijski agenti, ki. so ugotovili, da je neznanec v stanovanje vlomil ler odnesel takrat še odsotni Antoniji Fervegovi 95 Din v gotovini, škalljico pudra in žepni robec.
Po opisu j« policija kmalu spoznala, da ni mogel biti vlomilec nihče drugi nego dimnikarski pomočnik Ernest Kralj, rojen v Spodnji šiški v Ljubljani, pristojen pa v Logatec. Zaradi lega so proti jutru odšli v njegovo stanovanje, kjer so ga aretirali. Pii hišni preiskavi so našli tudi ukradeni puder, vlomilske ključe, samokres ild. Kljub vsem tem vidnim dokazom pa je Kralj pri zaslišanju vse tajil in tr-
dil, da je bil ves večer doma, dočiui je njegova gospodinja izjavila, da se je vrnil šele po polnoči. Ker so bil v zadnjem času izvršeni v Mariboru še številni drugi vlomi v stanovanja, se sumi, da je tudi ž njimi v zvezi -Aretirani Kralj, ki je kot dimnikar dobro poznal vse hiše, po katerih je ometal dimnike.
Pri nadaljnem preiskovanju in pregledovanju so na policiji še ugotovil, da je Kralj star vlomilec in tat. Glasom poliejskega lisla ga že nekaj let zasledujejo orožniki v Rovtah in Logatcu zaradi vloma pri posestniku Janezu Trevnu, kjer je pokradel 3925 Din, vloma pri posestniku Antonu Križaju, kjer je izmaknil 3870 Din ter vloma pri posestniku in gostilničarju Ivanu Šemerlu, kjer si je prisvojil za 100 Din jestvin. Na vesti pa ima gotovo š<i druge slične grehe.
Kri zaradi dekleta
Fant, ki je ranil očima in dekle ter si sam strl komolec
Maribor, 20. julija.
Včeraj popoldne sta šla zakonca Malija in Roza Novak s Pobrežja na nedeljski izlet v Pesnico. Z njima je šla tudi ženina 16-letna hči Zofija Kozar jeva, a pozneje se jim je pridružil še brezposelni knjigovez Rudolf Rep, ženin mlade Zofije. Na povratku proti domu je nastal med Repom in Zofijo prepir. Kozarjeva, ki je v zadnjem času spoznala, da z Repom ne bi mogla biti srečna, mu je namreč svetovala, naj jo pusti na miru in je več ne zalezuj^. V ta njun prepir se je vmešal tudi očim Matija Novak, katerega je Rep že na cesti napadel in ga pretepel.
Kljub temu se Rep ni odstranil. Zasledoval je dekle in njene starše do doma, kjer je vdrl v stanovanje, pograbil v kuhinji tri nože in planil za Zofijo, ki se je že spravljala spat, v sobo. Tu jo je napadel z nožem ler jo težko ranil na levem stegnu. Dekle se mu je, dasi ranjeno, iztrgalo in skočilo skozi okno na dvorišče, od koder se je zateklo k sosedovim, ki so o dogodku obvestili reševalno postajo.
Pobesneli Rep ge je pa zaklenil v dekletino sobo, razbil in uničil vso opravo ter opremo in
grozil, da bo vse pobil m hišo zažgal. Ker g,i ni bilo mogoče pomiriti, so prišli Novakovim na pomoč sosedje, ki so vdrli v sobo ter po težji borbi Repa obvladali in ga zvezali. V boju s sosedi si j* pa Rep strl levo roko v komolcu, tako da so morali tudi njega odpeljali v bolnišnico. Kakor doznavamo naknadno, dekle ni nevarnejše ranjeno in bo v kratkem okrevalo.
Kočevje
Občni zbor Sokola. V četrtek, dne 23. t. m ob pol 20. se bo vršil v gostilni pri Bečanu izredni občni zbor kočevskega Sokola. Na dnevnem redu bo že od prevrata pereče vprašanje sokolskega doma. Sokol namerava baje kupiti prostore bivše opekarne in tam ur«diti svoj dom. Zdi se nam, da bi bil to radi velikih stroškov novega poslopja precej ugoden izhod.
Piknik. V nedeljo je priredila tukajšnja podružnica Kola jugoslovanskih sester družabni piknik. Vsled ugodnega vremena in prostora je bil odziv občinstva čisto lep. Prireditev se je vršila pri Rožnem studencu. (Ali ne bi bilo prav, da bi doslovnt nemški prestavi krstili ta studenec z imenom »Pri treh lipah«?).
Bilanca Kreditnega zavoda
V soboto je uprava Kreditnega zavoda na Dunaju objavila bilančne podatke. Pravega položaja zavoda ti podatki pa?, ue morejo pokazati. ftele rezultati preiskave angleških strokovnjakov bodo zaznamovali konkretno stanje Kreditnega zavoda. Kakor ugotavlja »Neues VViener lixtrablattt, so vsekakor čuden pojav velika bremena zavoda, ki izvirajo iz uradniških plač in pa velik porast dolgov iz lanskega leta.
. Po poročilu, kakor ga je odobril upravni odbor zavoda o bilanci leta 1930, znaša akcijski kapital 177,500.000 šilingov Dotok novega kapitala je znašal 152,500.000. Ta znesek je zavod dobil v obliki finančne pomoči ob priliki njegove kritične situacije pred kratkim od avstrijske zvezne vlade, avstrijske banke in bančnega zavoda Rotschild. Štirje ravnatelji zavoda, ki jih je predlagala zvezna vlada in med katerimi je tudi dr. SpitzmUUer kot generalni ravnatelj, bodo imenovani ob priliki občnega zbora Kredtnega zavoda, ki se bo vršil 4. avgusta tega leta.
O ravnatelju dr. Spitzmiillerju ugotavlja »Neues VViener Extrablatt«, da dobiva 2000 šilingov mesečne gaže. Že to je velika plača, pravi lisi, sedaj so se pa celo razširile govorice, da prejema (>000 šilingov na mesec. List napoveduje, a se bodo spričo tega sorazmerno zvišale plače tudi ostalih višjih uradnikov. Tako pa bodo prekršili načelo absolutnega varčevanja, kakor so si ga postavili prod kratkim in ki ga že doslej niso pričeli izvajati. Poleg tega pa, nadaljuje list, je ostalo v zavodu vse pri starem. Ko že takozvanega rekonstrukcijskega odbora vsaj za enkrat ne nameravajo postaviti, se je treba pač resno vprašati, če bo rekonstrukcijskemu zboru sploh kdaj kaj ostalo, da rekonstruira.
Gospodarske vesti
X Nova trgovska tovorna ladja. Paroplovno podjetje v Kotoru Miloševič je pričetkom t. m-kupilo od beneške paroplovne družbe parnik »Orseolo", ki so ga prekrstili in mu dali ime »Gjuro Miloševiče. Parnik je bil zgrajen lela 1905 v Speziji, ima 6190 ton nosilnosti (netto 2784, bruto 4450 ton). Dolg je 104 m, širok 15, visok 9. Njegova brzina znaša 10 morskih milj na uro.
X Gradnja električne centrale v Zenici.
Podjetje Till iz Broda gradi v Zenici veliko električno centralo za 5,030.000 Din. Pri gradnji je zaposleno okrog 160 delavcev. Centrala bo imela dva turbo agregata s skupno silo 4500 SW. Centralo bodo gradili tako, da bo lahko producirala še enkrat tolikšno silo. Električni vod bo imel napetost 35.000 voltov. Centrala bo pričela delovati koncem leta 1933.
X Oddaja krovsklh del na skladišču št. XIV. na Ljubljanskem polju se bo vršila potom ofer-talne licitacije dne 10. avgusta t. 1. pri inži-njerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
X Prodaja odpadkov od oblek in obutev se bo vršila potom licitacije dne 20. julija t. 1. pri Upravi III. odeljka Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
X Oddaja zgradbe poslopja v Delnicah se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 27. julija t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
X Češkoslovaška zunanja trgovina v mesecu juniju. V mesecu juniju se je češkoslovaška zunanja trgovina znatno zboljšala. Promet je znašal po vrednosti 2.150,000.000 napram 2 milijardam 355,000.000 v juniju pr. 1., napram mesecu maju t. I. pa se je zboljšal za 300,000.000. Izvoz znaša 1.037,000.000, uvoz pa 987,000.000. Bilanca kaže 59,000.000 prebitka. Lani je prebitek v mesecu juniju znašal 56,000.000. V prvih 6 mesecih so iz Češkoslovaške izvozili za
6.400.000.000 blaga, uvozili pa za 5 milijard
500.000.000. Bilančni prebitek znaša v prvi polovici I. 1. okrog 900,000.000.
X Hromet v tržaški luki Je lani zelo nazadoval. Pomorski in železniški blagovni promet je znašal v 1929. letu 54,299.500, v 1930. letu pa 43.299.000 q. Napram predvojnemu pa je promet lani nazadoval za 29'6 odstotkov.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 6. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave jamskih bencinskih in električnih svetiljk ter razne železnine in jermenov.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Oddaja popravila streh. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27, julija t. I. ponudbe glede oddaje, popravila streh v območju progovne sekcije Maribor kor. pr. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Oddaja pleskanja mostov. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. julija I. 1. ponudbe glede oddaje pleskanja železniških mostov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri depozilui blagajni ljubljanske železniške direkcije.)
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 27. julija t. 1. ponudbe glede dobave 50 kvadratnih metrov šip; do 10. avgusta t. 1. pa glede dobave I trofaznega elektromotorja.
Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 5. avgusta t, 1. ponudbe glede dobave 1 stroja za Izdelovanje ledu.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 6. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1
acetilskega generatorja za avtogensko varenje, kotlovnih cevi, krovne lepenke, zakovic in vijakov in 1 pisalnega stroja.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. julija t. 1. ponudbe glede dobave 100.000 kg apna, 65.000 komadov Opeke in 3250 komadov držajev za kladiva, krampe in lopate. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 22. julija I. 1.-ponudbe glede dobave 500 nr' kisika; do 5. avgusta t. I. pa glede dobave ene motorne brizgalne.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 27. julija t. 1. ponudbe glede dobave žice, vijakov, žebljev, jeklenih krtač, pil itd., glede dobave 50 kub. metrov borovega lesa ter glede dobave 2500 kvadratnih metrov krovne lepenke.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Borzna poročila
dne 20. julija 1931.
Devize
Ljubljana, 20. julija. Amsterdam 2272-87 do 2279-71, Bruselj 785-96—788-32, Curih 1096-95 do 1100-25, Dunaj 793-08—795-48, London 273-69 do 274-51, Newyork 563279—5649-79, Pariz 221-36 222-02, Praga 167T2—167-62, Trst 294'52 do 295-42..
Zagreb, 20. jul. Amsterdam 227278—227971, Dunaj 793-08-795-48, Bruselj 785-96—788-32, London 273-69—274-51, Milan 294-52—295-42, New,vork kabel 564379—5660-79, Newyork ček 5632-79—5649-79, Pariz 22136—222-02 Praga 167-12—167-62, Curih 1096-95—110-25.
Beograd, 20. julija. Amsterdam 2272-87 do 2279-71. Bruselj 785-96—788-32. Dunaj 790-80 do 795-48, London 273-69—274-51. Milan 294’52 do 295-42, Nevvvork 5632-79-5649-79. Pariz 221-35 do 222-92, Praga 167T2-107-62. Ziirich 109595 do 1100-25.
Dituaj, 20. julija. Amsterdam 286’90, Atene 9-205, Beograd 12-59. Bruselj 99-16, Bukarešta 4-2075, London 34-5075, Madrid 67, Milan 37'19, Newyork 711-20, Pariz 27'98, Praga 210713. Sofija 5-15, Stockholm 190-25, Kopenhagen 18995, Varšava 79-58, Ziirich 138-42.
Curih, 20. julija. Beograd 910, Pariz 20-18, London 24-925. Newyork 514-50, Bruselj 71-65, Milan 26765, Madrid 47'85, Amsterdam 207-10, Dunaj 72-325, Stockholm 37-50. Oslo 37-30, Ko-penhagen 87"30, Sofija 3-725, Praga 15-225, Varšava 57’65, Atene 6-65, Carigrad 2-14, Bukarešta 3"05, Helsingfors 12*926.
Vrednostni papirji Ljubljana, 20. julija. 8% Bler 90. 7% Bler 80, Celjska p. 150, Ljublj. kred. b. 120. Prva hrv. šted. 950. Kred. zav. 195, Vevče 120. Stavbna družba 40, Ruše 145.
Zagreb, 20. julija. Državni papirji; 7% inv. pos. 85-50 bi., 4% agr. obv. 47—50 7% Bler 75-75-25, 8% Bler 85—90, 7% pos. Hip. b. 77 do 80, 6% begi. obv. 60-50—50, vojna šlcorth ar. 376—377, kasa 376—377, uit. avg. 374 d., uit. dec. 378—382. — Banke: Hrvatska 50—60, Prašte-diona 957 50—963, .lugosl. Union 150—151, Jugo 67—68, Ljublj. kred-. 120—125, Srbska 190—192, Zemaljska 120—122. — Industrija: Sečerana Osijek 225—230, Trboveljska 238—240. Slavonija 200 d„ Vevče 120—122. Nar. šum. 25 d., Guttmann 111—115, Slaveks 25—27-50, Danica 65—75, Drava 235—236. lsis 40 bi.. Dubrovačka 300 d.. Jadranska pl. 450 d., Oceania 190—200.
Beograd, 20. julija. 7% inv. pos. 84—84-75, 7% Bler 77 bi., 6% begi. obv. 62, vojna škoda 370—373. uit. sepl. 378. uit. nov. 380 d., uit. dec. 380—384, Narodna banka 6450.
Dunaj, 20. julija. Bankverein 14-45. Prioritete 92-70, Trbovlje 28-50.
Les
Ljubljana. 20. julija. Tendenca: neizpremenje-no mlačna, promet: 3 vagone desk in 1 vagon letvic.
Žito
Ljubljana, 20. julija. Tendenca: čvrsta, pro-let: 1 vagon pšenice.
Novi Sad, 20. julija. Koruza: bačka 105 do 107-50, bačka, somboraka okolica 107—110, banatska 98—100, sremska, indjijska okolica 105
do 107"50, sremska, šidska okolica 107—110. Vse ostalo nespremenjeno. Promet: 29 vagonov pšenice, 16 koruze, 9 moke in II vagonov otrobov. Tendenca: za koruzo trdna, za ostalo nespremenjena.
Za počitnice
berile
»V oklopnjaku okoli sveta« Pestro in zabavno čtivo. V dveh delih; vsak del po Din 20—, vezan Din 26—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«. Ljubljana, Gradišče št. 4.
Umrla nam je nadvse ljubljena mamica, stara mamica iu tašča, gospa
Kristina Bayer
roj- Vidic
vdoveSa Dečman
danes, 19. julija, ob '/v 14. uri v 95. letu svoje starosti po dolgi in mučni bolezni. Pogreb drage pokojniee bo dne 21. t. m. ob pol 15. uri iz hiše žalosti, Ambrožev trg št. 10 k Sv. Križu.
Blagopokojnieo priporočamo v blag spomin.
V Ljubljani, due 19. juliia 1931.
Zalujoii sin Anion Dečman in rodbina
Brez posebnega obvestila
Sporf
KRASEN USPEH ILIRIJE Lige so zopet prinesle presenečenja — Dva poraza Mariborčanov — Državno prvenstvo v lahki atletiki
Letošnje državno prvenstvo je res zanimivo, skoro vsako nedeljo nam prinaša nepričakovane rezultate. Sigurni favoriti ne morejo zmagati in postavljajo na glavo vse račune ln kombinacije.
Največja senzacija nedeljskega kola je vseka-kar neodločni rezultat Ilirije proti Hajduku. Kaj takega ni nihče pričakoval. »Mojster z morja« je moral deliti z Ilirijo dve točki, radi česar je ostal na tretjem mestu v tabeli ln ima sedaj Gradjanski največ šans, da zasede prvo mesto v I. ligi.
Precej nepričakovano je prišel tudi neodločen rezultat tekme Jugoslavija : Soko, 3:3 je malo laskavo za Jugoslavijo.
Primorje je v Zagrebu igralo slabo in je proti Concordiji izgubilo s 2 : 7.
Lokalni derby v Sarajevu med Saškom ln Slavijo se je končal s 4:1 za Saška.
BSK Je v Skoplju dosegel proti Jugu dvo-številčno zmago 12:2.
Bačka je morala v Osjeku kloniti tamošnji Sla vi ji s 1:5.
Drugi osješki klub Gradjanski je igral v Subotici proti Sandu. Rezultat 2:2.
Mačva si je učvrstila vodilno mesto. Porazila je Obiliča na njegovih lastnih tleh s 4:1.
Pančevački SK je odnesel iz Novega Sada kopico golov. Vojvodina je osemkrat potresla mrežo, PSK pa je ostal praznih rok.
Po nedeljskih tekmah kažejo ligine tabele naslednjo situacijo:
	I.	liga				
Concordia	8	5	1	1	22:18	11
Gradjanski	6	5	0	1	9:4	10
Hajduk	7	4	1	2	31:9	9
Hašk	7	2	1	4	20:15	5
Primorje	7	2	0	5	13:25	4
Ilirija	7	1	1	5	11:35	3
	II.	liga				
BSK	6	6	0	0	36:5	12
Sašk	7	4	0	3	19:15	8
Jugoslavija	6	3	1	2	15:13	7
Slavija	6	3	0	3	7:14	6
Soko	7	1	2	4	9:15	4
Jug	6	0	1	5	6:30	1
	III	liga				
Mačva	9	8	0	1	16:6	16
Bačka	9	6	0	3	18:13	12
Vojvodina	9	5	0	4	25:16	10
Slavija	9	5	0	4	21:15	9
Gradjanski	9	4	1	4	21:15	9
Sand	9	3	1	5	16:14	7
Obilič	9	3	0	6	15:26	6
PSK	9	1	0	8	14:38	2
Ilirija	: Hajduk		3:	3 (1	:3)	
Poset tekme je bil manjši kot se je pričakovalo, igri je prisostvovalo le kakih 2500 gledalcev. Najbrže je večina računala na sigurno zmago Hajduka in so se šli raje kopat.
Po manj zanimivi predtekmi med Svobodo in rezervo Ilirije, ki se je končala z rezultatom 1 : 1 (1 : 0), sta se predstavili zagrebškemu sodniku g. Podubskemu moštvi:
Ilirija:	Malič—Strehovec, Bergles—Oman,
Unten-eiter, Pogačnik—Ice, Lah, Košak, Dober-let, Pfeifer.
Hajduk:	čullč—Milutin, Mikačič—Marušič,
Poduje, Gusina—Benčič, Lemešič, Bakotič, Bo-načič, Kragič.
Igra je potekala v začetku obojestransko nervozno. Igralo se je večinoma v sredini igrišča, speradične napade sta sigurno čistile obe obrambi. Ko je dosegla Ilirija vodstvo, se je Hajduk znašel in podal krasno kombinacijsko igro ter potisnil domačfne v obrambo. V tem predelu je dosegel zasluženo tri gole. Premoč gootov je trajala še 20 minut po odmoru. Od tega trenotka dalje je prevzela Ilirija ini-cijativo in je do konca igre dobesedno blokirala gol Hajduka. Dosegla je zasluženo izenačenje in bi sigurno zmagala ako bi trajala igra še nekaj minut.
Za presojo posameznih igračev moramo razdeliti v dve različni fazt. Do 20. minute drugega polčasa so razen Kragiča zadovoljili vsi Hajdukovi igrači. Obramba je sigurno čistila, krilska vrsta je prestrgla skoro vsako žogo, ki je bila namenjena napadu Ilirije. Napad je izvrstno kombiniral pod duševnim vodstvom Bo-načlča, dočim je bil Benčič nosilec večine napadov. Ilirija je v tem predelu igrala defenzivno izvrstno, napad pa se ni mogel uveljaviti, ker Je imel nezadostno podporo od svojih krilcev. Podajanje žoge je bilo nepremišljeno in netočno.
V drugi fazi je nastopil preobrat. Kar smb preje rekli dobrega o Hajduku, velja sedaj do pičice za Ilirijo. Moštvo je izrabilo taktično napako Hajduka, ki je, videč, da je Ilirija postala agresivnejša, ubral defenzivno taktiko in postavil Kragiča za četrtega krilca. Ilirija je poostrila tempo in pritisnila z vsemi močmi. Hajdukovci so popolnoma popustili. Hoteč se rešiti železnega objema, so pričeli z ostro igro (Mikačič, Marušič) in zavlačevanjem. Ilirija pa v njenem poletu ni bilo mogoče ustaviti in je dosegla zasluženo izenačenje.
Goli so padali: v 12. min. Košak. 18. min. Benčič, 27. min. Bonačič, 43. min. Bonačič. Po odmoru: 28. min. Doberlet, 44. min. Košak.
V 33. min. po odmoru je sodnik izključil Benčiča in Berglesa, prvega povsem opravičeno.
Concordia : Primorje 7:2 (5:0)
Primorje je v Zagrebu nastopilo z običajno napadalno vrsto z Ermanom ter s Sočanom, ki je zamenjal Piška. Igra ni bila zanimiva. Pri gostih je popolnoma odpovedala krilska vrsta, zlasti Slamič. Junak dneva je bil Zlvko-vlč, ki je sam zabil štiri gole, ostale pa Martinovi?, Valjazevič in Jazbec. Za goste sta scor-tala Erman in Jug I.
Ostale ligine tekme
Beograd: Jugoslavija—Soko 3 : 3 (2 : 1).
Skoplje: BSK—Jug 12 : 2 (6 : 0).
Sarajevo: Sašk—Slavija 4 : 1 (3 : 1).
Vel. Bečkerek: Mačva—Obilič 4 : 1 (2 : 1),
Osjek: Slavija—Bačka 5 : 1 (2 : 0).
Subotica: Sand—Gradjanski 2 : 2 (1 : 0).
Novi Sad: Vojvodina—PSK 8 : 0 (4 : 0).
DVODNEVNO GOSTOVANJE GRAŠKEGA STURMA V MARIBORU
Zu soboto in nedeljo sla povabila SK Rapid iu SK Železničar renomirano enajstorico graškega Sturma v Maribor.
V soboto ata igrala:
SK Sturm (Gradec) : SK Rapid 1 :0 (0 :0)
Moštvo Sturma, ki uživa glas borbene enaj-slorice, je to pot zelo razočaralo. Splošno se je pričakovalo, da bo moštvo zares predvajalo prvovrstne igre. Toda o kaki skupni igri ni bilo ničesar videli. Tudi Rapidovci so igrali šibko in brez prave borbenosti ali celo volje do zmage. Tako da moramo sobotno tekmo šteti med uajslabše v letošnji sezoni.
Tekma sama je bila modla, brez duhovitih zasnov. Edini gol dneva rezultira iz napada levega branilca v 42. minuti v drugem polčasu.
Sodil je izvrstno g. dr. Planinšek.
SK Sturm : SK Zelezničur 3 : 2 (0 : 1)
Tudi drugo tekmo so gosli odločili v svojo korist. Toda zmaga absolutno ni bila prepričevalna. Po poteku igre bi morali domačini zmagati, da se pa to ni zgodilo, ni zasluga gostov, temveč levega branilca SK Železničarja, ki je s svojo preozko igro zakrivil 11 m in s tem spravil domače moštvo docela iz koncepta, tako da so gosli v naslednjih dveh minutah zabili zaporedoma še dva gola in si s teni zmago osigurali.
Sodil je g. Nemec. Njegove odločitve niso bile zmiraj v skladu z dejstvi.
Dopoldne je mladina I. S.' S. K. Maribora porazila mladino SK Železničarja s 4 :1 (3 :0). Sodil je dobro g. Isteuič.
Kolesa 1422 po Din 1500.—
»CENTRA«
Ljubljana
Ma.sarykova cesta
Stavbne nas vele
daje tehnični biro „T c h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1.	507
Pisarniške prostore
obstoječe iz treh do štirih prostorov cestne ali parterne v cen-trumu mesta išče zavarovalna družba za takoj ali najkasneje 1. november. Pismene ponudbe na upravo ..Jugoslovana'1 pod šifro , Stalno". 1660
Zakon o uradnikih
(U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi ..Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker |e zaloga majhna.
Kneginja hm
prekrasni ljubavni ro man. Cena Din 30‘—, v platnu vezan 35’—. Naroča se pri upravi ..Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče štev.4
1579
Vrtne zaklopne stole
prodaia pisarna Tribuč na Glincah — tel. 2605
P"
I KbUll drva la •vel|*Ll premg
I	pri	tt.
,,KURIVO"
I JURIJANA
| Dunajska cesta 33 | (na Balkanu)
| Telefon št. 34 St
Nogavice, rokavice, volna in bombaž .
najceneje in v veliki
izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ( Ubpii ta iUri lf£.
Redka
priložnost!
Sprejme se takoj več akviziterjev z boljšim nastopom. V poštev pridejo le dijaki vi-šnjih ter srednjih šol. Ponudbe pod „Osred-nje mlekarne, Ljubljana".	'1674
Vsled odpotovanja se proda iz proste roke polovična last
posestva
obstoječega iz stanovanjske hiše g štirimi stanovanji (3 po 3 sobe, 1 po 4 sobe) z vsem konfortom, vrt, dvorišče. Posestvo se nahaja v Celju, na prometni cesti. Kupcu je na razpolago takoj po dogovoru lepo stanovanje. Cena ugodna. Naslov v upravi lista v Celju.	1663
Za slaščičarje
Najfinejša nougat masa in modelir-marcipan
Kg £ Oin 60* - nudi tvrdka	1858
Fr« Dolinar« Ljubljana - Poljanska cesta 19
Torek, 21. julija 1C31.
a—II n—II w»w 11 ~ vu wwin'
S^ratLo zg©«I«viroa slov.
zborovnega sjedja
(Konec.)
Razevit društev so mnogo podpirali glasbeni listi. Prvega je izdajal Jurij Flajšman (Slovenska glasba, 1848—59), drugega Fran (lerbif (Glasbena Zora, 1899, 1900). Na Primorskem so bodril narod s svojimi skladbami Anton Hajd-rih, Josip Kocjančič, brata Avgust in Armin Leban, pri nas pa p. llugolin Saltner in drugi. Popularizacijo slov. moških zborov in kvartetov je prispevala Glasbena Matica, ki je v redakciji dr. J. Čerina izdala pesmarico. Po vsej Sloveniji so naslajala pevska društva, pridno so prepevala, loda njih resni koncertni nastopi so bili sporadično redki. V takratno precejšno lemo in diletantizem je pa 1. 1901. posve-svetila vžigajoča baklja dr. Gojimra Kreka, 8chwentnerjevi »Novi Akordi«, ki so zhajalj do začetka svetovne vojne in ki so na mah zre-volucijonirali vso našo glasbo, ter otvoril zanjo novo, duhu časa odgovarjajočo etapo. Začel se je preporod slovenske glasbe. Poleg starejših skladateljev so stopit v krog sotrudnikov Novih Akordov novi: urednik dr. G. Krek, Anton Lajovic Emil Komel, liisto Savin, dr. Anton 8chwab, Krnit Adamič dr. Josip Pavčič, O. Dev, Stanko Premrl, dr. F. Kimovec, Janko Ravnik, Vanilj Mirk, Emil Hochreiler, Ignacij Hladnik in dr. ki so, sledeč svojemu uredniku in vodniku, pomagali listu do ueprecenljvega razmaha, v glasbenem delu je priobčeval same nove skladbe, v književni prilogi pa je sam dr. Krek ne-usmljeno bičal naše glasbene razmere, oeenje-
JUGOSLOVAN
Stran 7
val nove glasbene izdaje, udrihal po diletantizmu v pevskih društvih. Ta pa so navajena na stare skladbe, gledala na Nove Akorde« apatično, z nerazumevanjem novega glasbenega pokreta in žalostno je dejstvo, da večina tedanjih pevskih društev nanje niti naročena ni bila in lista nima v svojem arhivu.
Ilič dr. Kreka je nekatera, ki so imela dobre in agibv pevovodje, izpreobrnil. Čezdalje bolj so sc la posvečati resnemu koncertnemu delu. Pa je šlo še po polževo. Na Hubadovo inicijativo se je pod okriljem Glasbene Malice ustanovila Zvezo slov. pevskih zborov, ki je zbrala v svoj krog malodane vsa društva Slovenije od 'Trsta in Gorice doseverne meje. Štajerski in Koroški organizaciji sta bila prva predsednika pok. Anton Štritof in dr. Vladimir Ravnihar, nato dr. Janko Širovnik izredo agilni tajnik Dragotin Šebenik, pevovodja M. Hubad in pozneje dr. P. Kozina. Na vsakoletno skup-ščinoso včlanjena društva pošiljala svoje delegate, ki so sprejemali naročila in nasvete Zveznega odbora. Nekatera društva so kazala stremljenje navzgor, druga so oslala konzervativna. Najboljša in najdejavnejša so bila društva, ki so imela za pevovodje — učitelje.
Na skupščini leta 1909. se je pojavil kot zastopnik pevskega društva Bralnega društva v Idriji Zorko Prelovcc ter je predaval o nalogah naših pevskih društev. Nastopil je ostro proti starim naredbam pevskih društev, proli njihovem prirejanju veselic, kjer so zabava, pitje in ples glavno, pelje zbora pa le za šlafažo, proti profaniranju narodnih pesmi s kričanjem pevcev po gostilnah, je zagovarjal pravo nalogo pevskih zborov; udejstvovanje društev in zborov na koncertnem odru, njih izpopolnjevanje
v izvajanju, prednašanju do umetniške višine. Zveza je predavanje natisnila in ga poslala vsem včlanjenim društvom v uvaževanje. -
Pevska društva v Ljubljani, Kranju, Tržiču, Celju, Trbovljah so se začela koncertno uveljavljati, opustila so razne bakljade in obhode, veselične prireditve in maškerade. Pomagali so pri pokrelu največ »Novi Akordi«, dokler niso počili usodepolni slreli v Sarajevu. Po napovedi Avstrije vojne Srbiji so pevska društva onemela, Novi Akordi so prenehali izhajali, pevci so šli pod orožje. lntex arina silent musea —.
Tem večje veselje je zavladalo v društvih po prevratu. Marsikateri pevec se ni več vrnil, tisti pa, ki so srečno zdravi ušli vojnim grozotam, so se začeli s podvojeno ljubeznijo do naše pesmi zbirati okoli klavirjev in harmonijev svojih pevovodij. Pevska društva so širom domovine oživela, ustanavljali so povsod nova, začelo se je razgibano pevsko življenje, ki ga je kalila edina bridka zavesi, da smo toliko pevskih sester in bratov izgubili v Primorju in na Koroškem. Zopet je oživela Zveza slovenskih pev. zborov s predsednikom Malejem Hubadom, podpredsednikom dr. Antonom Švig-Inm. Nova pravila je sestavil pral. Marko Bujuk, za pevovodjo je bil izvoljen Zorko Prelovcc. Vsakoletne njene skupščine in veliki popoldanski pevski koncerti v Unionu, na katerih je dostikrat nastopilo nad 14 zborov, so bili pravi pevski prazniki. Leta 1924 je Zveza likvidirala in so njena društva vstopila v Južnoslovenski pevački Savez s sedežen) v Beogradu ter tvori danes njega sestavni del kot Hubadova župa JPS. pod starešino dr. Švigljem v nji je včlanjenih nad 30 društev iz bivše Kranjske, dočim
bodo štajerska društva osnovala župo bratov Ipavcev v Mariboru.
Po prevratu se je ustanovila pod okriljem Slov. kršč. soc. zveze v Ljubljani še Pevska zveza, v kateri je včlanjenih še nad 100 malih podeželskih zborov. Organizacija izdaja svoj list »Pevec«, ki so mu bili dosedanji uredniki dr. Fran Kimovec, dr. Anton Dolinar in profesor Marko Bajuk. Poleg »Pevca« zalagajo naše pevske zbore z novimi skladbami že sedmo leto. »Zbori«, revija nove zborovne glasbe, ki jo urejuje Zorko Prelovcc, izdaja pa pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Za časa svojega izhajanja je tudi »Nova Muzika« (založba Glasbene Matice) pod urednikom prof. Emila Adamiča posvečala pažnjo zborovni literaturi. Cerkveni glasnik pod monsignorjem Stankom Premrlem pa smotrno dela za prospeh naše poskrbeli, da zborom ne manjka dobrega glas-cerkvene glasbe.
Seveda so tudi privatni založniki (Glasbena Malica, Ljubljanski Zvon, razne knjigarne) poskrbeli, da zborom ne manjka dobrega glasbenega malerijala za njihove nastope. Pevskih društev je mnogo, kdo bi jih našteval?, družina skladateljev mnogoštevilna, produkcija in reprodukcija zadivljiva, kar najlepše dokazujejo koncerti posameznih društev, in nastopi društev Hubadove župe JPS, ter Pevske zveze. Najboljše bi pa bilo, da bi se vse naše pevske organizacije strnile v enotno organizacijo Južnoslovenski Pevački Savez, ki mu je protektor Nj. Veličanstvo Kralj Aleksander I. Tako bi najsložneje z nezmanjšanim idealizmom služili slovenski, jugoslovanski in slovanski pesmi v čast glasbeni umetnoti, s tem, pa tudi v čast naše države Jugoslavije!	—a.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 3750/13.	2020—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za preložitev cestnega ovinka v ^Košnici« pri Celju pri km 3-4 banovinske ceste Celje—Laško II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na ilan 4. avgusta 1931 ob enajstih v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 218.427'20 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. julija 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 165/31—11.	2026
Dražbeni oklic.
Dne 11. avgusta 1931 ob poideš et ih bo v občinski pisarni občine Mozirje trg dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Loke, vi. št. 15 in 16, ter zemljiška knjiga Libija, vi. št. 90.
Cenilna vrednost: 1937 Din 60 p, odnosno 130.963 Din 70 p, odnosno 965 Din 20 p, solastninskih pravic pa 81X1 Din; vrednost pritikline: 14.170 Din; najmanjši ponudek: 99.224 Din 45 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beuem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, dne 1. julija 1931.
-!■
E 200/31—9.	2028
Dražbeni oklic.
Dne 13. avgusta 1931 ob p o 1 -devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pu-šenci, vi. št. 5, in zemljiška knjiga Frankovci, vi. št. 40.
Cenilna vrednost: Din 151.085-—; vrednost pritikline: Din 2345'—; najmanjši ponudek: Din 102.28666.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benent naroku pred začetkom dražbe, si-«er bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni desai tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu odd. II,
dne 10. julija 193V
E 688/31.
Dražbeni oklic.
2023
Dne 1 8. a v g u s t a 19 3 1 ob d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga d. o. Sitež, vi. št. 33, 288.
Cenilna vrednost: 44.826-— Din; vrednost pritikline: 4970-— Din; najmanjši ponudek: 33.198-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 11. julija 1931.
E 176/31—7.	2027
Dražbeni oblic.
Dne 19. avgusta 1931 ob p o 1 -enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rečica, vi. št. 106.
Cenilna vrednost: 22.470 Din 50 p; najmanjši ponudek: 14.980 Din 32 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu,
dne 8. julija 1931.
Konkurzni razglasi
Št. St. 1631/1931 M. St. 189/1931. 789.
2034
Izvleček iz edikta o otvoritvi konkurza.
Okrožno sodišče kot konkurzno sodišče v Somboru je s sklepom z dne 15. julija 1931 dvorilo konkurz nad celokupnim imetjem dolžnika Premogovnik »Peklenica« Karla Vargazon k. d. in osebno Karla Vargazona, katerega poklic je trgovec, bivališče Čakovec, sedež njegovega podjetja pa Mursko Središče.
Za konkurznega sodnika je določen Ce-sarec Dragutin, sodnik ekspoziture som-borskega okrožnega sodišča v Čakovcu, katere uradni sedež je Čakovec.
Za upravitelja konkurzne mase Lipold Vladimir, rudarski inženir, katerega naslov je: Lipold Vladimir, rudarski inženir in načelnik ministrstva za šume in rude v pokoju v Peklenici; za namestnika upravitelja pa dr. Laslo Bela, odvetnik iz Čakovca.
Prvi zbor upnikov je določen na dan 30. julija, 1931. I. ob devetih v uradnih prostorih konkurznega sodnika v sobi Št. 8 sodnega poslopja ekspoziture somborskega okrožnega sodišča v Čakovcu.
Konkurzni upniki se pozivajo, da svoje zahteve, pod nevarnostjo, da izgube svoje pravice na plačila iz konkurzne mase, priglasijo sodišču, pristojnemu po § 116, točka 1, konkurznega zakona, vključno do 15. septembra 1931 v slučaju, da o njih teče pravda. Pismene prijave je treba pred-
ložiti v dveh izvodih. Njim je treba priložiti prepise dokumentov tudi tedaj, če so ti priloženi v izvirniku. Stroške posebnega naroka za naknadne prijave nosijo upniki sami. Inozemski konkurzni upniki morajo sodišču imenovati pomočnike, ki prebivajo v naši državi.
Splošni narok za pretresanje zahtev je določen na dan 25. septembra 1931 ob devetih v uradnih prostorih gori imenovanega konkurzna sodišča.
Osebe, ki imajo predmete konkurzne mase ali so dolžniki konkurznega dolžnika, se opozarjajo, da konkurznemudolžniku ničesar ne izročijo in ne plačajo, temveč da dotične stvari oz. dolg in svoje izločitvene in ra/ločitvene pravice takoj prijavijo upravitelju konkurzne mase.
Okrožno sodišče v Somboru, dne 15. julija 1931.
*
2025
Sa 5/31—57. •
7911.
Oklic
Poravnalni postovk glede premoženja Iškim pa Franja, lesnega trgovca v Novem mestu.
Kump Franc ponudi poravnavo 55%, plačljivo v 6 obrokih, in sicer v 3, 6, 9, 12, 15 in 18 mesecih po pravomočnosli poravnave, kar je po § 46 zak. o p. p. sprejeto.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., , dne 14. julija 1931.
*
2024
Sa 10/31-17.
791.
Sklep.
Poravnalni postopek glede premoženja Grilca Jakoba, trgovca v Trebnjem.
GriJc Jakob ponudi 60%, plačljivo v 10 obrokih.
Prvi obrok trideseti dan po pravomoč-nosti.
Poroki so: Šumer Martin v Konjicah, Grilc Frančiška v Trebnjem, Šenčur Blaž in Junc Antonija iz Logatca, kar je po § 46 zak. o p. p. sprejeto.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 14. julija 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
1995-3-3
Razglas
o prvi pismeni ponudbeni licitaciji za pleskarska dela na državnem mostu čez Dravo v Mariboru.
V smislu odloka kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, V. No. 2012/2, z dne 22. maja 1931, razpisuje tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru levi breg na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih izprememb odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev pleskarskih del na drž. mostu čez Dravo v Mariboru
I.	javno pismeno ofertalno licitacijo
na dan 5. avgusta 1931 ob enajstih v prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva v Mariboru levi breg, soba št. 51.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva Maribor levi breg, oziroma je dobiti Vse ponudbene pripomočke proti plačilu 20'— dinarjev pri lem uradu.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša Din 145.602.
Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100'—, vsako prilogo s kolkom Din 2'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Poudba za pleskarska dela na
drž. mostu čez Dravo v Mariboru« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Na poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bo oziralo.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje, ter mora položili kavcijo, katera znaša Din 14.600'— odnosno Din 29.200'— za tuje državljane.
Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri blagajni davčne uprave v Mariboru v vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je mogoče položiti tudi
v gotovini pri drž. hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobritev ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z
vi očitvijo ponudbe predložili odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddali razpisano delo, ne oziraje se na višino ponujene svote, ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Sresko načelstvo v Mariboru levi breg,
dne 11. julija 1931.
Ste v. 1598/1.
*
Razglas.
2035
V četrtek dne 6. avgusta 1931 ob desetih se bo pri sreskem načelstvu v Kamniku v uradni sobi štev. 5 oddal občinski lov občine Dragomelj za dobo 5 let, in sicer stevši od 1. aprila 1931 do 31. marca 1936, potom javne dra/.be v zakup.
Dražbeni pogoji so med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Kamniku na vpogled.
Sresko načelstvo v Kamniku,
dne 15. julija 1931.
$
Štev. 7067/11.
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 27. julija 1931. ob enajstih nabavo:
‘25.000 kg pšenične moke.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 17. julija 1931.
$
Štev. 7064/11.	2036
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 27. julija 1931. ob enajstih nabavo:
200 m litoželeznih cevi s flanšami 100 mm. Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 13. julija 1931.
Razne objave
2008
Razid društva.
Gospodarsko društvo poštnih uslužbencev v Mariboru se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razpustilo.
Odbor.
P. Ripson:	19
Marsove skrivnosti
(Roman.)
— Gotovo. V principu stvar z mojim aparatom ni tako težka. Če se en človek samo s svojo voljo dvigne nekaj čevljev nad zemljo, bo lahko odletel, kamor bo hotel, ako je energija, ki je nagromadena v aparatu, dovolj jaka.
Trinavat se je poslovil in je odšel, inženjer Garel pa se je spravil na delo. Tri mesece je delal poskuse in slednjič je bil aparat gotov. Bilo je že pozno zvečer, ko je neki dan Garel stopil v Trinavatovo celico ter mu dejal, naj gre z njim, da preiskusita delovanje skrivnostnega stroja.
— Sedite pred objektiv in koncentrirajte vso svojo voljo, je dejal inženjer.
Trinavat je sedel pred aparat in nepremično in nemo celo uro srepo strmel v trojno kristalno lečo, skozi katero je prehajala njegova energija v notranjost aparata ter se nabirala v fosfornati želatini. Čez pol ure so že začeli majhni vijoličasti plameni skakati po notranjosti. Postajali so vedno večji in slednjič se je od zunaj videlo skozi lečo, kot bi majhni bliski švigali po površini želatine. Čulo se je tudi slabotno prasketanje, kot pri vrtenju električnega kolovrata.
— Dovolj je, je slednjič dejal Robert, ni dobro, če se preveč utrudite, pa tudi za prvi poskus ne smeva aparata preveč obtežiti.
Trinavat je vstal izpred objektiva in občudoval
žarke, ki so izhajali iz kroglje in razsvetljevali okolico skoraj tako močno, kot dnevna luč.
— Sedaj sem prepričan, je dejal Robert, da moja iznajdba točno funkcijonira.
— Še ne popolnoma, je odvrnil Trinavat. Prepričati se moram, ali je mogoče, da prenesem svojo voljo ravno-tako lahko, kot sem jo kondenziral, to se pravi, da v enem trenutku prenesem drugam to voljo, ki sem jo nabiral celo uro v akumulatorju. Če vam je prav, pa poskusiva.
— Zakaj pa ne, je odvrnil Robert.
Trinavat je na to prijel obe bakreni kroglji naslonjača in gledal Robertu v obraz. Nenadoma sta dva modrikasta bliska šinila iz njegovih oči v Roberta in ta je, zadet od strašnega pogleda, padel onesveščen na zemljo.
Trinavat je občutil silno utrujenost, ali kljub temu se je dvignil, ves navdušen.
— Nikoli več ne boš videl te zemlje. Kako si mi mogel tako lahkomiselno verovati. Jaz ostanem edini gospodar tvoje iznajdbe, tebe pa pošljem, da se boš sprehajal po neznanih svetovih, ki jih še nikoli ni videlo človeško oko.
Verolomni Trinavat je poklical dva fakirja, ki sta na njegovo povelje odnesla nezavestnega Roberta v kripto, kjer je stanoval fakir Bichara. Ta se je spoštljivo dvignil z rogoznice, na kateri je čepel, ko je zapazil svojega predstojnika.
— Mojster, je vprašal Bichara, kaj naj storim?
—. Glej tega moža, je odgovoril Trinavat. Predam ga tebi in vedi, da mi je njegovo življenje nad vse dragoceno. Ti odgovarjaš zanj. Treba je pa, da ga spraviš
v isto stanje, v katerem se nahajaš, kadar te za več mesecev živega pokopljejo. Hočem, da ostane v tem stanju, ko mu ne bo treba niti jesti, niti dihati, čim najdalje
časa.
—	To je skoraj	nemogoče.	Jaz sem	vendar utrujen,
ker se	že dolga leta	postim in	živim od	samega razmišljanja,	toda ta tujec	ima čisto	razmehkuženo telo in bi
kaj takega ne mogel	zdržati.
— Toda jaz hočem to, je dejal energično Trinavat.
— Gospodar, zgodi se tvoja volja, je odvrnil fakir. Poskusil bom, kar je v moji	moči.
— Koliko časa boš rabil	za to?
— Najmanj en mesec.
— Dobro.
7. poglavje: Poloin.
Preteklo je mesec dni. Inženjerja Roberta ni nihče več videl. V navadah samostanskega življenja se je pa mnogo spremenilo. Desettisoč fakirjev, ki so živeli v Šelambrunskem samostanu in njega okolici, se niso več trpinčili, niso več prirejali procesij, v katerih so nosili kipe bogov, tudi niso več plesali v svetlobi bakelj in bengalske luči. Smrtna tišina je vladala pod mogočnimi kupolami samostanskih poslopij.
Vsi fakirji so presedali	po svojih	celicah	in	nemo
vežbali svojo voljo po tajnih	navodilih	predstojnika	Tri-
navata. Ta brahmin pa je bil postal mrzlično nemiren. Vsako noč je šel gledat kondenzator energije, ki je sedaj žarel kot najjačji električni žaromet. S ponovnimi poskusi je Trinavat spoznal, kako strahovita moč mu je na razpolago. Sam se je plašil jakosti uničevalne sile tega aparata.
Največfa zakladnica zlatfa na sveiu
Središče svetovnega denarnega prometa je danes tisti del Newyorka, ki ga imenujejo »VVallstreet«. To je temačen del mesta, pust in dolgočasen, loda pod zemljo tega dela mesta je nkopičen največji del zlata, kar ga je na svetu, pod varstvom celih baterij strojnih lcuš in strupenih plinov.
V »Wallstreet-u« stoji namreč poslopje ameriške banke »Federol-Reserve-bank«. Poslopje je 14 nadstropij visoko, globoko pod zemljo pa ima 5 nadstropji. Zgodovina te banke je še jako mlada — ustanovljena je bila namreč 1. 1915., ko so združili skoro 30.000 malih bank v en sam velik in mogočen denarni zavod. Danes ima ta zavod samo rezerv nad 9 milijard dolarjev. Vse narodno premoženje Zedinjenih držav pa cenijo na 350 milijard dolarjev, to je številka, ki si je niti predstavljati ne moremo prav.
V banki je zaposlenih samo v Newyorlcu nad 2300 uradnikov in uradnic, po vseh podružnicah pa jih je nad G0.000, čeprav opravlja večino dela stroj. V čekovnem odelku »obdelajo« vsak dan po 450.000 čekov; to delo opravlja 200 uradnikov in uradnic. Strojev za seštevanje imajo v tem odelku 619, pisalnih strojev pa 390. Vsega skupaj pa »dela« v centrali v Newyorku 1488 strojev.
Xa varnost denarja in življenje uradnikov je sijajno skrbljeno. Pred blagajnami so postavljena dvojna in trojna omrežja, pred vsakim oddelkom stoje do zob oboroženi stražniki. Stražnikov je v banki 290. Povsod pa so postavljene posode s strupenimi plini. Najbolj zavarovano je seveda skladišče zlata pod zemljo, kjer je cel arzenal strojnih pušk.
Stroji, ki štejejo denar, preštejejo na dan 30 ton bakrenega, srebrnega in zlatega denarja. Vsak stroj prešteje na minuto po 10.000 novcev, ki jih obenem tudi zlaga v zavojčke, te pa zlaga v vrečice.
Zlato, ki ga hrani banka, je kovano ali pa v palicah. Taka palica velja okroglo 150 dolarjev. Palica zlata je prav majhna in kaj lahko bi jo človek »sunil«, če ne bi bilo povsod toliko bistrih, čuječih oči!
Zakladnico varuje 3 in pol metra debel zid, okoli zidu pa je 1 meter širok hodnik, kamor lahko vsak trenotek spuste strupene pline. Vrata do zakladnice so iz najtršega jekla in tehtajo 90 ton. Odpira in zapira jih elektrika. Zlato v zakladnici leži lepo zloženo na policah; pravijo, da ga je tam za več milijard dolarjev.
Zločinec, ki je umoril svojo 17leino ženo zaradi denarja
Iz Olomuca poročajo:
Leta 1928. meseca maja se je poročil 27-lelui mesar in gostilničar iz Rokitnic pri Prerovu Josip Peluha s takrat komaj 17-letno Josipirio Dokoupil-ovo iz Predmosta pri Prerovu. Dekle se je poročilo, ker je bilo v mladega mesarja zaverovano do ušes, on pa se je oženil iz špekulacije na dekletovo dediščino, ki je znašala
250.000	deških kron. Denarja potrebni mesar sar pa se je v svojih računih zmotil, ker dekletov varuh Makovik Peluhi ni prav zaupal in mu ui hotel denarja izplačati. Skrb varuhova za dekletov denar pa je dala Peluhi povod, da ja začel s svojo mlado ženo ravnati silno surovo, čeprav je tudi ta prosila svojega varuha, naj ji izplača denar. Ker pa Peluha ni dobil denarja, je hotel začeti razmerje z neko drugo žensko, ki pa ni hotela nič slišati o njem, dokler živi njegova žena. Brat te ženske fei bil pa jako rad videl, da bi bila njegova sestra mogočna mesarica in gostilničarka, in je zato začel Peluho nagovarjati, naj se svoje prave žene iznebi in mu je svetoval, naj sune svojo ženo iz vagonfi, kar se bi dalo kasneje lahko tolmačiti kot nesreča. Ta misel je vžgala in Peluha je ugibal noč in dan, kako bi svojo ženo umoril.
Meseca julija leta 1928. pa je bil Peluha poklican na orožno vajo. Takrat pa mu je rekla njegova ljubavnica, da noče nič več o njem slišati, če ne bo do konca orožne vaje spravil s poti svoje žene. Peluha je res svoji ženi pisal, naj ga obišče v Olomucu, ker jo silno želi videti. Vsa vesela se je vboga reva res odpeljala v Olomuc v nadi, da se bo mož poboljšal. V Olomucu je bil Peluha s svojo ženo siluo ljubezniv, potem pa jo je začel nagovarjati, da je treba varuha zaradi izplačila denarja kako preslepiti, če ne gre zlepa. Najbolje bi bilo, tako je svetoval Peluha svoji ženi, če se ona naredi, kakor da se je sama umorila, čez nekaj dni pa se naj javi varuhu živa, kar ga bo tako razveselilo in prevzelo, da bo gotovo izplačal denar. Peluha je nato ženi narekoval tri poslovilna pisma, eno celo nanj, na Peluho. V tem pismu je bilo zapisano, da gre zaradi njega prostovoljno v smrt, kajti samo on da je kriv njene' nesreče; a vseeno zapušča njemu vse svoje premoženje. Vse tri pisma je vzel Paluha s seboj. Iz Olomuca sta se nato oba odpeljala z avtomobilom ob reki domu, a spotoma sta izstopila in šla peš dalje. Noč je bila krasna in tedaj je Peluha rekel
ženi, kako lepo bi bilo ob bregu. Komaj pa se je žena vlegla v travo, jo je Peluha zgrabil z vso silo za vrat, jo zavlekel k vodi in ji tam tiščal glavo tako dolgo v vodo, da se je reva zadušila...
Danes, po treh letih, pa je prišla cela zadeva na dan in Peluha bo gotovo prejel zasluženo plačilo za svoj gnusni zločin.
Kedaj so Kristusa križali
Znanstveniki proučujejo že nekaj stoletij vprašanje, kedaj je bil Kristus križan. Doslej si niso bili niti glede letnice Kristusove smrti edini; soglašali so samo v tem, da je moral biti Kristus križan v letih 29.-35. po Kristusovem rojstvu. Za vsako letnico je govorilo sicer nekaj razlogov, a točnega datuma niso mogli ugotoviti. V najnovejšem času pa so prišli na to, da leti 34 in 35 ne prihajata v poštev, toda pet letnic je le še ostalo. Profesor O. Gerhard pa poroča, da se mu je posrečilo na podlagi svetopisemskih in zvezdoslovskih podatkov natančno določiti dan in leto Kristusove snirti. Prof. Gerhard je rekonstruiral židovski koledar za tista leta in je ugotovil, da je moral biti
Kristus križan 7. aprila leta 30. po njegovem rojstvu. Prof. Gerhard trdi tudi, da je Kristus javno deloval samo 3 in tričetrt leta.
Nov let okoli sveta.
Ameriška letalca Clyde Pangvorn (na levi) in Hugh llerndorn (na desni) sla sklenila posekati nedavno postavljeni rekord za let okoli sveta, ki znaša 8 in pol dneva. Letela bosla najprej v Moskvo, potein pa zopet domov v Ameriko.
250 potomcev
V Dolužicah na Moravskem je umrla te dni 80-letna gospa Polona Zimak. Ta ženska je rodila 14 otrok, od katerih je samo ede umrl. Devet njenih sinov je bilo v svetovni vojni, pa noben ni padel. Vnukov in vnukinj se je nabralo vsega skupaj 78, od teh jih je pa 18 ž<* umrlo. A tudi vnuki in vnukinje imajo že nad 70 potomcev. Na pogreb so prišli vsi, od otrok do pravnukov, vseh pa je bilo 250 oseb.
“Radie
Ljubljana, torek, 21. julija. 12.15 Plošče. Solo instrument, šlagerji iz zvočnih tilmov.) 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, ^plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Jože Premru: Gradovi na Slovenskem in življenje v njih. 20.00 Profesor Niko Kuret, nova oderska tehnika. 20.90 Prenos iz Zagreba. 22.00 Cas, napoved in dnevne vesti, šport. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sreda, 22. julija. 12.15 Plošče. (Sl. pesmi, valčki). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, ‘plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.30 P. dr. Roman Tominec: Portreti iz svetovne literaturo in umetnosti: Blaise Pascal. 20.00 Samospevi: poje g. konservatorist Drago Burger. 20.30 Slovenska glasba: salonski kvintet. 22.00 Časovna napoved, dnevne vesti, šport. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, torek. 21. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.00 Predavanje (War-mier). 20.15 Poročila. 20.30 Koncertni večer,
22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka glasba.
Beograd, sreda, 22. julija. 11.30 Plošče. 12.45
Radio orkester. 12.30 Novice. 19.00 Večerni koncert Radio orkestra. 20.00 Predavanje. 20.30
21.00	Glasbene uganke. 21.30 Novice. 21.50 Ruski kvintet.
Beograd, torek, 21. julija. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Vokalni koncert. 19.30 Narodne (orkester). 20.00 Komedija.
20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Večerni koncert Radio orkestera.
Zagreb, sreda, 22. julija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Koncert Radio orkestra. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Plesna glasba.
Praga, torek, 21. julija. 11.30 Plošče. 12.30 Brno. 14.10 Plošče. 14.30 Bratislava. 17.00 Plošče. 20.10 Brno. 20.25 Akordeon. 21.10 Vokalni koncert. 21.30 Planinski koncert. 22.20 Plošče.
Praga, sreda, 22. julija. 11.30 Plošče. 12.30 Plošče. 14.30 Plošče. 19.05 Vokalni koncert.
19.30 Brno. 21.0 Poletna narava. 21.10 Praški kvintet. 21.30 Koncert.
Jesenske vojaške vaje v Angliji
Letošnje jesenske vojaške vaje so se vršile v Angliji v velikem vojaškem taborišču pri Aldershot-u. Med drugim so vprizorili 30-ur trajajoči nočni in dnevni »boj«. Na sliki vidimo pionirski odelek, ki gradi most, most pa nosijo z zrakom napolnjeni mehovi.
Nenavadna nesreča na cestni železnici
V Broklynu (pri Newyorlcu) se je dogodila te dni nenavadna nesreča na cestni železnici. Voz cestne železnice je namreč skočil s tira in se zaletel naravnost v neko drogerijo. Vsled silnega sunka je dobilo 25 oseb precej težke poškodbe.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulloa 23. Za tiskarno odgovarja Otmii MiUilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust- Cozman. »Vsi * LjublianL