242
„Polystigma rubrum Tul." in „Exoascus pruni" dve češpljevemu drevju škodljivi glivi.
Letošnjo spomlad obetalo je prebivalcem tukajšnjega pohribja češpljevo drevje obilnega in lepega dohodka; bilo je izredno bršeno in ob času cvetja belo, kot bilo bi se snegom opadeno. Nastalo je pa ob cvetju deževno in burijnato vreme, v kakoršnem so tudi češplje ocvele. Nastavek sadkov bil je pri vsem tem prav obilen in lep; pozneje pričeli so pa sadki divjati in se rožičiti, kakor pravimo : „v kilavce" iti. Up obilnega pridelka splaval je zopet za eno leto ubogemu seljaku po vodi. Za tukajšnje marljivo ljudstvo je pa to hud udarec, ker so češplje najglavnejši vir, iz katerega se ob dobri letini dobrih denarjev skupiti more. Ta neprilika je pa še tem občutljivejša, ker so bile tukaj uže tri sporedne — glede sadja — izredno slabe letine.
Čudno je pa to, da bodo ob vodi in po nižavab, koder je ob cvetji in pozneje še precejšnja slana nastajala, tudi letos po nekoliko češpljevega pridelka med tem, ko so više po brežinah, kodar slane ob tem času bilo ni, vsa dreves«., (češplje) vsakega sadeža toliko kot popolnoma gola in prazna.
Se druga nadloga je prišla na tukajšnjem pohribji letos čez češpljevo drevje. Pred dobrim poldrugim mesecem pričelo je dobivati listje na češpljevem drevji nemudoma nekako čudno, rudečka3to-rujavo barvo, katera je izvirala od nekih lis enaka barve, koje so se začele na Jistji prav goste kazati in so vedno veče prihajale. Nasledek temu je, da listje prične rumeneti, ter slednjič črno-rujavo postane, se nekoliko zgrbanči, posuši in prezgodaj odpade. Nekatera drevesa so se uže dosedaj deloma osula, a se še bolj in bolj vsipijejo, kar mora gotovo drevju ob tem času ze!6 škodljivo biti.
Te žalostne prikazni bile so mi povod, da sem danes teden nekoliko tacega perja in vršičkov odbral, ter jih našemu vrlemu strokovnjaku in učenjaku gosp. Fr. Erjavcu, c. kr. profesorju više realke v Gorici, s prošnjo poslal, da bi hotel reč dobrohotno preiskati in nam rezultat le-sem blagovoljno naznaniti, kar je tudi ta veSezasluženi domoljub pretekli teden storil, za kar mu bodi tukaj najiskrenejša zahvala izrečena.
On mi piše od besede do besede tako-le:
„Na Vaše vprašanje drage volje odgovarjam:
Vzrok bolezni na češpljevem listji v Vašem kraji je neka gliva „Poljstigma rubrum Tul." imenovana. Pomladno vreme je moralo letos razvitku te glive biti pri Vas jako ugodno, ker se je gliva tako nenavadno močno zvrgla. Gotovo je , da je gliva v taki množavi drevju škodljiva, ker se drevo ne more dovoljno hraniti in plodov zvriti, in ker bolno listje pred časom odpade. Gliva se na odpadlem listji na tleh dalje razvija, in da spomladi tros, iz katerega pri ugodnem vremenu nastanejo nove lise na listji.
Proti tej glivi ni druzega pomočka, nego ogenj. Odpadlo listje naj se kolikor mogoče čisto pograbi in zažge.
Da so češplje pri Vas šle v rožiče, kriva je tudi neka gliva „Exoascus pruni" imenovana. Ta gliva ni samo na kilavcih, temveč tudi v mladem lesu. Zato ni dosti, da se kilavci pobirajo in sežigajo, nego veje se morajo obrezati do starega lesa (ali enoletne odrastke — mladike — je treba se škarjami postriči in požgati)".
Tako je vrli gospod profesor zopet domačim sadje-rejcem v dveh zadevah z dobrim svetom na pomoč pri-hitei. Sedaj vemo, od kod letos tolika nezgoda na češpljevem drevji, katera je samo po tukajšnjih krajih kmetovalcem na stotine goldinarjev lepega dohodka požrla.    Ravnajmo se toraj prav skrbno in strogo po bla-
243
gem nasvetu, da v prihodnje po moči enako zlo za-tremo in z božjo pomočjo od sebe odvrnemo. Pred tema glivama je pa drevje „češpljevcev" dobro varno, ker se na njem letos nikakoršna njinih sledi ne nahaja. Prem 30. julija.
M.  Rant, narodni učitelj.