Amerikanski Slovenec. '_ ...■*-.—:--—U- i ----—1—---—T---———.V'' List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. številka. JToliet, Illinois, Julija, leta. lOOl. I^etnilk X. kapitalizem j in delavstvo.; I . _--— t Ob« vojni si stojita nasproti, t nobena nima volje odje- s njati drugi. t __s delavci bodo napeli vse sile za 1 svoje pravice. ' s Morda izide poziv za gen. is trn j k. j Pittsburg; Pa., 25. julija. — Če , bodo uradniki bilijonskega trusta j r«s hoteli izvršiti svoj naklep, to je, j bodo res poskušali na vsak način g spraviti tovarne v promet z neunij- j "kiini delavci in zamorci z juga, po- £ teBi bo izdal predsednik Amalgama- ( Association ukaz za generalni c st,,ajk. Shaffer je sicer že sam večkrat dejal, da bo še le tedaj izdal tak ukaz, kadar se bo za to pokazala potreba. Nadeja se še vedno, da se »asprotstvo poravna zlepa. Mi smo ' za inir, — je dejal, — toda mir se ( toora skleniti pod častnimi pogoji 1 za delavce. •American Sheet Steel Go. je da- 1 11 es odposlala vagon nennijskili lju- ' iz tovarne v Vandergriftu v ^'ellsville, da bi zopet začela tam 1 Poslovati tovarna. Zaradi tega pa 1 vlada v Willsville velika razburje- 1 nost med straj kuj očimi in ob pri- : kodu scabov utegne priti do resnega 1 "Popada. Po obnašanju uradnikov omenjene družbe je spoznati, da na- 1 mera vaj o le ti uporabiti vse sile, da ' začno tovarne v najkrajšem času • Poslovati. Nadalje namerava ista družba zo-Pet otvoriti delo v Hyde Parker tovarni, ki je bila zaprta od onega časa, ko je prešla v last družbe. Ker 80 »e od onege časa že izselili od tam vsi unijski delavci, so mnenja Uradniki, da ne }>o posebno težko začeti delati z neunijskimi delavci. Med delavstvom se širijo vesti, se bo delal red z milico, kar povzroča seveda veliko razburjenost. Predsednik Shaffer in glavni tajnik Williams imata silno posla. Imela | sta več tajnih posvetovanj in časni-ski poročevalci hočejo vedeti, da so 8e Posvetovali o ukazu na generalni straj k. San Francisco, Cal., 25. julija— Vf8te štrajkujočih voznikov se ved-n° večajo. Včeraj so morali sami lastniki in gospodarji preganjati sv°je konje sem in tja, vsak voz pa 80 spremljali dedektivi in policaji. Seveda trpi vsled štrajka voznikov trgovina in promet veliko škodo. r° se kaže zelo občutno sedaj, ko se Pričenja sezona sadja. Zlasti male trgovce zadene štrajk občutno in ti 8,lijo najbolj na to, da bi se porav-nalo vse zlepa. Ciklon. New Ulm, Minn.', 24. julija. — ''»^včerajšnjem je razsajal tu blizu v severno stran silen torfiado. Več hls je vihar popolnoma zrušil. Dva ^sarja: Avgust Woodmen in Viljem Wnlin sta delala pri neki novi llH1 zunaj na farmi. Ko se je prijavljalo k nevihti, sta iskala za-v nekem prav blizu stoječem evu- Pa komaj sta zaprla hlevna ^ata za seboj, je že tornado privz-.'gnilhlev in ga vrgel zopet s tako lll° oh tla, da se je ves razletel. Pod rn2valinami je tramovje ubilo oba »loža. v i8tem hleTU je Btalo tudi ev,t a vsi so ostali nepoško- ovani. Pre(ino je nasta] vihar, je »'o vročine 105 stopinj, kar je zato okolico nekaj nečuvenega in se že ^ Primerilo od leta 1865. Pred ema dnevi je bila tudi obletnica !nega strašnega ciklona, ki je uni-Pred dvajBetimi leti vso okolico. Sodnik Lynch. r Elkins> W. Va. 23 julija. — Vče-a3 80 linčali tukaj v mestnem par-«« Mmorca Viljema Brooks. "rooks je bil namreč pijan in je 8rozi1 v ne^em predmestju ljudem, da bo vse postrelij. To je nekatere T silno razjezilo, pa so ga začeli pre- C ganjati. Podili so ga po mestnih, ulicah in konečno je utekel v svojo hišo, kjer je vrata trdno zaprli. Nabralo se je polno lj udi in poklicali J so tudi policijo.Brooks je grozil, da bo vsakega ustrelil, ki se bo drznil stopiti čez prag njegove hiše. Šef policije je vseeno utrl vrata in ho- • ni V tel pijanega zamorca aretirati, I o svojo predrznost je plačal z življenjem. Ljudstvo se je še bolj razjarilo. Pijani zamorec je skočil skozi S okno in letel s za strel pripravljenim revolverjem po mestnih ulicah, kolikor so ga noge nesle. Pol milje jj iz mesta so ga ujeli in ga oddali ž( šerifu ga je hotei odpeljati v ječo pa y ljudstvo mu ga je strgalo iz rok in (1 ga vleklo v mestni park, kjer so ga (j obesili na drevo. Po mestu je via- ^ dalo ves čas veliko razburjenje. Q Razdeljevanje zemlje. v El Reno, O. T. 84. julija. — Ko- r; likor se bliža 7. avgust, dan raz- z; deljevanja zemlje, toliko večji je _ naval zemlje lačnega ljudstva iz vse krajev.Naravno, da je redno veliko pomanjkanje živil in pijač. Zlasti suša dela z ozirom na veliko vročino grozno preglavico. Najboljše trgovine imajo pivnice, zato ker je voda komaj za pomivanje porabila. Pa tudi piva jim vedno zmanjka. Tudi trgovina z jestvina-mi prospeva kar najsijajnejše. Seveda ne manjka v toliki množici najraznovrstnejšili ljudi tudi posto-pačev in lopovov, ki so nevarni javnemu blagru. Smrt v ognju. Pittsburg, Pa., 23. julija. — Danes zjutraj je zakurila gospa Ratza za zajutrek. Ker se pa ni vnelo, je polila s petrolejem. V lvipu se ji je vnela cela posoda petroleja, nastal je grozen pok in v par sekundah je stala vsa hiša v plamenu. Pozvali so hitro ognjegasoe a predno so za-mogli ti kaj rešiti, je že padlo skupaj veliko poslopje, v razvalinah pa je zgorelo pet oseb, samo dvema ■ moškima se je posrečilo rešiti, a še ta dva sta odnesla teške poškodbe-^ i _______ Pogumen rešitelj. St. Joseph, Mich. 23. jui.'ja. — ' John Marton iz Chicage je rešil ' včeraj četvero ljudi gotove smrti-1 Pet oseb je namreč najelo čoln in so 1 šli malo poveslati po vodi. Po ne- • sreči pa se je prevrnil čoln in vseb pet,med njimi dve ženski, se je pri- ' ' čelo potapljati. Med vsemi je znal plavati edino le Marton. Brž ko je ' uvidel nevarnost, je pričel vlačiti ] ! Uajpoprej ženske proti bregu. Ko je i 1 ženske spravil srečno na suho, je ] ' plaval po moža, ki sta se še komaj 1 vzdrževala nad vodo. Privlekel je i tudi ta dva na suho, a konečno je 1 bil tako utrujen, da bi kmalu sam . omagal. Ko se je malo odpočil, jo i plaval zopet nazaj in rešil in vode ; še denarnico, v kateri je bilo $109. j t _ ___ , Rumena mrzlica. i New York, 24. julija. — Na ka- - rantensno oblast je došlo poročilo s ■ Kube, da je obolelo v Santiago de 1 las Vega* 5 oseb na rumeni mrzlici. » Mesto Santiago de las Vegas leži 13 ' - milj od Havane in šteje 0000 prebi-) valcev. Vsi oboleli so Španci. To 1 mesto je bilo že večkrat imenovano • v zvezi z rumeno mrzlico in je po i izjavi poznavalcev pravo gnezdo - kužnih bolezni. Vlada je odposlala B tja takoj večje število zdravnikov, » katerih naloga bo poskrbeti, da se e bolezen prehitro no razširi. 1 -- 1 Gozd gori. St. Paul, Minn. 21. julija. — • "Dispatch" poroča, da gori gozd pri Missoula in sicer v razsežnosti več milj. Northern Pacific in Ana- - conda Co. sta najeli več ljudi, da - so šli gasit veliki gozdni požar, ker preti nevarnost, da bi se ogenj ne e razširil na polje. Škoda je že do se-> daj ogromna. silna vročina po celi deželi. Najhujše so vendar prizadete države, ld leže v osredju Združenih držav- —-—-—.......„ 'v^'* Vsak daii umre par sto ljudi vsled pekočega solnea. Suša je na polju velikanska. Washington, I). C., 24. julija. Uradna poročila o vremeiiu v Zdhi-' ženili državah pripovedujejo O silni vročini in veliki suši, ki muči že 32 dnij prebivalstvo zlasti srednjih držav. Le tu pa tam je padlo malp dežja, ki se je pa omejil le na male okraje in še to le prav po malem.. New York, 24. julija — Predvčerajšnjem se je tu usmrtilo 5 oseb radi silne vročine. Včeraj pa je kazal toplomer že ob 10. uri dopolu- ()., 103, Columbus, O., 102, Tcrre Haute,- Ind., 104, 'Wabash, I pel., 106, Evansville, hid., 107, Brazil, Ind.,- 105, Vincennes, Ind,, 109,'' Indianapolis, Ind., 10(5, Springfield, 111., 107, Vandalia, 111., 114,-Tuscola, 111., 110, Paris, 111., 104, 1-misborol 111., lit), Quincy, 111., 103, Albion, 111., 109, Metropolis, 111., lit), Decatur, 111., 109 stopinj. Izletniški paruik potopil. Saginaw, Mich.. 24. julija. — Pa|iuk "City of Now Boltimore," ki jo vozil med tuJp-aj in Tawas, se jezera j y reki, tri milje od tu, po topil. Plrnik se je vračal iz Lookout d&mov s tridesetimi, izletniki na krovu, ko.se je zadel ob skalo, kar je napravilo veliko luknjo, skozi katero je udrla voda. Predno se je parni k potopil, so rešili vse rnožtvo in vse izletnike. Na vislicah. Harrisburg, Pa.,, 28. julija. — Elmer E. Barner je živel pred ka- -——> • ~-——* - ; MILIJONAR GATES. dne 86 stopinj in to pri 00% zračne k vlažnosti. t St. Louis, Mo., 24. julija. — Ob ^ pol dveh popoludne je kazal termo- v meter vremenskega urada 103 sto- 8 pinje in vročina je še naraščala. 12 * ljudi je umrlo vsled solnčarice, mnogo pa jih je vsled vročine zbo- v lelo. Prebivalstvo je vse obupano. * v Omaha, Neb., 23. julija. — Da- j, nes je dosegel termometer 104 stopinje in to je vendar za eno stopinjo manj, nego včeraj. Osem ljudij je umrlo vsled vročine, bolnice pa so prenapolnjene z oslabelimi. p Kansas City, 24. julija. — Iz se- " verozapadnega Missouri prihajajo ^ poročila, da je padlo tu pa tam malo ^ dežja. Farmarji so vsi kar iz sebe samega veselja. To so prve kaplje, ki so padle izpod neba v tej okolici . od 12. aprila. Drugod po deželi je ^ silna vročina. J Chicago, 111., 24. julija. — Vče- t raj in predvčerajšnjem je bila silna , vročina, danes je nekpliko boljše i vsled vetra, ki pihlja z jezera. V zadnjih dneh je umrlo vsled vročine več ljudi. 22. julija so dospela z najbolj ' vročih krajev v Washington nasled- < nja poročila: Sedalia, M., 106, St. ; Louis, Mo., 107, Kansas City, Mo., 106, Lawrence, Kas. , 106, Topeka, i Kas., 104, Louisville, Ky., 105, Lincoln, Neb., 104, Des Moines, la., 109, Sioux City, la., 104, Burlington, la., 110, Omaha, Neb., 104, Bismarck, N. D., 104, Cincinnati, kimi petimi leti v Halifax, Pa., od tu pa se je pr selil v južno Dakoto. V avgustu preteklega leta se je po- 1 vrnil domov in prvi dan, ko je do- 1 spel nazaj, je umoril svojega svaka 1 Izaka Miller. Tedaj je vladala med 1 ljudstvom velika ogorčenost in pra- ' va sreča je bila, da ga niso linčali. ' Porotniki so ga obsodili na smrt in včeraj mu je krvnik zadrgnil vrat. Kesanja ni kazal zločinec nikakega. Zaradi littčanlh Italijanov. Rim, 25. julija — Amerikanski i poslanik je bil pri italijanskemu i ministru za vnanje »tvari in ga je ] je zagotovil na podlagi informacij, ' ki jih jo prejel iz Washingtona, da ; bodo oblasti storile vse, kar je v njihovih močeh, da ne ostanejo ne- i kaznovani oni, ki so linčali dva 1 italijanska delavca. Minister Pri-netti je izjavil, da je prepričan, da je vladi Združenih držav resno na tem, da pridejo zločinci oblasti v roke da pa tudi povsem zaupa oblastim Čas je zlato. New York, 25, aprila. Ladija "Mannie Swan" je dospela z Juan de Portorico z 1200 tonami sladkorja. Neče pa še peljati v luko, temveč bo zapravljala čas na visokem morju do petka. Takrat namreč stopi v veljavo McKinleya proklomacija, , ki proglaša prosto trgovino s Por-toriko. Na ta način si bo prihranil lastnik sladkorja par tisoč dolarjev. , Res, čas je včasih zlato! grozno dejanje blaznega m02a, Streljal je na ljudi, enega na mestu ubil, pet tešk» ranil. Konečno so ga policaji ustrelili in potolkli. Grozil jim je še poprej s smrtjo. Leavenwort, Kas. 25. julija. — Slaboumni Mihael Kelly je strelja) danes na sest oseb v pisarni "Robert Garret Lumber Co." Kelly je živci že več let v Leavenworth in iii je bil ob različnih časih lastnik manjših trgovin. Ves čas je bil ek-sčentriČnega obnašanja, ob času volitve predsednika leta 1896 pa se mu je pamet popolnoma zmedla. V istem času je večkrat kalil mir po mestu. Zaprli so ga in na spričevalo Oarretta in še nekaterih drugih oseb je bil poslan v blaznico v To-peko. Ko je tam prebil eno leto, so ga kakor zdravega izpustili domov. Večkrat pa je postajalo njegovo obnašanje sumnjivo in mnogokrat je grozil, da hči vse One priče, ki so ga spoznale za blaznega, postrelil. Skoro dva tedna se je vadil z revolverjem streljati. Zadnjo noč je popival po mestu. Danes Opoludrie pa je vstopil v pisarno Garretta in je ustrelil na tega, ko je slednji pisal pri svojem pultu. Garrett je skočil pokonci, pa je takoj omahnil na tla in Kelly je izprožil nanj še štiri krogi je, pptem pa "je stekel skozi zadnja vr$lu na dvorišče, tam pa je ' zopet nabral revolver. Čez nekaj časa.s^ j^go.vrnil nazaj in je ustrelil zVlrsivnik«' dr. McGee v hrbet. Ta je ie-1 na^rečrtnimo po ulici, pa je zaslišal strel in hitel na pomoč. Bil je ravno sklonjen nad ranjencem,- ko ga je zadel strel. Med tem časom so dospeli trije po-licijsti. Kelly je hotel zbežati na dvorišče, policaji so šli za njim. Med begom je ustrelil na delavca Healer j a in seržanta Dodge, ter oba zadel, a Dodge ga je med tem sam zadel v pleče. Nasproti beguncu je prišel dedektiv McDonald in tudi na tega je vstrelil, a ga zadel samo lahko v roko. Konečno ga je ta ustrelil v vrat, Dodge pa mu je razbil črepinjo z ročajem revolverja. Mrtvega so odnesli v mrtvašnico. Črna kuga. d New York, 25. julija. — Prista- niški zdravnik dr. Doty je zasledil „ ). na nekem.mornarju izmed možtva k a par lika "Hohenfels" črno kugo, 0 d kakor pravi, se kaže bolezen v rah- s t. lej si obliki. Ves parnik so poslali v b i karanteno; 1 _____--1 t. Utrjenje San Francisca. v San Francisco, 25. julija. Zvezna ^ vlada se je vendar že odločila, da bo pristanišče v San Francisco ma- ( a lo bolj utrdila. Zaradi tega je ime- » u novala komanderja Ravlesa, ki je ^ je poveljeval doslej v Prezidij u, nad ^ vsem okrajem San Francisco za vo- ^ [a jaškega zapovednika. Ta bo vodil . v vsa utrjevalna dela. Utrdbe na obeh j 3- gričih ob straneh. Zlatih vrat bodo g -a oborožen« z najmodernejšimi to- ] ■i- povi in obrežnimi možnarji. 1» —-— « Celo mesto v ognju. V Crawfordsville, Ind. 25. julija. b" Mesto Sebanon, ki šteje 6000 prebi-bivalcev, stoji v plamenu. Trgovski del je že popolnoma pogorel. Od vseh bližnjih krajev so poslali ia posebne vlake z ognjegasnimi od-ln delki. Požar preti upepeliti cel.) r" mesto, škoda je ogromna. 4 n" ______ ™ Boj med belimi in črnimi. a, Cleveland, Miss., 22. julija. — >r- Med belimi in ornimi se je pričel ril hud boj in sta bila pri tem ustrelje-v. na dva zamorca. Tudi več belih je dobilo težke poškodbe. Koncert in Piknik priredi "The Will Co. Concert Band" na TJiei-ler's parku v nedeljo 28. t. m. /Vsakdo je uljudno povabljen u- , deležiti se te. veselice, ki se vrši v' korist The Will Co. Con-eert, Band poprej imenovane tli o ludipcndcnt Union Band. Vsakovrstne pijače in jedila na. razpolago. Ples bode glavna točka. Pričetek točno, ob 1 uri pop, Ostopuina jirosttt. Rodovina Beiuler. Tepčka, Kas. 24. julija. —-. Tu se je raznesla vest, da so prišli na sled rodov i n i Bonder,-ki je izvršila pred dvajsetimi leti, v Kansfisu več roparskih umorov. Poroča se, da so jihzašledili blizu Forttjol'lins,C61o. Governer Stanley je ž« prosil go-verperja Colorado, da bi jih izročili državi Kansas. Pravijo da so prijete identificirali z mnogimi osebami, ki so jih nekdaj poznale. Rodo-vina Bender obstoji iz očeta in matere, sin* in hčere. Stara dva se bližata 70 letom, mlajša pa 60. Pred dvajsetimi leti je stanovala cela banda na neki. farmi ob državni cesti v bližini Galene, Kas. Večkrat so izginjale tam okrog premožne osebe in nič sledu se ni našlo za njimi. Sum je Voiiečiib padel na . rodovino Bender. Začelo se jih je opazovati in nekega dne se je uved-, la preiskava. Posledica tega je bila, . da ji nekega dne izginila vsa rodo-vina brez sledu. Ko so pozneje pre-iskavali hišo, so našli v kleti zakopanih vse polno človeških trupel. To je bil zadosten dokaz. Vlada je razpisala velike nagrade onemu ki bi prijel zločince, a. ves trud je bil tedaj brezvšpešen. Če je tvoje srce prizadeto, si v nevarnosti. Severova srčna tpnika ozdravi vso srčne bolezni, pospešuje kroženje krvi, jo Čisti in jači vse telo. Je zanesljivo in narejeno iz samih rastlinskih snovij. Dobra obleka in .lobri čevlji še niso bili nikdar tako po ceni, kakor na "DINET-OVI" "LINCOLN PRODAJI". Kope ledu so se prevalile v teh vročih dneh, ki so vladali tudi v daljnem severu, od bregov arktičnih regij in pretijo sedaj v podobi neizmernih ledenih bregov sigurnosti ladjam Oceana. A mnogo večje nevarnosti, koti ledeni bregovi se pripete tekom vsacega poletja, človeškemu življenju in zdravju z vživanjem ledeno mrzlih pijač, katere so vir polnoštevilnih, nevarnih^rooinskih bolezni j, mrzleč žtlodee, prov/.ro-čijo neprebavljivost, zaprtje in druge jednake bolezni. Nezmotljivo zdravilo in gotovo svarilo proti vsem tam boleznim j« samo Triner-jevo grenko zdravilno vino/prijetno dišeča poletna pijača, predpisana od zdravnikov in toplo priporočena od na tisočo ozdravljenih. Na prodaj v lekarnah, a vzemite samo tako, katoro je gotovo od prvega in jedinega izdelovalca Job. Triner 799 S. Ashlandave. Chicago kajti nebroj ponarejanj nimajo prave zdravilne moči in ne morejo jamčiti za povrnjenje zdravja. ' Čistost združena s čednostjo je | močna zveza. Severov balzam r.a pljuča je pravi vzgled in ozdravi prehljajenje in vse pljučne bolezni prav gotovo. Ohrani se zdravega in močnega z l rabo Severovega grenčeca za želodec. Prepreči bolezen, urejuje prebav-' )' ljavne organe, poBpeŠuje apetit in krepča oelo lo. Iz slovenskih naselbin. Joliet, III., 25. julija. -- Naše prorokovanje glede izletniškega piknika, ki ga je priredilo društvo sv. Štefana iz Chicage minolo nedeljo v Theilerjevem parku v Jolietu, ki smo ga bili napisali v zadnji številki se je popolnoma uresničilo. Da, še več! Piknik in izlet sta izpadla v vsakem oziru še mnogo boljše in lepše, nego smo se mi nadejali. Točno ob določeni uri je dospelo na Alton postajo iz Cliioage 400 izletnikov. Tu jih je pričakovala naša godba in maršali društev, katera so se odzvala povabilu društva sv. Štefana. Pred cerkvijo sv. Jožefa s "LINCOLNOVA PRODAJA" poživlja ljudi, da spoznajo nizke oono blaga, kadar ga 1 vidijo, i t A. E. DINET & CO. i — BAD : BLOOD i "CASCAKKTS •»« ul) claimed for them and are a truly wonderful medicine. 1 have often ., wished for a medicine pleasant to take and at last > havo found It In Oaaoarots. since taking them, m* blood has been nurlflod and my complexion lias lm- - proved wonderfully and I feel much bettor in every way." Mus. Sallie E. Beli.au«. Luttrell, Tenn. 8 M CATHARTIC ^ bwctttfto maxh > Pleasant. Palatable. Potent. Taste Good. Do Good, Never Sicken. Weaken, or Gripe. 10c, 25c, SOo. * ... CURE CONSTIPATION. ... Bterllug Kcmt-dy Cnnpnnr, Clilcntro, Montreal, New York. 319 Un.Tfl.RAP Sold and iruaranteed by alldrug-, HO" I U-DAU gists to CUHE Tobacco Habit. i 4 p. n. rojaki! 2 3 4 Vljudno ste povabljeni na f1 t blagoslovljenje j nove b\Qt& < s katero se bode vršilo v nedeljo 28. |X julija ob 4. uri popoludne. S Isti dan zvečer ob polu 8. uri {I bode otvorjena nova dvorana in pri $ tej priliki pripravljena bode mahna 4I ...pogostitev... I 1 za vse Slovence, ki me bodo izvolili 5 obiskati ta večer. J| Pričakujoč obilnega obiska, se • ii znamujem spoštovanjem A. Golobitsh, 1 799-801-803-805 N. Chicago St. J Joliet, Illinois. | ' WI Matija Pogorelc, prstanov in druge zlatnik ....Bogata zaloga raznih knjig.... IsBHl tham'liakorSncg^'^'iro^u! "' V svoji zalogi Imam t«d< ^K^Wc'S1! P0Si13"1" 1,0 EXPre8S «"PlMMBip«p 1«-Z0KrJ. 'W^^^fflk ^čP^^^r v'e "l°je bta°° 'e 9arantirano! ski 1 a v m a roda ih bflfvfl ^^^P^P^PH^*^ V kuverti ducat kuvert ln papirja . $0.15- F.r-745 . V Skatlji 2 ducata " " » . ».35-0.60-0.ff>. Knjige in papir pošiljam poštnine prosto; Se se mi denar nap1^ pošlje. Naslov je: Math. P<»f>orel(i, „ 920 N. Chicago St., Joliet, Cenik knjig pošiljam poštnine prosto. Pišite po-nj ! Iz stare domovine, < V kamniškem kopališču ^ mai° letos tujce celo iz Kajire, r lalte in Angleškega. Neznan samomorilec. Na Trbi- 1 u se je u»trelil 20l«tni ondi neznan o lovek. g MrtYega našli bo v Savi pri Be-ičevem Petra Krapo, katerega so v »kali Že 25 dni, Fantje so baje po v ^nučah pili ž njim, ubili ga, oro- C Iali ga 600 kron in ga vrgli v Savo. * Vojaška Test. Cesar je odredil č 'a ee namesti 1. okt. v Ljubljani, s lomucu, Jaroslavi in Lincupojed-10 domobransko brigadno povelj- g »stvo. Obj«dnem se določa, da se Z d°sedanjih domobranskih polkov 'tey- 3., 4. in 5, ustanove polki 3., 1 L> 5-. 26. in 27. 1 krožnika napadel je kakor se , Poroča iz Smlednika 22 lttni r ■ran Weithauser, ki je orožniku r ?ranču Prohavski po trdem boju c 8abljo; orožniku se je končno r. JOsrečilo napadalcu izviti sabljo, c aretaciji pa se je Weithauser ^ 0 besno obnašal, da se je sam u- g ®te' v bajonet in se težko ranil. r eithauser je pod ključem. ^ y cerkev treščilo je dne 29. ju- £ "ja mej litanijami pri sv. Lenartu ®kofjo Loko. V cerkvi je na- > 0 yeliko razburjenje mej ljud- f ^^ sreči je strela puhnila iz cer- } e> »e da bi napravila kaj škode. 1 požar na Kočevskem. V žar°eV8^ na|tal grozen po- ( r. Pogorelo je mnogo poslopij, "e(1 njimi tudi cerkev. Utonil je pri kopanju letna j P°8estnikova hčer Marija Hribar iz t agraca v ljubljanski okolici. ] Pri branju črešenj ubil se je v vasi 65letni Miha Sterk. Pal 1 ]e z drevesa in 8i zlomil vrat. J, ul|ok Zgorel, v Godoviču je , ^Soi-el 4 letni otrok Jož. Pišlarja, , Je sedel pri ognjišču brez varu- ; < Ponesrečila se je v Reichenbur- ' j s°Proga brzojavnega inšpektorja i ^ovotnega. Gledala je delav-kl »o razstreljsvali skale. Nek (laPadek skale jo je zadel tako hud, j vsled poškodbe umrla. ( p^0uflsciruni nl0Žnarji. Sv. ] avel 8ta imela letos v lla- ] fto J10' kaj čjiidno darovanje. Rav- i ear ° 8° V novz°enosti obč. policija i ^gromeli streli iz možnarjev, po-od^-je„a trgu g. "baron Zois , °kr- glavarstva z dvema orožni- , *0ijja t ' ler vse možtfarje, ki so cer-okj.Da ^ast' P°bral in jih odnesel na 0 Stvarstvo. Baje je izšla neka , I).lepove(1 glede streljanja z Dij a 0 tsj prepovedi ni vedel Ž,,' župan, ni vedelo pa nič tudi tor ni^Sk° naSelništvo. Predno bi se Uttie'3 cei'kvena last vzela, bi bilo «8tnejge, da se ljudem prepoved razglasi. vjN»rske novice. Potrjena iz-ev< cesar je potrdil izvolitev JiŽ vkega žuPnika g- M. Toma-pa * načehukom> g. dr. Jankoviča 2astamestnili0ra v kozjanskem okr. °'JU' ~~ Promocija. Gospod j Kartin iz Št. Jurija na Sta- , ski ^ pretečene dni na gra- U'"Verzi promoviran doktorjem l^f 2dravUstva. — Smrtna kosa. ka*. p" m- zadela je kap trafi-"ota v r<. v, . J r ^driiL T Uli0i V Celju * J- »ed °kojnik je bil blaga duša faVeden rodoljub. Lahka mu ^VVftHl je umrl g. A. celici • 1 mnogo let služboval na J8kl gimnaziji. umor. Posestnikora je il0^Cllija Mazovič iz Zg. Kašlja tejjj , a «voj0 taščo zastrupiti s 8t ' a i[ i® dala v kavo fosfor. Da p katera je bila Mazovičevi kave '13di izg°v°rjenega kotička, U§ja 111 ^^ela povžiti in je s tem ,Vrl} Smrt*' Cecilijo Mazovič so za- ^fj!°Jeu|ko dru^tvo T Kočevju. v«nui 8e v Kočevju snuje slo-^odruštvo "Uskok." je dogodek. V Pulju se tijeg P P°d&i8tnik A. Home. V ' koj0VGm Ž6PU našli brzojavko, »aj 1)r fa . njeg°va rodbina poziva ^tere v'k Smitni P°8telji SV°jC setem' ,Zrok 8amomora pripisuje u> ker se mu ni dalo dopusta | ■ t . ' \\'; "b' ' ; - da bi pohitel in zatisnil svoji materi ] oči. f Yelika nesreča na avstrijski 1 vojni ladiji. Iz Trsta poroča "Edi- ' nost": Huda nesreča se je dogodila 1 na vojni ladiji "Fran Josip I." Ime- • li so strelne vaje s topovi. Neki top, ' ostro nabasan, se ni hotel takoj už- • gati. Odprli so torej zadnjo stran, da bi izvlekli slabi naboj. V istem hipu pa se je top užgal in ogenj je , šinil skozi zadnjo odprtino poslujo- ] čemu mornarju v prsa in lice, us- j mrtivši ga na licu mesta. Drugemu j mornarju so opaljene oči in dva i druga sta lahko ranjena. Ranjenci so: dva Dalmatinca in dva Istrana. i Ustrelil se je v Celovcu magi- ^ stratni oficijal Peter Male. Tržaški c. kr. namestnik Ri- 1 naldini je storil veliko netaktnost, i Kakor smo poročali,je moral tržaš- i ki škof suspendirati rojanskega žup- f nika Jurizzo, ljubljenca tržaških ' magistratnih čifutov in lahonov. j Takoj, ko se je to zvedelo, je prišel c. kr. namestnik Jurizzo — obiskat! . To se seveda smatra kot demonstra- ( cija proti škofu. Vsak pameten člo- v«k mora stati v tem slučaju na , J [ strani škofovi, saj škof ima dolž- " i nost, da vzdržuje red in disciplino ^ v cerkvi, ne pa vlada, lahonski ma- . gistrat in tržaški čifuti. Pred tržaškim porotnim sodi- 1 ŠČem je bil Rihard Camber obsojen i na 4 tedne zapora. Porotniki so bili j mnenja, da je Camber potom tiska i razžalil dr. Cusina. i Goriške novice. Pobegnil je iz J Gorice 26letni topničar Julij Knap. — Iz goriške norišnice je ubežal neki Franc Gulič iz Sežane, Tekel je proti Soči in skočil vanjo. Les : težavo so ga rešili iz vode. — Uto- i nila je pri Tolminu v Soči 11 letna < Marija Pagon. — Na goriški realki so letos med 11 odličjaki trije Slovenci, namreč: Bogomir Vidrih, Blazij Zlatic, Bogomer Mašič. V četrtem, petem, šestem in sedmem ■ razredu ni nobenega odličnjaka. Zrelostno preskušnjo sta na realki dv» Slovenca prestala z dobrim v-spehom, namreč F. Repič iz Gorice 1 in R. Caharija iz Nabrežine. : Izpred sodišča y Kopru. Iz Kopra se poroča, da so se ondi morali zagovarjati pred sodiščem trije slovenskih učiteljski pripravniki, katerih eden je pri Vapadu laških pripravnikikov na slovenske gojence učiteljišča sprožil strel. Dobil je samo 5 gld. globe. Poštna vest. Odbor društvene bolniške blagajne c. kr. neerarič-nega poštnega osobjana Kranjskem Primorskem in v Dalmaciji je izvolil dne 2. julija t. 1. iz svoje srede za nadaljno dobo 3 let svojim načelnikom gos. Frana Fajdigo, c. kr. poštarja v Sodražici. Lastni dom dolavska stavbena zadruga v Celju je sklenila letos staviti svojim zadružnikom 4 hiše. Vse 4 hiše bodo še letos dodelane. Novi most čez Savinjo se bode že letos začel graditi pri Nazarjih v Gornjesavinski dolini. Tudi del ceste od in do mosta se bode napravilo tako, da se naredi najbližja zveza z Gornjirfigradom in Mozirjem. Les za most se že seka. Velik požar v Trstu. V Trstu je nastal ogenj v prodajalnici manu-fakturnega blaga B. Donnerja v u-lici sv. Aiitona. Gasilci so v dveh urah pogasili ogenj. Škode je 40. 000 K. Umrl je V Škednju 2oletni učitelj g. Lovro Sancin. Ustvaril je v Škednju tržaški narodni orkester. V nedeljo j« bil še prisoten pri prvem nastopu tega orkestra v Šked-nju. Osebne vesti. Obolel je, kakor poročajo graški "Tagespošti", tržaški škof mil. gopod Andr. Marija Šterk. V Pazinu je mesto njega birmoval poreški škof mil. gospod Flapp. — Profesor na gimnaziji v Kranju 'gospod Leopold Poljanec je premeščen na gimnaziji v Gorici gospod Fran Žnideršič j« imenovan profesorjem istotam. — Učitelj na državni realki v Mariboru g. Adolf Wehner je prestavljen na realko v Opavo. - Suplent na državni gimna-, ziji v Celji č. g. Anton Cestnik je imenovan definitivnim veroučitel-i jem. — Tajnik kranjske dež. vlade , g. Viljem Haas je imenovan okraj- nim glavarjem. Okrajni nadkomi-sar g. Viktor Parma in tajnik kranjske dež. vlade g. J. Tekavčič sta imenovana okrajnima glavarjema. — G. dr. Jožef Tičar iz Trboj je vstopil kot volonter v tukajšnjo dež. bolnico. — Poštnim oficijalom je imenovan poštni a«istent g. Fr. Drevenšek v Zidanem mostu. Ez Idrije se poroča, da je mestni zastop imenoval profesorja na ljubljanski realki g. Karola Pirca ravnateljem mestne realko, g. dež. poslanca dr. Dan. Majarona pa častnim meščanom. Gospod France Kalister, znani slovenski mecen v Trstu, poslal je podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju pet tisoč kron kot donesek k glavnici z na-redbo, da se razdele samo vsakoletne obresti mej podpore potrebne slovenske visokošolce na Dunaju. To je do sedaj največje darilo, ki ga je sprejelo to društvo. Ljudsko štetje v Trstu. Dolgo časa je bilo treba čakati, da so na tržaškem magistratu razglasili izid ljudskega štetja.' Sedaj se javlja, da šteje Trst z okolice 181.000 prebivalcev skupno z mornarji in vojaki. Laških podanikov so našteli 20.000, Nemcev 700. Število Slovanov u-radne brzojavke natančno ne povedo vendar trdijo, da je število Slovanov ostalo skoro jednako število prejšnjih let. To kaže, da je moralo število Slovanov v Trstu jako narasti, ako se kljub "izrednim sredstvom" ni moglo znatno znižati njihovega števila! Se lahko, vzamejo, delujejo liitro in jamčijo vspeh Severovi praški za glavobol, neuralgijo, mrzlico in druge bolezni. Zamašenje se ozdravi. Najvažnejša iznajdba zadnjih let je gotovo zdravilo za zamašenost: Cascarets Candy Catharic. Ozdravljenje jamčeno. Pristne tablice so zaznamovane s C. C. C. Samo v škatlici v vsih lekarnah 10c. "LINCOLN PRODAJA" je letna senzacija. Je jiri "m&et-u" —seveda. Ženskam odleže takoj v njihovih posebnih boleznih, ako rabijo Severov regulator za ženske. Ki-epčo organe, odstrani vse nerednosti in pospešuje živahnost. Je dobrodejno v vseh dobah življenja. Pišite za naš opis ženskih bolezni. lly Street EkImp Saloon na voglu Iiaby in Iilvff St. •Joliet - Illinois* imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch." LOUIS MAUSER & CO. "ll American Ice Co. prodajajo najceneje IPRIEIMIOG-, drva, oglje, led itd. Office: na voglu Chicago in Columbia Streets. Ofllce Telephone No. 67. Residence Telephone No. 139. Mehki premog . . 3.00 » m • 3.25 ............• 3.50 Trdi premog . . 6'75 S. HONET, 206 Indiana St., JOLIET, ILL. Izdeljujetn najfinejše moške obleke od $15 do $28. Sukno si lahko izbereš pri meni, imam vzorce in blago. Slovenci, obiščite me pogostokrat. Josip Birkey, 209 Plainfield Ave. Joliet, 111. se priporoča Slovencem v Jolietu in okolici v ♦o kopanje vodnjakov, o* E. HAYWOOD Hlev in krma za konje. 311-313 North Joliet St. Telefon št. 1632. •Joliet, 111. M. S. HARNEY, PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111. JOHN MODIC 11 If5 Lake St., Cleveland, O. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d. _ r>/"\MJ"T TOBACCO SPIT L/UIN I and SMOKE SKJC-U-5— Your Lifeaway! You can be cured of any form of tobacco usiue easily, be mailt well, strong, magnetic, full or new life and vigor by taking MO-TO-BAC, that makes weak men strong. Many gain ten pounds in ten days. Over 500,000 cured. All druggists. Cure guaranteed. Booklet and advice FREB. Address STERLING REMEDY CO.. Chicago or New York. 437 HLEV IN KRMO ZA .KONJE TEŽKE IN LAHKE VOZOVE izposojTije T. F. Baskerville 408-410 Van Buren cesta Joliet, Illinois. Teli. b2e l>eiiMi' na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. stefan kukar — trgovec — l GROCERIJSKIM BLAGOM, •• PREMOGOM IN « s^Looisr, 920 No. Chicago St., Joliet 111 Telefona številka 348. JUUCt, i". JOHN PLEŠE Opozarjam brate HRVATE in SLOVENCE na otvoiitcv svoje nove gostilnice, katero otvorim dne 8. julija, v novo sezidani hiši na 1210 North Collins Street. Postrežba hode dobra, sveže pi-ače in fine smodke; vsi prijatelji so uljudho povabljeni. J IZDELJUJEMO ! znakezaK.S.K.Jednoto! Move, zastare in Mera | Pišite J|||| .Jj-i HH Pišite j SODALITY ? cenik! vzorce! ( S " tokrat povpraševal nejevoljni čita-! telj, ko so se mu na veliko žalost iz-i muzali vanjo vsi veliki lopovi in i razbojniki bas v onem trenutku, ko - je plavala nad njihovimi glavami pogumna roka veščega in spretnega i šerifa. i Hole-in-the-wall" je nekaka skal-. nata votlina, prava naravna trd-i njava, ki je zavarovana od vseh - stran i j z mogočnimi skalami, med > katerimi se vijejo ozki in deloma za 3 ptujca nepristopni prihodi in steze, i Oblika te naravne trdnjave je for- - mirana tako, da se zamore v njej 1 braniti mala četica dobro s strelji- vom založenih'mož več časa veliki . armadi. To veleugodno pribežali- - šče vseh razbojnikov zapada leži v 3 Wyomingu in zato je na celi stvari 1 precej čudnega. Naj «e zgodi kjor-i koli na zapadu kako zločinstvo, naj r okradejo vlak ali banko ali konje, - VBelej se posreči tem drznim lopo-0 vom uteči v "Holle-in-the-wall." b Včasih se prigodi zločinstvo daleč, 0 daleč od Wyominga ali vselej se - glasi konečno poročilo, da so utekli lopovi v "luknjo v zidu." Ali bi ne 1 bilo primerno nekoč, ko se bo zopet , zgodilo tako zločinstvo, nastaviti - ob tej nesrečni trdnjavi dobro stra-i žo, ki bi prav resno v sprejela povr- - nivše se lopove in njihov plen? In . ali bi ne bilo tudi lepo,, če bi šerifi b sestavili več takili oddelkov "naj-i boljših" strelcev in jahačev, pa bi se polastili "Hole-in-the-wall" tedaj, kadar lopovov ni doma, kar bi pač ne dalo tako mnogo opravka? In če bi za to ne bili dovelj šerifovi oddelki, ali nima striček Sam dovelj vojakov? Tako bi se pač ne izplačalo nikjer drugod njihovo delovanje, kakor č« bi enkrat za vselej uničili to proslulo pribežališče. Kadar smo še čitali tako razbojniško poročilo, in ko je konečno dospelo tudi potrdilo o običajnem koncu, katerega smo že naprej slutili, vselej nam je vstajal v prsih nekak dvom o tem "Hole-in-the-wall" in prav radi smo verjeli vsiljajooim se mislim, da je ta "luknja v zidu" nezmožnost naše policije in brezbrižnost vlade za javno varnost. Filipini. V ravnokar obelodanjenem poročilu glavnega in naj višjega zapoved-nika armade Združenih držav je najti tudi dve, ne sicer veifnovi, a navzlic temu sila zanimivi brzojavki, ki se tičeti vojne na Filipinih in prav jasno in razločno osvetljujeti, kako mnenje sta gojila tedaj dva generala na Filipinih. V novembru 1899. je zapovedoval armadi Združenih držav na daljnem arhiplju general Otis, posebnemu oddelku pa je zapovedoval poznejši glavni za-povednik general McArthur. Nekega dne je brzojavil McArthur u upapolno brzojavko, da naj izda višji zapovednik razglas, v katerem odpušča vsem upornikom, ki »e podajo kazen, za prineseno puško pa plača vsakemu vstasu trideset pezov. Utemeljil je general McArthur ta svoj predlog s tem, da je republika filipinska že uničena, da je njen predsednik navaden begunec in da j« izgubila armada Filipincev pravico do obstanka ter so torej vojaki samo vstasi in banditi, katere je tudi tako zatirati. Nadalje je pristavil general McArthur tudi, da bi bili voditelji vstašev nekaj časa ne-edini in da bi napravil svinec ali pa dosmrtnopregnanstvo kmalu konec. Višjega zapovednika Otisa je ta nasvet zelo neljubo ganil in po svojem štabnem šefu Shwanu je dal brzo-javiti: "Mednarodno pravo, katerega vi gotovo ne poznate, ne dovoljuje izdati takega oklica. Nadalje pa ne želi zapovedujoči general nič več takih nasvetov!" General Otis ni bil tedaj samo za to tako ogorčen, ker mu je morda to mnenje tako silno nasprotovalo, marveč je bil živo prepričan, da se bo dala ta "mala" revolucija zadušiti kar čez noč z eno samo roko. To njegevo tedanje mnenje se da najlepše dokazati iz njegovih bese-dij, ki jih je spregovoril na pritožbo Filipincev, da "je padel prvi strel po pomoti" tako-le: "No, vojna se je začela in sedaj se mora tudi končati." Kako britko pa sta se varala oba bojevnika v svojem mnenju o koncu revolucije, pričajo najbolj živo dejanske izkušnje. Otis in McArthur oba sta morala odstopiti od svojega posla, ne da bi bila izvršila svoji nalogi. Razni oklici so se pozneje proglašali na ukaz McKinleya, vendar niso dosegli zaželjenega vspeha. Dejansko se niso razmere še prav nič izpre-menile od onega časa, pod katerega utisom se je bila spočela ona ponesrečena brzojavka McArthurja. Navzlic takozvaui civilni vladi, navzlic smrti 4000 vojakov in navzlic potrošenih ¥300,000,000 njj seže na Filipinih nič delj amerikanska oblast, nego ženejo puške.... Najnovejša poročila z nesrečnih otokov se glase tako, da so zopet začeli vstaši pogostejše streljati na otoku Cobu na glavno mesto istega imena in da je imel general Hughes zadnje čase mnogo resnega opravka z mnogoštevilnimi vstaškimi četami. Predno si bomo Filipine popolnoma vpokorili in predno bomo tam taki gospodarji kakor smo doma, bo treba šteti-še lepe milijončke. Za vse te stroške nimamo doslej še prav nikakega dobička in kakor kaže prihodnost, ga tudi še prav dolgo ne bomo imeli. Edino, kar obeta nekaj koristi, je to, — seveda le kakor prorokujejo za Filipine vneti krogi, — da bodo Filipini v bodočnosti važna in trdna postojanka v trgovini z vzhodno Azijo. Seveda bo to možno še lo tedaj presoditi, kadar se bodo pomirile, vrav- nale in ščistile razmere na Kitaj- 1 akem, to je pa še daleč, silno daleč, c Kar imamo torej dosedaj od Fili- t pinskih otokov, je mnogo stroškov in vse mogoče bolezni. Nedavno je c tudi izdal višji vojaški zdravnik na I Filipinih letno poročilo o zdravstve- u nem stanju vojaštva. Po njegovem 1< mnenju se povrnejo vsi oni vojaki, č ki so delj časa služili na Filipinih č v domovino s porušenim zdravjem, c Vsaka bolezen, — piše v svojem g poročilu, — slabi človeški život in r ker ni na Filipinih siedstva, ki bi r nadomeščali izgubljeno moč in tvo- 3 rili novo kri, propadajo vsi belo- s poltiieži bolj in bolj, da se slednjič ( popolnoma okužijo, iz katere nad- š ležnosti je edina rešiteljica — smrt. 1 Po mnenju drugih zdravnikov jena c Filipinih samo ena bolezen, ki se da <" z gotovostjo ozdraviti, vse druge s pa so neozdravljive. ' Ako vse to natančno premotrimo, 1 ne moremo biti prav nikakor veseli j naših novih kolonij, da si se silimo na vso moč, da bi se tudi o nasprotnem prepričali. Socijalna demokracija * v Italiji. j I Povsod znajo liberalci vodo na- l peljavati na svoj mlin. Ker je soci- j jalna ideja prodrla že v najširše e kroge in je socialno vprašanje na 1 dnevnem redu, morajo liberalci z s veselimi obrazi dvečiti kisle lesnike f. da rešijo, kar je še mogoče rešiti e za liberalno stvar. Francoski mini- 6 sterski predsednik Waldeck-Rousse 1 gotovo ni socijalist, ampak libera- c lec čiste krvi, in vendar sedi sku- 1 paj v kabinetu s socijalistom Mil- « lerandom. S pomočjo socijalistov je 1 Waldeck-Rousseau igraje v zbor- s niči in senatu dobil večino za zakon ] proti cerkvenim redom. 1 Socialisti so postali oportunisti i in tako dobili veljavo v zbornici, t vpliv na vlado. Morda na Franco- i skem ne pride vlada na krmilo, v kateri ne bi bilo zastopnika socij. demokracije. Italijanski ministerski predsed- ^ nik Zanardelli tudi gotovo pred leti ^ ni še sanjal, da bode kedaj zajahal f socijalnega konja. Storil je to in z veliko spretnostjo brzda too kljune. J Zanardelli sicer ni socijalist in v . kabinetu nima soc. tovariša. Toda j glavna opora njegove večine v zbor- ( niči so socijalisti in republikanci. Tudi italijanski socijalisti so po- { stali oportunisti ter tvorijo z repu- . blikanci in radikalci v zbprnici ne- . kako ljudsko stranko, ki šteje 92 članov. Leta 1892. so socijalisti pri , volitvah dobili 26.000 glasov in 2 mandata,, 1. 1895 že 78.000 glasov j - in 5 mandatov, 1897-. leta 135.000 . glasov in 10 mandatov in pri lan- ! skill volitvah 170.000 glasov in 32 ] mandatov. Mej 32 socijalisti v zbor- , niči pa sta samo dva prava delavca, i ostali so iz "višjih krogov inteli-i gence." Ko je bil minole dni v zbornici na dnevnem redu proračun ministra l za notranje posle, sta Zanardelli in i Giolitti zagovarjala vladno politiko i ki se opira na levico. Giolitti je na-t glašal, da se morajo v okviru mo- - narliije doseči ves napredek in vse > prostosti? To je deloma res, kajti republikanske prostosti so pač ne-i mogoče v monarhiji, ker voda in - ogenj si nista prijatelja. In "to bodo - socijalisti in republikanci skušali ! tudi v Italiji dokazati, ko Giolitti - in Zanardeli dokončajo svoj tek. Oba sta v zbornici zagovarjala , koalicijsko pravico delavcev in pra-i vico štrajka, osobito z ozirom na s poljedelske delavce, da si zboljšajo - svoje gmotno stanje. In liberalno i ministerstvo je dobilo zaupnico od 3 264 poslancev proti 184. s pomočjo 3 skrajne levico, koder sede socijali- - sti in republikanci. Znati je treba, in gre. Profesor Ferri je v imenu - socijalistov izjavil, da hočejo pod-i pirati vlado, dokler je nevtralna. , Tudi vlada si skuša pridobiti za-. upanje socijalistov. 3 Ve dar pa vodstvo soc. demo-r kratske stranke ni povsem zadovo-r ljno s svojimi zastopniki v zbornici r in jim je naročilo, naj podpirajo le i take predloge, ki pospešujejo "boj 3 malega proti velikemu možu" in r sploh koristi proletarijata. Po deželi pa soc. dem. glasila . odločno grajajo taktiko poslancev. - In ta glasila imajo velik vpliv, ker - izhaja 62 soc. tednikov. Tudi v Ita- liji se utegne zgoditi, kakor v Franciji, da se soc. dem. razcepi v dva 1 tabora: radikalcev in oportunistov. ' V Italiji so v istini za demokracijo in anarhijo jako ugodna tla. Revščina v nižjih »lojevih, osobito c mej tlačani po deželi je v mnogih 8 krajih že nepopisna. Vsako leto gre čez mejo v Avstrijo, Švico, Nemčijo in Francijo nad 60,000 delav- ^ cev za kruhom. V Braziliji in Ar- i gentiniji je nad 4 milijone Italijanov stalno naseljenih. In po zadnjem štetju broji Italija še vedno 33 milijonov ljudi. Zato je velikega j socijalnega pomena, kar je naglašal j Giolotti, da so se vsled zadnjega štrajka letne plače zvišale kar za 48 milijonov lir. Dogodki na Francoskem in v Italiji pa jasno kažejo, * da se liberalci vedno raje zvežejo s * socijalisti in republikanci, kakor s 6 "klerikalci", samo da se vzdrže na konju. Tak je liberalni kameleon povsod. - m . •--, Vremenski prerok. 1 Lepega poletnega dne je napravilo več učenjakov in visokih vojaških dostojanstvenikov, katerim se j je pridružil tudi ogerski pisatelj 4 Maurus Jokai, izlet v okolico De- i brecina. Ker je bil noč tako divna, je hotela družba prenočiti na prostem, v pusti. Toda neki pastir Vivonar je svetoval gospodom, naj j se hitro umaknejo, ker bo tisto noč 1 še gotovo deževalo. Vsi so se mu i smejali, češ, kako more v tako kra-' i sni noči deževati; meteorologi pa, ki so bili tudi v družbi, so ga zapodili. Nakrat pa je začelo mogočno liti; predno je prišla družba pod s streho, je že bila do kože premočena. E Druzega dne je povedal pastir go- * spodom, da ima osla, kateri redno 1 pred slabim vremenom pribeži v svoj 1 hlev. Jokai pa je na to vest resno pristavil: "Gospodje, bežimo urno iz tega kraja, kjer so osli pametnejši nego učenjaki!" ( j P. Tomaž Bermlngham. ] P. Tomaž Bermingham, znani in 1 vneti indijanski misijonar je potoval 24. maja 1852. na svoje misijonske postaje. Ko je tako jezdil po , preriji, se mu j« kar naenkrat poka- f zal čuden prizor. Ob nekem plotu 1 je stalo privezanih kakih sto konj, ' ki so imeli na hrbtih sedla, poleg f teh je stalo več vpreženih vozov, a 1 daleč na okoli ni bilo videti žive duše. Ves radoveden požene konja bližnji na hribček, da bi uzrl kakega ( človeka. Doli v dolini, na drugi strani griča je stala velika množica , ljudi, ki je gledala, kako je krvnik , postavljal vislice za črnega sužnja, ki je bil umoril svojo gospodinjo. "Kaj pa če ni nesrečni morilec še ; prejel svetega krsta?" - pade naglo vnetemu misijonarju v glavo in se hitro spusti v dolino. Tam so že stale vislice, sodnik je ravno še enkrat prebiral smrtno obsodbo in ljudstvo je že nestrpno pričakovalo groznega čina. Ko je sodnik prebral smrtno obsodbo, ga je prosil misijonar dovoljenja, če sme izpregovoriti s hudodelcem na samem par besedi. Sodnik je rado-voljno privolil. "Ali pripadaš h kaki veri?" - ga je vprašal P. Tomaž. Zamorec je odkimal. "Ali si bil že krščen?" "Kar jaz pomnim, še ne!" — je odgovoril •bsojenec. "Ali hočeš vsprejeti vero Jezusa Kristusa, vsegamočnega stvarnika nebes in zemlje, pravičnega in ostrega sodnika in radodarnega plačila za dobrodelnosti?" — je začel iz-praševati vneti duhovnik in govo-ti o vseh najvažnejših resnicah sv. katoliške vere. Zamorec je izrekel željo, da bi se dal rad krstiti, toda daleč naokoli ni bilo prav nobene kapljice vodo; Slednjič prinese neka stara ženica v kositerni posodici malo vode. Na glas je začel moliti pater To maž kes in za njim je molilo vse ljudstvo z ubogim- zamorcem vred. Potem ga je krstil. Ko je bilo vse to končano, je začel moliti pater Tomaž očenaš, ljudstvo pa je molilo za njim. Krvnik je dal vrvico ne-1 srečniku okrog vratu in ga potegnil kvišku. V malo minutah je izdihnil hudodelec svojo skesano dušo. Vse ljudstvo pa je takoj spoznalo v tem voljo božjo, ki je v zadnjem trenutku poslala katoliškega duhovnika pod vislice, da je odprl z vodo sv. krsta nesrečnemu zamorcu ne-■ beška vrata. Na Angleškem so izkopali , leta 1900 premoga 225,170.000 ton. 4. julija se je ponesrC' č i 1 o v Združenih državah 25 ljudi smrtno, lahko pa 1818. v NaJaponsko uvaža najveC blaga Angleška, takoj za to pa 3e . na vrsti Amerika. Vzadnjemfiskalneni lflta je bilo v Zdri ženili državah vzgra' jenih 1173 ladij z 401,285 tona®1' Večina častnikov v 1 lici sili na to, da se odpre pri 'e tošnjih vajah v Wisconsinu z°P stare vojaške pivnice. Za Bismarckov sporne"' v Berolinu so plačali Nemci 1 mark. Od te svote je dobil kip:,r Begaš sam 500.000 mark. v p Pobeglega pigmon"80/ Falkai, ki je odnesel iz BudimpeS,e 43,000 kron, so že prijeli v >Te* Yorku in romal bo nazaj v ječo. Dasevzredi lOOOfim'0! perotnine, je potreba mnogo i1,an' hrane, nego pa da se vzredi lu funtov govedine in vendar je perllt nina skoro polovico dražja. Sežiganje mrličev zadnjega leta na Angleškem Bi'"0 slabo napredovalo. V celih šesti)'1J stih letih se je dalo sežgati 1 mrličev, vendar odpade od tega®te vila največji del na lansko lel°- V Parizu je prišel ne^ zobozdravnik na zelo pametno ^ sel. V svoji delavnici je uvedel) igra godba najposkočnejše ko«18 ' kadar on dere zobe. Na ta nači" J baje mnogo manj bolečin. t e j' Peru je ena n a j b o g a 1 n ti°e s i h dežel na svetu, kar se naravnega bogastva. Tam se pava srebro, zlato, premog, svinec, žveplo, sol, živo srebrO) P trolej in več druzega. . 0 Koliko je izdalo p e 4 evropskih velesil v letih i860' 1900 za vojaštvo prinaša of the Royal Statistical Society 0 slednje številke: .aoO 1880 1890 milijonov Angleška............ 570 656 ^ Francoska........... 600 <325 ^ Ruska............... 078 767 ^ Italija............... 200 390 Nemčija............. 405 !>56 ' i . 8» Na Ruskem i z h a j a dnevnih časopisov, to je ra*D°.gf, liko, kolikor ima Rusija okril3 Če se pa pomisli, da izhaja * skvi in Petrogradu 21 dnevn" in da izhaja v ponekaterih or ^ okrajih po več dnevnikov, p° je možno uvideti, da jo 42 brez dnevnika. Vendar je to ^ ^ nulo stoletje v Rusiji veli*' ^ napredek, ker sta izhajala skem pred sto leti samo 2 dne*11 1 Sokolski kongres"«' ]]r ni brez politiške važnosti. ski vsprejem so Čehi priredil' 1 ^ škim goltom. Od meje Prage so Francozje bili povs0^ j, srčnejše vsprejeti. Povsod J ^ donelo nasproti "Vive la F.ra .^j-Mej francoskimi gosti se je "f.^gJ tudi župan sedanje večine Par'* n" občinskega sveta. V Plznu so coze na kolodvoru pričakoVide^-fe putacije 160 čeških društe*- ^ hiše ob železniški progi so h1 ^ tu naprej do Prage v zastayil ) ob progi so Čehi napravili i' ■ koč špalir do Prage. Po staro" listih posnemamo, da je vsl""^ dosegel velikanske dimenz'j^^j kongres je došla tudi črri°ž? deputacija v narodni noši. I'1''9 je, kjer se je vršila javna telova" m. J 1 bil širok 100 m. in Tipd .^ij Gledalcev je bilo 40,000. živahno so bili pozdravljen1 cozje in Poljaki. Javne te'0 se je udeležilo 6000 Sokolov- Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. I). 1898; URADNIKI: ^edsednik: Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. podpredsednik: John R. Stekbenz, 2008 Calumet Ave., Calumet, Mich', S t' tajnik: Mihael Vaedjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. 1 Tajnik: Anton Sicala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. "lagajnik: Anton Golobitsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. uuhovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 800 East B. St., Pueblo, Colo. Nadzor- f J- Krakek, 501 3rd St., Anaconda, Mont, nikl: ] Anton Štefanič, Box 852, Soudan, Minn. [ Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo. Finančni ( J°1IN Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. odbor: 1 J°HN Geahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. ( Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111. Pravni ( Mihael Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. odbor: ) J0UN Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, 111. ( Mat. Peuanovič. Box 375, Virginia, Minn, ^nzivni ( Martin Fie, 1103 Scott St., Joliet, 111. odbor- \ Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. ( John Grdi n a, 1751 St. Clair St., Cleveland, O. VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotihega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in P° nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na iedtlOtinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po 1 nikomer drugem. Pristopili so: K društvu sv. Alojzija 47 Chicago 111. Franc Vidmar 2989 rojen 1877. Ignac Smid 2990 rojen 1877. Andrej Keržišnik 2991 rojen 1873. sprejeti 15. julija. Društvo šteje 24 udov. K društvu Marije 7. Žalosti 50 Allegheny Pa. John Muc 2992 rojen 1883 sprejet 15. julija 1901. Društvo šteje 54 udov , K društvu sv. Barbare 40 Hibbing Minn. Jos. Strmole-2993 rojen 1874 sprejet 15. julija 1901. Društvo šteje 37 udov. K društvu sv. Jožefa 53 Waukegan 111. Franc Zalokar 3001 rojen 1880 Franc Zore 8002 rojen 1881 Franc Setničar 3003 rojen 1876 Anton Skopec 3004 rojen 1876 Jožef Svetlin 3005 rojen 1877 Jožef Bogataj 3006 rojen 1877 Frane Kucler 3007 rojen 1877 Franc Krajnc 3008 rojen 1876 Jakob Založnik 3009 rojen 1876 Janez Mele 3013 rojen 1872 Janez Škof 3011 rojen 1875 Valentin Lešnjak 1012 rojen !87o Janez Lovrin 3013 rojen 1869 Martin Nemanič 3014 rojen Matevž Janša 3015 rojen 1861 sprejeti 22. Jul. 1901. Dru. šteje 113 u. 1 Suspendovani udje zopet sprejeti: ^ društvu Matere Božje 33. Pittsburg Pa. Nikolaj Žunič 2425 8 julija • 1901 Jože Vitkovič 2426 8 julija 1801. Dru. šteje 182 udov. društvu sv. Frančiška Šaleškega 29 Joliet 111. Juri Troha 1577 julija 1901. Društvo šteje 192 udov. Izločeni. °d društva sv. Jožefa 7 Pueblo Colo. Franc Turk 2389 12 Julija 1901 Društvo šteje 168 udov. °d društva sv. Barbare 23 Glendali W. Va. Janez Hain 2616 15. julija 1901. Društvo šteje 28 udov. M. WARD J AN, I. tajnik K. S. K. Jednote, 908 JST. Scott St., Joliet, Illinois. Društvene vesti, Joliet, 111., 26, julija. — Udje ^ruštva sv. Frančiška Sal., št. 29, • S. K. J,, g0 uljudno naprošeni, a se v kar mogoče najobilnejšem *tevilu »deleže mesečne seje prihod !1J0 nedelj0, ker se bo predložil polu-e ni račun in razpravljalo o več -l>Ugih važnih stvareh. M. JI. Nemanich, tajnik. Allegheny, Pa., 17. julija. — 0 nletni račun našega podpornega ^ruštva Marije Sedem Žalosti, št. * ' K. S. K. Jednote: Koncem leta je bilo v društveni blagajni Doneski od 13. januvarija ( 0 9- junija looi $429.98. Stroški od i • L'K Jan. do 9. junija $329,55, ostane 0b poluletnem poslovanju t(?*tva v blagajni $100.43, od predenega leta je ostalo $198.14", vred-°Bt društvenih znakov $12.65, K«paj $311.22. Koncem junija je 8t°lo društvo 53 udov. M. Ostronich, tajnik. Iz delavskih krogov. vlJlHsburg, P a., 20. julija. sl{S.e nade za pogajanja med tilijon-]a "! tr'istom in štrajkujočimi de-n so 8Plavale po vodi. Najživah-eJs> dokaz zato je odgovor Pier- P°"ta Morgana. Ta je namreč od-PlSal: "Mi „„ . J . . j . U1 nimamo zakaj poga- j,0V erima družba prav. Način, po1.aterem T°dimo naše tovarne in Jetja, je zelo preprost in splošno a° Ur uži™ moje polno zaupanje." Predsednik Shaffer je tudi rekel, da se ne nadeja na pogajanja. Boj bo izvojevan do konca in trust bo moral odjen jati. če bi imel več časa, — je rekel Shaffer, — bi odgovoril primerno Morgaim. Meni se zdi, da je možu vse eno, če akcije njegovega podjetja padajo ali pa naraščajo v veljavi. Morgan je dejal, da je njihov položaj vsakemu znan, — prav; potem je z našim prav ista stvar. Mi gremo naprej, nazaj ne sinemo, ne moremo in nečeino. V rokah imam zagoto/ila delavskih organizacij cele dežele, ki nam ponujajo svojo pomoč. Sedaj je še ne rabimo, toda morda še dojde čas, ko bo to naša rešiteljica. W e 11 s v il 1 e , O., 20. julija. Trgovci v tukajšnjem mestu, ki žive večinoma, od samih delavcev, so se zavzeli za kapitaliste in nagovarjajo delavce, naj prejenjajo s štrajkom. Povod k temu umazanemu in grdemu postopanju je dala grožnja, do bodo tovarnarji pre-piaknili svoje delavnice v Pittsburg. Mestni župan je v svojem javnem govoru grajal to počenjanje trgovcev in ga očitno ožigosal kot grdo sredstvo kapitalistov. New Orleans, L*a., 20. julija. — Semkaj je poslal bilijonski trust dva uradnika, ki imata namen nabirati po južnih pokrajinah črnce za pennsylvanijske tovarne. Jeden je takoj pričal s poslom. Kadar bodo imeli kaj več ljudi nabranih, jih bodo takoj poslali v Pittsburg, ne ve pa se še, če bodo z njimi za-mogli otvoriti zopet tovarne. Toledo, O., 22. julija. — Toledo Rolling Mill bo začela 1. avgu- sta zopet poslovati. Do takrat bo poteklo baš eno leto, odkar se je tovarna ustavila. .Najeli so 400 delavcev. New York, 23. julija. — Osem telegrafistov, ki so zaposleni pri New York Quotation Co. ni hotelo iti včeraj na delo, ker je dalo ravnateljstvo nabiti v uradnih prostorih razglas, ki prepoveduje govoriti uslužbencem med seboj od 10. ure dopoludne do 4. ure popoludne. Ta čas je namreč največ opravka. Telegrafisti so namreč izjavili, da ne začno preje delati, nego se odstrani dotični napis, ki je občutno osebno razžaljenje. Tako naglega vspelia ni dosegel še nikdar nobeden štrajk na svetu. V osemnajstih minutah so odstranili nesmiselne napise. Philadelphia, Pa., 22. julija. — Danes se je tu sešla 8. kon vencija Theatrical Mechanics Association. 26 lož je poslalo svoje zastopnike. New York, 21. julija. - Včeraj so se sešli člani izvrsevalnega odbora United States Garment Workers in so sklenili proglasiti generalni štrajk. Štrajk bo obsezal 20,-0.00 članov možkega in ženskega spola. Organizatorji se nadejajo zmage. Pred vsem zahtevajo, da se odpravijo takozvani posredovalci in pogodbeniki, ki so doslej krojače in šivilje prav grdo izmolzavali. To je bila že zelo stara zahteva, katero so ponavljali ubogi delavci od leta do leta zaman. Sedaj je prišel čas, da se bo to izvojevalo z orožjem, ki ga nazivljamo — štrajk. Rusija za Balkan. Za prijatelj stvo mogočne Rusije je dandanes pravcato tekmovanje, a to ne le med sosednimi državami, nekdanji očitni sovražniki — kateri pa so ji natihoma sovražni še dandanes — se topijo v blaženstvu, če le pad« iz Moskve na nje prijazen pogled. To je istiina, naj se v raznem časopisju še toliko smeši vzhodno barbarstvo. Kulturni zahod ima pač za bodočnost hvalisano zgodovino, oživljajoči jih refleksi se odbijajo zabodočnost vendarle od — izhoda. Smešno se slišijo v«a prizadevanja, posebno nemške javnosti, s katerimi hočejo zanikati in ponižati one Slovane na Balkanu, ki so se udali verno ruskemu protektoratu. Kdor motri »vetovni razvoj brez na-cijonalnih predsodkev,spozna takoj da govori iz vsega tega poniževanja — gola zavist. Balkanski Slovani, katerim je prizanešeno s sumničenjem o pan-slavizmu, s čemur se sicer avstrijske Slovane pri vsakem spominjanju vseslovanske vzajemnosti na zgoraj denuncira se tudi n« zmenijo prav ni«, kako tolmači neslovanski svet njihovo razmerje z Rusijo. Ko bi ne bile vezi z Rusijo tako dalekosežnega pomema, ali bi se potem ugibalo po vs«m organizova-nem sveti> toliko o zmožuo«ti troz-vez, pri katerih se vedno imenuje Rusija iia prvem mestu kot odločilna velesila? Da, mogočna Rusija je na poti marsikakim samegoltnim namenom, posebno Nemčije in Anglije. Tema dvema državama je seveda Rusija nepremagljiva tekmovalk«, ne-le glede blagostanja in fizične premoči, tudi duševni preporod grozi iz Rusije podreti trhle st«bre samohlepne zapadne kulture. Balkanske slovanske države imajo pri vsej svoji usodni politiki vendar pravi čut slovanske posebnosti. Kakor ne mara Slovan v svoji govorici in noši prisiljenega in našerh-ljenega, mrzi mu tudi v duševnem razvoju takozvani moderni kult od zapada. Ž« blagoglaije in prirojeni slovanski čut sta mu omilila zbliževanje z Rusijo. Kaj bi bilo dand anes z Bosno in Hercegovino, črnogoro in Srbijo, da se ni zavz«la za nje mogočna Rusija! Pri tem pa je Rusija vedno pokazala, da jo vodijo res blagi nagibi. Ako bi bila Rusija res pohlepna, kakor sla n. pr. Nemčija in Anglija, ali bi ji ne bilo že zdavno mogoče se z imenovanimi državicami okoristiti, kakor jo to storila Anglija v prekmorskih zemljah. Saj je znano, da j« Rusija na suhem to, kar je bila do nedavnega časa Angleška na morju: velesila, kateri se ne mora nihče uspešno vstavljati. Priznat pa se mora tudi od nasprotnikov Rusije, da kaj takega ni storila, vsaj nasproti slovanskem rodovom n«. Š» več, Rusija nikakor ne prikriva, da žrtvuje vsako leto lepe svote za blagostanje samostojnih držav na Balkanu, tako n. pr. za črnogoro. Naj še pokaže Nemčija dejansko podobne simpatije za sorodno ljudstva, ne da bi pri tem zasledovala sebične namene! Stiskani Buri bi bili Nemčiji gotovo hvaležni. Pač, Nemčija ima odprto srce in — mošnjo za sorojake v Avstriji, kateri uživajo v naši pravni državi več pravic, kot jim jih gre po razmerju s Slovani. Nameni Nemčije na to stran pa so jasni dovolj, kar je označil sam nadvojvoda — prestolonaslednik. Povrnimo se k Rusiji in balkanskim Slovanom! Za letos so prosili vsi slovanski vladarji na Balkanu za oficejelni obisk vPetogradu. Po- ^ vabljena jata vendar za letoš samo srbski kralj in kraljica. To pote-vanje je za srbske razmere velike važnosti. Prijateljstvo do Rusije živi v sr- i bskem narodu ob času osloboditve. Rajni kralj Milan se jc bil postavil v nasprotje z ljudsko voljo, ko se je začel odvračati od Rusije k lah-koživnemu zapadu. Sam kralj je pač vsled tega prišel do žalostne popularnosti, a srbski narod je živo občutil zgubo ruske naklonjenosti. Mladi kralj Aleksander si je pri- | zadeval takoj pri nastopu tudi to očetovo netaktno«t popraviti. Ruski car gaje sprejel brez obotavljanja med svoje prijatelje, še več, izrekel se je pripravljenega, stopiti z vladarsko rodbino Obrenovič po pravoslavnih nazorih v sorodstvo, da bi kumoval prvorojencu srbske kraljeve dvojice. Te obveznosti mu seveda za sedaj ni treba izpolniti. Nemška nevošljivost je že triumfo-vala, češ, s to afero v Belgradu zgubila je srbska vladarska dvojica za vselej rusko prijateljstvo. In res so se začeli tudi v Srbiji vzdigati nezadovoljni duhovi. Baš iz zadnjega vzroka pa je povabil ruski car kralja Aleksandra in kraljico Drago na obisk v Petograd. S tem je stališče Obrenovičev v Srbiji zopet utrjeno, in upati je, da se po ruskem vplivu naselijo v Srbijo zdrave razmere. Tudi na Bolgarijo ni Rusija pozabila v sedanji razburkanosti, ki pretresa Bolgarijo vsled maeedon-skih agitacij. Ker ni mogel car sprejet« kneza Ferdinanda v Peto-gradu, poslal je na Bolgarsko velikega kneza Mihajloviča, da utrdi vladarski ugled. Tako se kaže vedno dobrodelni ruski vpliv na slovanskem Balkanu. Domovina. ''Rompons avec Rome." Tudi na Francoskem se razvija bujno rovanje "proč od Rima". Poleg starega "kulturnega borite-lja" \rues Guyot pospešuje to zlasti protestanti zem. Pa kakor že bogato podpirajo francoski protestantizem, vendar ne prospeva tako, kakor bi | radi njega razšivjevatelji in niti ne tako, kakor bi lahko z ozirom na velika denarna sredstva. Med 38 milijoni katolikov je na Francoskem samo 600,000 protestantov. Navzlic mnogoštevilnemu naseljevanju protestantov iz Nemčije in Anglije ni to število v zadnjih 30. letih samo ne narastlo, temveč je celo precej nazadovalo. V zadnjem času so zopet zastavili vse svoje moči, da bi pridobili več pristašev za protestantizem med katoličani. Francoski protestanti delujejo sicer že dolgo za "spreobrnenje" katoličanov v protestante. V ta namen obstoji že več društev, na čelu "So-ciete d' Evangelisation". Protestan-tovski dnevnik "Le Signal" je pre-računil pred par leti, da porabijo za protestantizem na Francoskem na leto nad pet milijonov frankov, uštevši seveda vsote, ki jih izda vlada kot plače 700 do 800 predi-kantom, konzistorijalnim sv3tni-kom_ter raznim drugim profesorjem in ravnateljem protestantskih višjih šol. Središče celega protestantskega gibanja je bil dolgo vrsto let neki ortodoksni predikant Monod. Ta mož je užival neizmerno spoštova- Pridite in oglejte si, kaj je prava "L IN C O L N" prodaja. — Ako so vam ne splača, ne kupite nič. DINET & CO. nje, da, pravo obožavanje med pariškimi protestanti. Monod je živel približno sto let. Pripisovali so mu celo čudeže; on je bil v resnici veren protestant. Sedaj so se tudi nekateri katoliški duhovniki-uskoki obrnili k protestantizmu, med njimi neki Bourrier, ki izdaja list "Chretien Francais", kojega namen je delati med katoliškim duhovenstvom propagando za protestantizem. Isti mož je tudi načelnik nekega zavoda "uskokov" (evedes). V protestant škili časopisih je cirkulirala vest, da je do sedaj teh katoliških duliov-oikov-uskokov 450. Osebni organ Yues Guyot "Siecle" je prinesel imenski seznamek vseh odpadlih duhovnov. Navedel je petnajst imen, a še med temi nekaj semeniščnikov in nekega Abbe Mique, ki je pa že umrl leta 1878 ter ni bil nikdar odpadel od sv. katoliške cerkve. Ta slučaj kaže le prejasno kako malo vere zasluži pripovedka o 450 odpadlih duhovnih. Zadnje čase se je tudi mnogo pisalo o odpadu posvetnih katolikov na južnem Francoskem. Po poročilu lista "Siecle" vre versko gibanje zlasti v okrajih: Gironde, Correre, Charentes in Dordogue. Tod namreč potujejo dan za dnem protestantov-ski pastorji in pridigujejo po trgih in vaseh evangelij. Prekucuhom se pa ob tej priliki ne godi najboljše. VCoulaures je ljudstvo grozilo vernim odpadnikom s smrtjo, predi-kanta Camblonga pa so napadli s palicami. No, sevedal če je med »vojim govorom tako ostudno in lažnjivo zabavljal čez sveto cerkev, kakor pišejo nekateri protestantov-ski listi, potem ni čudno, če je bilo tega enkrat tudi potrpežljivim katoličanom preveč. Dotični list pove odkritosrčno, da so ponajvečkrat župani (seveda liberalni ali socijali-stovski) oni možje, ki povabijo v svoj okraj protestantovske pastorje in jim dovoljujejo pridigovati po mestnih in občinskih hišah. Seveda ne manjka tudi na Francoskem protestantov, ki so našli v gibanju "proč od Rima" neko točko, ki jim ne dopade. Ti trdijo, da preti tudi francoskemu protestan-tovstvu nevarnost nevere, da grozi verski racijonalizem tako, kakor drugod. Pavel Crouzet je napisal v svarilo v nekem protestantovskem listu sledeč« besede: "Dandanašnji niso dragonarji ono, česar se je treba bati, Jemveč to so glodajoči črvi. Pod tem izrazom hiislim verski racijonalizem, ki se skuša vtihotapiti v našo vero pod masko napredka, prostosti in prizanesljivosti. Vera v Gospoda Jezusa Krista je v nevarnosti. Nadalje vaje prigovarja svojim sovernikom, naj »e povrnejo k veri očetov. Taki varnostni opomiui niso baš redki. Znacijo pa jasno, da ima protestantizem na Francoskem tako malo odpora proti raci-jonalizmu, kakor kje drugod. Čudno pa je to, da prav oni protestantov-ski bogoslovci, ki najrajši koketirajo z racijonalizmom, najhujši nasprotniki katoličanstva. Kot očiten dokaz je navesti zvezo, katero so sklenili francoski prostomisleci pod Yucs Guyot z protestantizmom v svrho uničevanja katoličanstva. Prav Guyot ve najboljše, kako je težko iztrgati vernemu katoličanu vero iz srca, zato sam pravi: "Spočetka mu moramo dati mesto prave vere nekaj drugega in to je prote stan ti zem in še le s tem bomo očistili njihova srca vsake vere." Te odkritosrčne besede mnogo kažejo in nam ponujajo istočasne mnogo lepih naukov. Večjega sovražnika ga nima nobena vera, kakor je verska mlačnost, dandanes moderni verski indiferentizem. In če smo spoznali, da je to naš sovražnik, tedaj je naša glavna dolžnost, da se borimo z vsemi silami in * vsemi dovoljenimi »redstvi «oper sovražnfka, ki je najopasnejši med vsemi nasprotniki. Popotnikov kažipot. Jolietsko železnice. SANTA FE E. R. R. 01S NA VZHOD. §t________Iz JoUeta V Chicago 6 Chicago Express.... 8.18 pred p. 9.30 predTT 14 Chicago Express.... 7.2S „ 8.42 18 Chloago Exproas— 7.89 ,, ».2S , 10 Chlcuno Express— 11.15 „ 12.35 pouol, 10 Chicago Ex press____ 3.35 popol. 6.02 ,, 2 Atlantic Express..... 7.50 ,, 0.00 „ as NA ZAPAI). Št____Ig Chicago y Joliet 7, Kan. A Texas Expr. 7.28 prejp. 8.40 predp 15 Peoriu, Pekin,Gales- burg AMomnouth E. 1.00 popol. 2.27 popol, 13 Joliet Express............5.08 „ 0.30 „ 1 California Express.. 10.00 „ 11.00 „ 17 Kansas p, FastMail. 2.43 predp. 3.38 predp. Ob nedeljah ne vozilo v'aki St. 10, 14, 18, 7, 151n 13. H. C. KNOWLTON, Ticket Agent. THE CHICAGO & ALTON. Na sever ali na vzhod. S tj_____I/ Jolietu v Chicago 0 Pal. Express........ 6.00 predp. 7.IS predp. 34 Chicago A«c......... 0.35 „ 7.50 „ 8 Klan. Special ...... 7.05 ,, 8.10 ,, 44 Joliet Express ...... 7.50 ,, 8.50 „ 40 ©wight,4 Chi....... 8.55 ,, 10.10 „ 12 Atlantic Exp....... 12.15 popol. 1.30 popol. 2 Alton Llm.......... 3.10 „ 4.20 „ 30 Chicago Aoc........ 3.30 „ 4.45 ,, 38 Chicago Aco. ...... (5.30 „ 7.45 „ 4 Prairie Sta Ex....... 8.55 ,, 8.00 ,, llloom.4Chio.Acc.. 8.00 „ 9.15 „ Na Jug all ua zapad. Št. Iz JollBta v Chicago 33 Chi.A Bloom Ex.:... 8.15 predp. -'«.80pradp. 1 Prairie Sta Ex....... 0.30 ,, 10.30 „ 3 Alton Um............ 11.15 „ 12.15 popol. 35 JolietA.cc..................1.15 popol. 2.35 ,, 5 Pacific Exp................4.30 „ 5.40 „ 43 Joliet Exp....................5.10 ,, 0.10 „ 39Chicago & Joliet.... 5.40 „ 0.55 ,, 7 Colo.tCal Llm..............0.31) „ ..- 7.30 ,, 9 Pal. Express......... 9.00 „ 10.15 ,, 37 Joliet Ace.,......... 11.25 ,, 12.40 predp. 11 Midn. Sp............ 11.45 ., 12.50 ,, St. 46 in 44 sta nova vlaka in preyozlta v jedili uri ter se vstavita v Lookportu in Leinontu. Zdaj imamo 11 vlakov vsaki (lan med Jolietom in Chicago in obratno. Gledališki vlak zapusti Chicago ob 11.25 popoludne In jo vstavi na >rseh poatalnh; polno&i vlak "Midnight Special zapusti Chicago ob 11.45 ter privozi v Joliet v 1. uri 5 minut, ne da bi se kje vstavil. Nov vlak zapusti Joliet ob 3.30 popoludne In pride v Chicago ob 4.45 ter se ustavi na vseh postajah. W. I. BURNETT, Ticket agent. J. CHARLTON, G. P. T. A. 'Phone 448 ANTON G-RAHEK naznanja p. n. slavnemu občinstvu da je otvoril s prvim julijem na 132 N. Chicago St. nov saloon. V lepo prenovljenih prestorih bode točil znano plzensko pivo, Faust, Anlieuser Bush Beer, dol.ro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke. Zlasti rojakom se priporoča za obilni obisk. Preskrbujem vsakovrstne Ruber »templje po zelo nizkih cenah. Za dobro in točno izvršitev jančim. Kdor bi ne bil zadovoljen z naročilom mu vrnem denar. Pišite po cenik na Jernej Prebl, Bx. 25 FROTEER, UINTA CO. WYOMING. MIHAEL KOČEVAR naznanja p. n. občintvu, da je otvoril s 1. julijem na 301 State in Ohio cesti nov saloon. V lepo prenovljenih prostorih bode točil vedno najboljše pivo, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodlce. Zlasti rojakom v Jolietu »e priporoča za obilni obisk- Phone 2243 Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi k MIHAEL KLOBUČAR JU, 7th Str., No. 119 CALUMET, MICH. Tam najdeš izvrstno urejeno keg-1 j išče igralno mizo, dobo se dobro smodke, fino žganje, sveže pivo in izvrstno vino. DOBER BEIVEC (BARBER) Slovenec ali Hrvat z dobrimi spričevali dobi takoj dobro, trajno službo. Plača je po pogodbi. Le popolnoma zmožni brivske obrti dobe to službo in zato naj 8e le taki oglasijo pismeno na JOHN KUKAR, 920 N. Chicago St., - Joliet, 111. ANTON SCHAGER 309-310 Barber Building v Joliet, Illinois. JAVNI NOTAR «= in GLAVNI ZASTOPNIK The Fidelity Mutual Life Insurance Company of Philadelphia in druzih zavarovalniških družb za življenje in croti ogrnju. Bolnik. m —— p' Dozdevalo se mu je — mislim ^ arnreč pravnika Ludovika Pivca - da še nikdar ni mislil tako lahko, ako izrazito in tako jasno kakor tanes. Ob enem so se mu misli ču- , lovito hitro menjavale. Sploh pa je >il zadnje dni že ves nekako izpre-nenjen in prerojen. Poprej je ležal navadno nem in ilovoljen v postelji, razmišljajoč o ivoji bolezni. Uro za uro so ga nav- * lajale iste mučne misli, in če se jih {e tudi hotel otresti, so se vendar jpet šiloma navalile nanj, ali pa 1 so se mu potihoma, plazeče ukradle v srce, v dušo. A vse te misli so se vrtele in se sredotočile le okrog njegove bolezni. Sedaj j« upal, da 1 ozdravi — saj se čuti boljšega in krepke j šega. A takoj v prihodnjem trenutku je še spet dvomil o tem ter se spet zbal, da vendarle podleže tej plazeči bolezni, da ga, vendarle : ugonobi ta votli, suhi kašelj. A vznemii jale in razburjale so te misli vedno.... No, danes je izdatno mirnejši. In tudi dokaj boljšega se čuti danes. Prsi se mu dvigaj.o prosteje, laže. Še poti se še vedno tako grozno. A zunaj je vročina, in on je še tako slab. Naravno torej, da se poti. A navzlic temu še lahko ozdravi. Začel je gojiti nove upe. Upal je živo in trdno kakor le malokdaj poprej v svojem življenju .... No, je pač interesanten pajav v človeškem življenju, da upamo tedaj najtrd-nejc, ko ima naše upanje najmanj istinite podlage.... Ne, umrl še ne bode! In če bi ga res podrla ta bolezen, sedaj še gotovo ni tako blizu trenutek, ko zamahne neizprosna smrt svojo koso ter prereže mlado življenje, ga pokosi v mladostnem cvetu.... Take misli so mu rojile po glavi vse predpoldne. Okrog poldneva je prišel zdravnik. Zdravnik si je bil vedno enak. Kakor bi še stal pred posteljo, tako živo ga vidi, njegov dobri in vendar vedno tako resni obraz, o-brobljen s kratkimi črnimi, ob koncu že osivelimi brki; njegove velike temne oči, ki tako naporno presunljivo zro v bolnika, iz katerih * pa vendar nihče ne more, brati svoje usode, ker ostanejo vedno enako mirne, nekako neme. Čuti, kako se mu njegova koščena, topla roka oklepa zapestja. Tiho prislužkuje udarcem žile .... Nagiblje se k prsim bolnikovim Uho pritiska k nagemu potnemu telesu. Navadno priporoča mir. Stari gospodinji, gospe Kolarjevi zabičava, naj daje bolniku vedno zdravil. Danes opoldne se je mudil dalj časa kakor navadno. Bolnik je pričakoval kake odločne izjave. A obraz zdravnikov je bil reBen in miren kakor navadno: ko mu je pri odhodu zabiČaval običajno naročilo: "Ležite mirno in ne vznemirjajte se." — V sosednji sobi sta zdravnik in gospa Kolarjeva delj časa govorila. A menila sta se tiho. Zidovi in vrata so dušili zvoke — in bolnik ni mogel ničesar umeti. "Nemara se menita o meni----- Mogoče, da je zdravnik spoznal preokret k boljšemu, a meni tega ni povedal, da bi me razburjal..." Čez nekaj časa je prinesla gospodinja, majhna priletna starka do-brovoljnega obraza in prijaznih sočutnih oči, tople juhe in kuhanih' češpelj. Stoje ob postelji, je držala bolniku krožnik. Ta je zajel nekoliko žlic, potem palje položil glavo spet na blazinico ter del s slabim glasom: "Ne bom več!" "Od včeraj popoldne še niste nič zaužili." "Ne gre mi v slast.... A dajte mi sladkorne vode —• žeja me." "Tukaj!" Popil1 je nekoliko. — "Gospa Kolar — gospa!" "Česa želite?" Bolnik je nekoliko pomolčal. Potem pa je dejal tiho, nekako proseče: "Ko bi mi hoteli preskrbeti malo vina." i "Vina? Škoduje vam .. Ko bi mi bili povedali poprej, bi bila po- sa prašala zdravnika." st "Dajte, dajte poskrbite!— Tako rad bi pil!" 1« Gospodinja je zdihnila; napol za- u prla rjavkaste oči ter se zamislila. "No, prinesem ga," se je odlo- h čila čez nekaj Časa. k S pomilovalnim pogledom je po- j« gledala na bolnika. Tega vroče, paleče oči pa so se j: vpirale naravnost v njo. Njuni po- n gledi so se srečali. Goipodinja je d takoj obrnila svoj pogled zopet v j stran. Zamrmrala je nekaj neraz- u umnega. I Ludovik je zapazil zadrego in vznemirjenost starkino. "Kaj ji le je?.... Vznemirja se; l moj pogled jo je spravil v zadrego. 1 — Gotovo ta vznemirjenost s« tiče s mene." Za hip je umolknil. * "Nemara ji je vendarle zdravnik i povedal kaj odločnega. Poprasal j ' bi jo...." 1 "Mirno ležite!" je pretrgala starka njegove misli. i Polagoma se je obrnila. Drsaje z velikimi papučami po belih tleh je stopala iz sobe. Pri vratih se je za j hip postala ter se okrenila. A ko je i videla, da zre bolnik za njo, je ta- j ( koj odprla vrata ter menila tiho in 1 bolj sama zase kakor k bolniku: e "Vine kmalu prinesem." s | Zaprla so se vrata za njo. j ^ Bolnik je vpiral suhi žareči po- i gled za odišlo starko v belkastosiva j t vrata.... v rumeno kljuko. > "Kako čudna je danes .... Ne- i mara.. .." 1 Suh, krčevit kašelj se ga je polo- i til ter mu pretrgal tok misli in do- j l mnevanj. ' < i Postelja je pod kašljajočim bol- < nikom trepetala in nalahno škri- j pala. 1 1 Polagoma se je kašelj polegel, i . ponehal. Mladenič se je umiril. 1 Roke— bile so suh«, koščene, žile pa so -modro prosevale skozi ■ belo kožo, je sklenil na upadlih prsih. Čudno, poprej so ga tako bo- -lele! Brž ko je nekoliko časa sedel . ali če je hitreje stopal, ali ako se je ] 3 kaj uznemiril, malce razburil, ga je < takoj začelo pikati, bosti in rezati v 6 njih. A sedaj so tako lahke, da jih niti ne čuti. — No, čas je da ozdra-j vi. Dovolj dolgo že boleha — tako 3 nekako leto dni že bode skoro. Da sedaj je druga polovica junija v začetku avgusta meseca preteklega leta pa se je prehladil. No, tako igraje, tako slučajno, x tako na povsem nekak način si je nakopal bolezen. Kakor navadno je ležal nekega popoldne v mehki travi pod staro hruško nedaleč od rodne kočice. Sanjtaril je, sanjaril o mestu, o • drugovih, o modrih očeh, o zlatih kodrih sanjaril o tein in onem. Spominjal se je nekdanjih dni, slikal si prihodnje življenje. n Povsem se je vdajal podobam e žive domišljije ter zabijal vsega o-krog sebe. Čas pa je potekal. Dan se je na-j. gibal k večeru. Vse je postalo tiho, mirno. Vso n okolico je objemal neki mističen t. ovoj, ki jo je delal tako veličastno, n tako čudovito praznično, kakor bi li bil ves svet veliko svetišče, v katerem moli vsa priroda, vesoljno . stvarstvo, vse čloVeštvo, časteč ono il veliko bitje, ki nevidno plava po a tem svetišču ter ga napolnjuje s " svojo velikostjo s svojim veličast-i- vom.... i- In ta mehki, mistični ovoj je le->- gal tudi v dušo mladega dijaka, na-h' polnjeval mu je z nekim sladkim, toplim čutom dovzetno srce. [- In sanjaril je in sanjaril, o Pivca je začelo hladiti, zebsti, st tresti. i- Prebudil se je iz mehkih san-/ jarij. č Iztegnil se je, potipal z roko o- krog sebe. te Trava je bila hladna, vlažna, rosna. Rosna je bila tudi njegova tanka letinska obleka. Od'tedaj pa je bolehal. Ko je prišel prihodnje šolsko leto v mesto nažaj in si je tukaj z na-l. pornim poučevanjem moral služiti vsakdanji kruh se bolezen seveda ni uitaviia, in zdravje se mu v pra-o šnatarn mestnem zraku ni izboljšalo ampak shujšalo. A sedaj nemara vendarle ozdravi g( saj se čuti boljšega, lažjega, pro-stejšega. p Toda kaj mu pomaga, če vedno tj le razmišljuje o bolezni. To ga le g utruja muči. t. Gotovo je zanimiveje, kaj da je ^ hotela reči poprej gospodinja, za- v kaj da je bila tako čudna, vznemir- ^ jena. h "Nemara je zdravnik kaj naročil, „ ji povedal kaj odločnega glede me- g ne. Nemara ji je dal nove upe. To- 8 da če bi bilo ravno nasprotno. No 8 je li res nemogoče, da kmalu ugasne njegovega mladega življenja slabo ^ brleča luč?" r i Ugasne! t Kako mirno je razmišljal o tej ] I besedici! In kako velika, kako težka e kako usodepolna je vendar ta be- j i seda. ' Toda pil bi, pil! Tako močno ga j žeja, grlo mu je suho, usta vroča, c Sladkorna voda pa je povsem brez ( 1 pravega okusa — iu tako hitro se j pogreje v tej neznosni vročini. Ko bi bila vsaj pomlad.! Prijet- j ne je bi Be ležalo, s A v tej vročini! 3 In tudi zunaj je ravno taka so- s t parica — je pomisljal ter vpiral oči 3 na uro na steni — na belkaBto njeno , - ploščo iz sevreškega porcelana, na i lino izvedena, majhna kazalca, ki , : so tako leno, tako neizrečno in nestrpno počasi krožila določeno jim pot. — Zunaj je ozračje mirno, in' I - razpaljen je ves vzduh od solčnih 1 i pramenov. Na visoko vzbokanem 2 vijoličastem, nekamo zabrisanem in ( - radi gorečega vzduha nejasnem o-boku nebesnem visi solnce, podobno . - veliki razbeljeni plošči, ter se tako - polagoma, tako nekako previdno in | ' oprezno pomika po neizkončnem J - vsemiru, kakor bi se balo, da se - prekucne, če se popelje nekoliko hitreje, da se strmoglavi v belka- , stosivo globino, če se za četrtico premakne iz svojega velikovečnega tira. , , Vrata so se hitro odprla in v sobo i je stopila gospodinja. Na lesenem krožniku je prinesla - v majhni steklenici rujnega vina. 1 Postavila je steklenico na mizo ter a primeknila k njej ono z vode, ki je e običajno stala na mizi. r "Ali vam ga naj pomešam z h vodo?" Bolnik je malce preudarjal. o "Ne — bolje bode, da popijem-a čisto." Ilotel se je dvigniti. Ali bil je :- preslab. "čakajte, podprem vas." "Hvala!" je mrmral mladenič, e' Z eno roko mu je podpirala starka glavo in ramena, z drugo pa mu a je pomagala nagibati čašo. Popil je dva, tri požirke. i. "Dovolj! —Hvala! Ne gre md o v slast" h "Ne?!" Gospa ga je polagoma spet spu-d stila na blazino. "Veste gospod Pivec, vročina je n prevelika. Človeku nič ne diši, nic >- ne prija — vse je izmučeno, kakor ožgano. Kako se siplje skozi okno i- vročina v sobo! - Spustim nekoliko rolete. Kaj, vam je ljubo?" o "i)a, spustite! Solnce sije tako n vroče, žgoče.... Ne, popolnoma jih ne spuščajte—tako do sredine okna. n Tako!" 3- "Tako torej. Sedaj pa ležite mir-o no! — Če bi kaj potrebovali, po-o kličite me ali pa pozvonite! Jaz ,0 sem v sosednji sobici. Neko delo s imam." t- Bolnik se je ozrl v njo. Zapazil / je, da ga zopet motri z onim vpra-3- šajočim, skoro prestrašenim, ne-i- kako bolestnim pogledoin, ki ga je i, ujel poprej, ko mu je prinesla juho in češplje. Dobro.. . .dobro," je mrmral ba-kor tam zase. Starka je šla. — i- Tiho je bilo v sobici. Nekoliko temačmo je bilo v njej. Le malo o. solnčnih žarkov je sija,lo pod naT pol spuščenimi roleti v sobo. Na 0- tleh pred oknom so črtali ozko, ra podolgovato zlatorumeno progo. Ker tlemi in oknom pa so plavali v raasvetljenem vzduhu prašni ato-o mi, valeč se kaotično semiptja. Za- 1- anamovali so širino in dolgost soln-ti čnega pasu. a Kako čudno — solnčni žarki nam i- kažejo nešteto mikroskopnih ato-o mov tam, kjer sicer ne vidimo ničesar. Oj kako čisti kako jasni so solnčni žarki!" "Solnce božje" - je govoril sam pri sebi - "ti neizmerno, ti večno ti neumljivo, ti načistejše o, ko bi človek bil tako čist, kakor si ti, tako brez najmanjše pege. Ko bi bil tako blag, kakor si ti, da bi vedno le ogreval one, s katerimi pride v dotiko; da bi jih le vedno blažil, vedno blažil, vedno dvigal njih pogled in njih mišljenje v višine, kakor se dvigajo pogledi vesoljnega človeštva za tvojim zlatim sojem v jasne višave!" "O solnce nebeško, ko bi bil človek, obdarovan z umom in mogočnim duhom, vedno tako zvest samemu sebi, kokor si si zvesto ti! Ko bi ne izgrešil nikdar svoje poti, se ne odaljil nikdar iz mej, ki mu jih stavijo večni zakoni." "Hej, Lifcka, dete moje pusti psa!" Nežen ženski gla« je zazvenel z dvorišča ter zmotil bolnika v raz-motrivanju. Zaslišal se je zvonek otročji smeh in mrčanje psa. "Mama!" "Sem pojdi, Litka! Pes te ugrizne." Zopet otročji smeh .- vesel zvonek, brezskrben. (Dalje prih.) candy cathartic^ 134 Genuine stamped C. C. C. Never sold In bulk/ Beware of the dealer who tries to sell "something just as good " Meščanska Mena Gola. Ustanovljena januarija leta 1897. SILVESTER STRAMETZ, vodja. antonoqrahek:, PREDSEDNIK, 1012 North Broadway Street. JOHN KUKAH, 920 North Chicago Street. Preskrbljuje izvrstno muziko za plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. s vatovsčine, politične shode, društva, dirke itd. Glavni Urad : DJoai UJad : 920 No. Chicago St. 1012 No. Broadwsy St. Telefon 3is. JOLIET, ILL. D. BARRETT & GO. hlev in krma za konje se nahaja i na voglu Scott & Van Buren ulic JOLIET - - ILL. Martin Fir, ' PRODAJALEC vina, žganja in smodk. 1103 North Scott St. m Telefon 2272. JOLIET, ILL. ANA VOG-RIN, izučena babica, 603 N. Bluff St.. JOLIET. ILL. z devetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spritevs^aod slavnoznajiih zdravnikov ljubljanski bolnišnice dr. Valente in dr. Keesbacher-ja, se priporoča tu-kajšnim Slovenkam. Štefan Kebrovio (SvratiŠte gradu Severinu) 618 Portland St.,CALUMET,MICH., toči domača vina iz čistega grozdja, dobro kalifornijsko žganje in najboljše smodke. Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem. Brata Simonich. v Ironwood, Mich. priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk. A.Ranft&Co! Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah. 229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL. Telefon IS iS. DE. H. G, SCHUESSLEE nemški zdravnik. Office: Oor. Hickory & Exchange Sts. Over Horneys Drug Store — West Side Telephone 106. Stanovanje: 315 N. Broadway. Uradne ure: Od 10. do 12. dopoludne. " 2. " 4. popoludne. " 7. " 8. zvečer. Številka telefona: 1872. o+o+o+o+o+o+o+o+o+o+o+o+oo | To bo zanimalo mnoge. ♦ 9 Kako se more vsakdo ozdraviti I 6 po večletnem bolehanju vsled Z ♦ 7,ivčne oslabelosti, varikocele itd. O ¥ ter dobiti nazaj svojim organom I 5 moč in krepost? Pošlji imena na- + ♦ slov: Mr. Aug. J. Adams, Box 324 O X Chicago, 111. in on ti bo poslal X O prost recept s popolnim navodi- a ♦ lom, tako da se lahko vsakdo sam O | že to | ? pisem kažejo kaj misiijo ljudje o S X njem: "Vaš recept je najboljši X 0 kar sem jih še kedaj pokusil."— X 1 "VaŠaponudba je res pravo božje ♦ J darilo poslano trpečemu člove- 9 O štvu"—"Recept sem prejel. Ni- rt ± sem imel nobenih ovir, da bi ga ne ♦ X izpolnil. Ravno kar sem jaz potre- 1 0 boval." Vse dopisovanje je popol- i ± noma zaupljivo in poslano pod O •f navadnim zavitkom. 9 AUG. J. ADAM'S, % j Box 324, Chicago, Illinois. 9 ♦loliii Kraker, 1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Tel. Main 3868. L. Priporočam v obilen posct svojo novo gostilno, obilno založeno z dobrimi pijačami, domu kuhanim žganjem, tropinovcem,pivom,vinom in srnod-kami. - Prodajam tudi premog in vsprejemam vsakovrstna naročilu za prevažanje tovora. A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, JOLIET, ILLINOIS. Agent for Besley's »AR GOODS Waukegan Ale and Porjer. PAW UUUJ,S- J. C. SMITH, BOTTLER. 414 Van Buren St. 'Phone 1719. Joliet. 111. Doctor Clyne . ZDRAVNIK IN OPERATER se priporoča slovenskemu narodu. office in stanovanje: 402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL, URAONB URE: Od 12 do i popoledne. Od 6 do D zveier Številka telefona 342. C. B. HAYWARD CO. Prodajalci papirja in tiskarji. V zalogi imamo vsakovrsten: Pisalni papir, koverte, pisalne ploščice, peresa, tinto, svinčnike, zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu, škatlje za pisma in raznovrstne druge potrebščine. Na min Cass & Scott St., Joliet, 111, ! Bodite pripravljeni t | ža poletje ! X »tem, da krepite svoj život, X X zdravo telo in čista, gosta 4 ° kri prestane vse poletne bo- X ^ lezni. i f MOT KBICISTILBC 9 je naj bolj a obramba proti 9 9 takim boleznim, ker čisti ^ 9 kri, poživlja črevesje ter 9 9 pospešuje prebavljenje. 9 | Oena #l.OO. 9 1 W. F. SEVERA, g 6 apotekar v Cedar Rapids, Iowa, g ♦o+o+o+oot+o+o+o+o+o+o+o+o STUKEL -GRAHEK; Chicago In Indiana ulice, JOLIET, ILLINOIS. " mmm* , V svoji zalogi imamo vsakovrstno sveže in suho meso, po najnižji ceni, kakor tudi peruU11' no, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase. Rojakom priporočava v obisk b« najino dobro urejeno gostilnico, , v kateri je dobiti vedno svežih P1' jač in dobrih smodk. _—-t» Vprašaj svojega mesarja za base, ki jih izdeljujejo KIEP BROS. & GO. li - - ''fisH i Zapomni si to, da jih mi izdelj® jemo sami in da sd najboljše. Mi pripravljamo sami vsakovrsW f gnjati in slanino. Najboljši okus | naše blago vam zajamčimo. KIEP BROS. & CO., 117 N. Chicago St. JOLIET, ^ Till Joliet National bS Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,000. T. A. MASON, predsednik. GEO. M. CAMPIiELL, podpredsednic ROBERT T. KELLY, bl»SflJD Na voglu Chicago in Clinton^ Denar na posodo proti nizkim obrestim. Izdelovanje vsakih nost^" nih papirjev in legitimacij. J. C. O' Connor FrankPape^ priporoča rojakom Slovencem v obil" ni obisk svojo novo urejeno gostili?' kjer se dobe vedno sveže pijače in dobre smodke. Ob sobotah je "fr®. lunch" in godba. Točim domaČa v)j na iz pristnega grozdja po najnW ceni. 7th St. No. 211 Calumet, Mien* Kupujte si zemljišča na zahodu. Cene se bodo povišale v treh mesecih. Zakaj bi si ne ustano; vili lastne kolonije ali si kupi}1 farme v Severni Dakoti Minnesoti ter bili neodvisni' Cene so sedaj od $7 aker in višie-TU. J\ SchusteJ* Young Building Joliet, Illinois. Iron Exchange MATT. PRIJANOVICH,Propriet<>r VIRGINIA, MINN. Y priporoča rojakbm Slovencem r obilen obisk svojo lepo urejeno t6. z mnogovrstnimi finimi pijača^1 preskrbljeno GOSTILNICO, ^ pod imenom "Iron Exchange"-njej je dobiti tudi Trinerjevo vilno Grenko Vino, na katereg8,6 posebej opozarjam rojake. Ako želiš za 10 ct. fino cigar°' izdelano v Calumetu, vprašaj p° "A Mild One." Te so prostoročno izdelane iz boljšega Havana listja. Ako s1^ že poskusil, jo bodeš gotovo z°P®j zahteval. Podpiraj domač izdelek C. W. K0PPELMAN izdelovalec, . CALUMET, Ml^ USTANOVLJENA 1871. MfflCraWfimlBi OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek. $260,000.0°' Kratkocasnice. p Po letu. Letoviščnik (proti kmetiču, ki g poganja osla): "No, očka, koliko imate takih oslov v vasi?" Kmet: "To se ravna popolnoma po številu letoviščnikov.... v Najboljša pomoč. r Prijateljica: "Povej, ali ti kedaj vaša gospa pri kuhi kaj pomaga?!" -Ona: "O, seveda in še mnogo." Prijateljica: "Kako pa to vendar stori?!" Ona: "S tem, da je ni nikdar v ® kuhinjo." P re ve 1 i k a p r i j a z n o s t. ^ Glavar kanibalov: "Torej vi ste doma s Frankfurta, no, lepo; povejte nam navodilo, kako se naprav-ljajo vaše proslule klobasice, mi vas hočemo namreč — iz posebne F prijaznosti na ta način pojesti. -- 1 Napačno razumel. š Soduik: "Torej to pripoznate, da ste udarili tožitelja po licu, po levem in po desnem in da ste to celo premenjevalno ponovili ali imati še p kaj pristaviti?" č Obtoženec: "Hm, mislim to mu je zadostovalo?" \ Si Notranja vrednost. Posredovale za ženite v: "Dama ima krasno postavo, lepe oči, polne j lase, fine, bele zobe----" r Ženin: "Naglo, naglo....to so c same vnanjosti, ali pa ima tudi kaj denarja?" i s V negotovosti. Čevljarski vajenec: "Sinoči so aretirali nekaj pijanih v »osedovi gostilni." Mojster, "Pojdi, pojdi vprašat, če nisem bil tudi jaz zraven!" \ s Razumljivo. g Učitelj: "Kake barve so imeli stari Slovani lase?" Učenec: "Sive." i Poredno. Kritik: "Za Boga svetega, kak- e sni pa ste, kako raztrgani izgledate!" 1 Igralec na predmestnem gledišču: i "No, po aadnji vaši ljubeznjivosti polni kritiki je to prav umevno." Prekosil. i Mali Pavel: "Pomisli stric, ali ] ni to čudno, da so celo taki ljudje , na svetu, ki jedo ogenj!" , Stric: "Še veliko bolj čudno je, , da so tudi taki na svetu, ki pijo vodo." Iz otročjih ust. Mali Viljem (svoji sestrici): "Igrajmo se "Adama in Evo!" Sestrica: "Pa kako!" Viljem: "Ti boš Eva, jaz pa A-dam in ti me moraš siliti, da naj pojem tvoje jabolko. Jaz le bom sprva branil, potem pa bodem padel . v skušnjavo in pojedel jabolko, — pa ti se ne smeš nič jokati za to!" Rešen. Župnik: "No, vas še tako bole zobje, kakor ste se predvčeranjem pritoževali?" Kmetski fant: "Ne več, rešen sem bolečin. Včeraj smo bili na žegnanji, pa smo se nekaj stepli in »o mi vs« bolne zobe izbili." Napostaji. Popotnik:"Je li to cela porcija?" Strežnik: "Da!" Popotnik: "Pa zakaj je tako majhna?" • Strežnik:"V vašem inter«su;čebi vam prinesel večjo, bi zamudili vlak." I Predlog »a spravo. Mlada žena (po prvem prepiru v zakonu): "In da se zopet kaj takega ne prigodi, predlagam da bodi poslej med nama tako: kadar sva , enega mnenja, imaš ti prav, kadar ® sva različnega, inxam jaz prav." Pred s o d n i j o. N Sodnik: "Koliko ste stari gos- 1 pica?" Ona: "Nedavno mi je rekel neki < gospod, da izgledam kakor dvaj-»etletno dekle." Aha. 4 A.: "Ali je zdravnik priporočil , vašemu soprogu potovanje v Ameriko?" B.: "Ne, toda njegov odvetnik." < ----( Občutljiv. Nova služkinjat: "Gospod profesor, dežuj«, ne pozabite vzeti s se- " boj dežnika!" , Profesor: "Prismoda, se lioča tudi že norčevati iz profesorsko po- " zabljivosti!" < Prepričevalen dokaz. Učitelj: "O čem nas najživejše < prepričujejo Odisejeve blodnje in 4 vožnje?" Učenec:."Daj takrat še niso ime- < li direktne zveze med Trojo in Grško." _ Prava Ksantipa. A.: "Mesto, da se neprestano prepiraš z možem, pusti se rajši ločiti od njega!" , B.: "Kaj ne, da bi potem lepo v j v miru živel, o tega pa nikdar." | Nagajivo. Prijateljica: "Pomisli moja teta je zapustila vse svoje ogromno premoženje za ustanovo starim devicam ......" Druga prijateljica: "Jej, kako lepo, je torej vejidar tudi na te mi- ™ slila pri oporoki!" pi S1 a b e j š e, A.; "Sedaj ste torej brez skrbi .... vse hčerke 'ste srečnq omoži-li.. .." B.: "O, to je še slabejše, poprej Vl sem moral skrbeti samo za hčerke sodaj moram pa še na zete." £ V šol i. ® Učitelj :"Mihefi, naštej mi 12 ži- ^ vali, ki žive daleč na severu." Mihec: "Šest belih medvedov in šest sevrenih jelenov. Učitelj: "Vsedi se, lenuh IJuree! ti povej koliko kraljic je vladalo na Angleškem do sedaj?" Jurče: "Štiri. Učitelj: "Naštej jih." Jurče: "Ena, dve, tri, štiri." ^ Učitelj: "Sedi, ničvrednež! Pati 11 Tonček vstani, V kršan»kem nauku smo se učili. Ljubi »vojega bliž-1 njega kakor sam sebe. Povej mi, j ako bi tebi mati dali dva jabolka, za tebe in za tvojega bratca, ali bi 1 ti rekel bratcu naj vzame večjega?" = Tonček: "Na-ka." Učitelj: "Zakaj pane?" Tonček: "Ker bi ne bilo treba." : Učitelj: "Vi trije bodete danes s' vsak eno uro zaprti. Še eno vpra- b šanje iz zemljepis j a. Tu-le je zem-. ljevid Severne in Južne Amerike, j To je zahodnja polovica naše zem-! lj«. Kaj je pa na oni strani?" ) 1 Več učencev: "Vaše stare hlače z , vise na oni strani g. učitelj. * Ribničan na vozu doma iz Lju- l bljane sreča krošnjarja. t e Kr.: "Kako daleč je do Ljubla- , i ne?" 1 Rib.: "Eno uro." . Kr.: "Ali smem prisesti? a Rib.: "Le gor zlajzi." , Q Čez eno uro: Kr.: "Kako daleč je še do Liu- 1 bljane?" Rib.: "Dvej uri." Kr.: "Vrag te podiš*j zakaj mi " mi nisi povedal da me pelješ proč od Ljubljane?" o Rib.: "Zato, ker me nejsi vprašal " )i li Ribničan. Ogledujoč šipo ob katero je telebil. "Jojmenasta, tak sem jo nesreč no zadel, da je na obeh straneh ubi-v ta." 9- li Zakaj ne more človekov nos biti m daljši kot 11 palcev? m Če bi bil 12 palcev dolg bi bil že čevelj. Nikdo ne pozna več želodečnih boleznij,! ki je začel rabiti novo in jedino vspešno , GRENKO VINO,; katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik i( Dr. H^E. F. Bozinch. , Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in Črev, ter je ; najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo in Želodčni katar, pokrepi jetra, Čisti in pomnoži kri po vsem telesu, « Rabiti je je natančno po navodilu in sicer j eden kozarec pred vsakim obedom in predno se gre k počitku. Ako po-navijaš to za nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek , tega zdravila. ' 1 Nobena steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa: < Dr. VI. J?\ BOZINCH, 819 Milwaukee Avenue -- CHICAGO, ILL. ' Glavno agencijo za Joliet kakor tudi vse druge slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g. ' _A_. ISTE^AJSTIOH, \ 913-915 N. Scott St., -- JOLIET, ILL. "i Priporoča se rojakom n obilno narotbo v mestu in oddaljenih krajih. i Krajevni zastopnik vseli najboljših prekomorskih črt Y na atlantiškem morju je JOHN KUKAR, I 920 N. Chicago St., Joliet, III., I kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi 1 rojaki, želeči potovati v staro domovino. Za-I —: stopam pa te-le znamenite črte f SEVERU- N E M ŠI\ I LLOYD, ki vozi med Bremenom in New Yorkom; COME A G Is IE GENERALE TRANS - AT LANT1QUE, francoska linija, vozi na Haver; RED STAR LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozečo na Antwerpen; AMERICAN LINE in INTERNATIONAL NAVIG ATION CO., vozečo na Southampton, DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dimnem kurzu. Da so vse moje pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodajam in kupujem tudi amtryski denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarjev. Priporočam svojim rojakom tudi lepo GOSTILNICO, preskrbljeno z vsemi pijačami in smodkami, kakor tudi svoio brivnico. ♦o+o Pitajte to! Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici, da imam veliko zalogo svetovno znanih Emersonovih , Heinzevih ucht runniatq giasoviriev Gramerjevih tZ il Kimbalovih ^^^^^ Kimbaovih in ...orgelj... Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev or. Pohek: -Naznanjam vam, da moj sin leP° «»hv»U«i', iavaifc vspeSno zdravljenje. STKVIC M AKAK, Cameron, Texas. Dragi ^dra nik:~-S tem v^m naznanjam, da je moj sin povsem dabil zrak in dobro vidi, kar ni * na obe oči »sto nič videl dolgo {asa. Mnogo sem vam zavezan za dobro OTdravltonje. liltN MJ<,NDIi.llsON, Kansas City. Spoštovani gosp, zdravnl :-Velia vara hvala za ^^Mč^t^ffik*^ Mich . —NASVETE DAJE ZASTONJ-- Ne pozabite priložiti znamko za 2 o za odgovor,—Vsa pisma naslovite na: i <3r. nrAN POHEK, Post Office Boxes 558 & 563. KANSAS CITY. MO., U. S. A. VABILO NA VESELICO, -katero priredi- IDruLštvo sv. Jožefe, V JOLIETU v soboto, dne 3. avgusta ob polu 8. uri zvečer v korist društva. i --i. - Ta veselica bode prva v lepi, novo dodelani hali g. A. Golobitsha Wth Chicago cesti, pri kateri bode sVirala naša slovenska, Meščanska Zdru-na Godba. Za vsakovrstno zabavo bode skrbljeno. ■ S tem uljudno vabimo k udeležbi vsa naSa domača slovenska društva, -/lasti fustvo Vitezov sv. Jurija, sv. Cirila in Metoda, sv. Frančiška Sal., kakor tudi finski Frankopan in vsa ostala druga društva. Slovenci in Slovenke iz Jolieta : okolice dobrodošli. VSTOPNINA 25c. ŽENE IN OTROCI SO PROSTI. ^emantni električni križ Tudi imenovan Volta-kriŽ je bil pred nekaj leti iz-najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se je kmalu razširil tudi v druge dele Evrope. Demantni električni križ ozdravi revmatizem v muskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine po vsem telesu, nervoznost, živčno oslabelost, slabost, izgubljeno živčno moč, opešanje živcev, brezspalnost, ob-upljivost, duševno potrtost, histerijo, kap, topost, bojazen, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost, zapiranje sape, nervozni in hudi glavobol in sploh vse čute živčnega sistema. Križ je trebanositi po dnevi in ponoči, obešenega na svileni niti okoli vratu. Cena mu je $1.00 in je zajamčen, da je ravno tako dober, kakor so električni pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko ta križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi ne smel ni-.ioli biti brez demantnega električnega križa, ker|ni nikjer mogoče dobiti boljšega pripomočka zoper bolezni, kakor je ta. Pošlii ieden dolar do eksDresni ali poštni denarni ^0} ali pa v registrovanem pismu in poslali ti bomo poštnine prosto jeden L jj tni električni križ ali pa šest za pet dolarjev. razpolago imamo na tisoče priporoči nih pisem. "■"Hov.^HLE iz Stuttgart, Ark. piše, Trpel stm vet let na bolečinah in noten zdravnik ali pa-I tt* « ni moglo ozdraviti. Sedaj sem popolnoma ozdravljen, za kar se zahvaljujem oeniantnemu električnemu križu. _____ "kcu'^S VIO, iz Milwaukee, Wis, piSe • VeC let me je mučil revmatizem. Po Sesttedenski rabi """'lenega križa zatrjujem lahko pod prisego, da ni boljSega zdravila zoper vrematizem V"o moji volji narejene kot so. Vsled tega želim, da bi se vsakdo kar se tiče dela na harmonikah obrnil na vas, ŠTEFAN POTOČNIK, Bx 56 Rock Springs, Wyo. -—:1 11 '.' 1 11 ------ —--- . 1 i ESTABLISHED 1879. Straus Brothers Company Distillers, Importers. 203-205 East Madison St. __CHICAGO. Louis Sievers^Sons Co. Velika zaloga importovanega vina in žganja na debelo. POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" so naša neprekosenaQ specijaliteta! 47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL. E. PORrnKTt, predsednik. JOSEPH liRAUN, taj. in blag. E. JRTER BREWING COMPANY. jf^^jM c BREWERY. ulezan^pive >• Sou^Blulf SI JOUKT,C ILLINOIS Naivečja prodaja ceiieiiilt žepnih ur. «•1,5« OEN.IKNA S1LVKKIN URA VAM BOLJŠE SLUŽI, KAKOR, 510® CENJENA ZLATA URA. Ima ledina pristno sUvvrlit* pokrovu, izdelano od svetovnoznane tvrdke DUEBlBR WATCH CASE JI KG. CO. Z vsako uro DOBITE TOVARNIŠKO PISANO GARANCIJO, da ostan« vedno dobra in NE SPREMINJA BARVE. Kolvsovje je tudi eno najlioljSlh v Ameriki, ima mnogo kamenčkov, močn« pero, R. R. garantirano, kazala regulirana lil urejena. Kdor hoče imeti močno, zanesljivo, dobro narejen« moro časa, ta naj kopi 1« to uro. Pošljemo jo C. O. I). za $4.80 in ekspresne stroSke. Lahko pregleda uro in ako ne odgovarja garanciji, sme jo vrniti in sami plačamo ekspresne stroSke. Kjer ni ekspresne postaje, poslati je W.50 z naročilom, v katerem slučaju pošljemo uro in verižico za molke ali lorn leto za gospe z rekomondirano poŠto. — ENO URO ZASTONJ, AKO JIH PRODASTE EST. PiSite'ako želite moSko ali žensko uro, s pokrovom ali brez pokrova. ATLAS JEWELRY COMPANY, 33 Metropolitan Block, CHICAGO, ILL. - SVARILO. Varujte se ponarejenih sil-verlne ur, prodajane poti raznimi jednakimi imeni. GOLOBITSH, 799-801-803-805 N. Chicago St. » JOLIET, ILL. Long Distance Telephone 82b (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.) Ima vedno veliko zalogo grocerijskega blaga, patentovanih in importovanih zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutnine in doma izdelanih "kranjskih klobas". Istotako ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih drugin potrebščin za oboji spol. (iOSTILISICA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in smodkami. Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja DENAlt v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prekmorsko frto 8EVERO- NEMŠKEGA LLOYD A; katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom. ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru. O A. Golobitsh, Geo. L. Brozich, lastnik. manager. ql d 9lw

ada ^ sueliotiny, rak, hlisty, osypky (poky), tyfus, /aba. rany, opuehliny, otekliny, ruža, predušnicu, /aviat, ^ chota, slaby zrak, klanie v križoeli a štiepanie v ^ všetky tajne a rodne nemoce, matične, uchyl'ky larnosti, krvotok,'bielotok, neplodnost, porodne j""' ti, neduliy pečene (jater), zapalenie eriev, pa»ut'1^ bronchitis, vysichanie mlieča, mechurove chorobv, P lišaje atd'. atd'. . j J Toto sii. uhlavni nepriatelia 1'ndskeb.o pokolenia, proti povolani sh nas branit lekari a učenci. Najlepšie obra .. 1'udstvo proti tymto našim nepriatel'om dobre znam}' | Professor COLLINS, ktory už vel'ke tisice l'udl uzdravil z rozmanitych c^lC>1<|j(,f| vvtrhnul mnohych a mnohych z hrtana smrti. 0» J mužov, ženv a deti. Krem liore spomenutycli nem J istotou lieči aj ine ehoroby, v pade ehoroby pište . jemu pod dolu udanou adressou. > v Youngtown, O., 4 Aprila J901. Cteny Prof. Collins, Ani nem6žem najsf slov, abv som sa Vdm pod'ako-val za nevyslovne dobrodenie, ktore ste mi ufiinfli. Nech Vam Boh zaplati. Za pol druha roka tripilomašticpa-nie ' kostteh a nikto mi ncmohol pomoet. Darmo som vyhadzoval neniazc na doktorov a lieky. Nič mi nepo-malialo. Ale ked' som sa zatal treH VaSimi masiami, citil som, ako by mi ohefi chodil po kosfach a JiliSch a potom mi bbl'asti prestaly. Aby sa mi nemoč nevrAtila,vymazal som na seba vietkq masf a od toho času mam pokoj. Tak Vdm ešte raz dakujem. S lactou Fr. Hussy. Uniontown, Pa., 5 PSnu Prof. Collins - New York, N- v' Cten# pane: Vyznam teraz, Je som nevtfal, ?e by ste n » > ^ dravin. Ale sa tomu nedivte. Ked' človeka " ^ >) lekdri a nemožu mu pom6ct, tak ztrati o .^cp1,% in^m doktorom. Preto nie s vel'kou vol o" z expressu lieky, ktorč ste mi boli poslali. 3 Je ^r t^ždne som ku svojej vel'kej radosti lepSie. Teraz ui vel'a lepSie vyzeram, cStim sa by( zdravem. Ja som myslel. jjj-^t a te dlho nebudem po svete chodit, ,'e „ie n»i!jj> viae som citil faSkosf na prsiach. Prijmit«: m0J sl, neiSie vdaky za moje uzdravenie. 7. pova»c „ j if Vaskažd^mu odporueat. S pozdan Albert IMilwaukee, Wis., 12 aprila 1901. VdJen^ Professor Collins, Pisal som Vdm, Je keiT ma vyliečite, dam Vam po-(Takovanie do novln C'initn to tedy teraz. Ja dolu podpisany tymto oznamujem vSetkym kra-j anom, že ma Professor Collins vylietU z takej ehoroby nad ktorou tunajši doktori len hlavam krutili, lebo nez. nali jakd je to nemoe. Mdval som času na čas vel'ke bol'asti vo vnutbrnosfach,' pred oeiami zrobilasamt t ma, hlava sa mi zatočila a student pot vySiel mi na čelo. To prichadzalo na m(ia kaSdy tyjdeii ai dva tri razy. Od toho som »jdbnul a chudnul. Lež sldvn# Professor Collins poslal mi liekv, ktori -a tri t^Jdne ma celkom uzdravily. Preto odpornčam Prof. Collinsa každ6mu čo opravdiviho lekdra. S pozdravom na vSetkych krajanov Jdn Kubsk#. V lekdrske j vede zndrae sti prunaky, ktord ketf su Passaic, N. J., » Vel'acteny p. Prof. Collins. Vy ste skutočne ten najlepSl doktor, k kedyzkusila. U2 som Vam bola pisala, 1 yp* som trpela každ^ mesiac za viae dni. Mala '"^vV bol'asti nielen v iivote, ale aj hlava ma vždj' ^f Na kol'ko sa pamtdm, trpela som na tli "cm ^ dem rokov. Uživala som všeličo, čo mi siise ^ ale to vesu bolo marni. Aj doktori ma 1" ' ' Jf pom6ct mi nemohli. O VaHch medicinach o ^ povedaf, Se sti hodny viae zlata ako vdž'»-tlplnezdravd. S hlbokou uctou Mdriab*^jl( opisani, možno z nich celkom určite Ked: chori nasledujftce otazky sodpovedia a zažlil ich Prof. COLLINSOVI, on znd dobre na jaku^^^ n vy|itči ich rychlc. Nctreba 1st do New Yorku — plšte mu: kašlete? vračate? chudnete? mate vytok? zle sa eltite? mate neuralgiu? boli-li Vtis bok? či Vas čelo boli? či V&s uši bolia? mavate behačku? citite sa ustatym? či V am tečie z uši? mate-li ziy appetit? či Vas v hrdle pdli? mdte-li biele ztraty? citite sa utlačenym? či ste slabeho zraku? či mate kratky dyeh? či Vjis boli po jedeni? mate-li tvrdu stolicu? či sa Vdm hlava toči? traM-li sa Vam ruky? či sa 1'ahko rozčulite? či mate svrbenie kože? bije Vdm srdee močno? Či citite nan tlačenie? mdte-li špinavy ja yk? či Vas spdnok utužuje? mate bol'asti v kostach? mate bol'asti v pleedch? či Vas reže pri močeni? či Vam skuči v črevdeh? či je telo Vaše makk^ mate-li chorobu matk}' či sa 1'ahko nal'ak4te! či sa často prechladite, či mate zle pdchnuci p° citite-li, že mate bi'tap zašlajmovany? mate-li ehoroby ndk»z' live? p citite-li zimuvokrutkdci1 či citite prdzdnotu v , hlave? či citite, že mdte hor^u krv? či citite, že mate l'ah™ hlavu? či sa citite byt celko^ rozpdlenym? či vidite v moči ka- mienčoky? či sa citite byt vždy ospanlivym? potia sa vdm nohy? citite na vreh hlave bolenie? ste rano ustati a slabi' pdli vas v chrbtovej kost1 nemčžete rano jiest! teč u vdm z ust sliny? . mate slabuchrbtovu kost chodite sb-beni Uradne hodiny: Od 10 -1 rdno, od 2-5 popoludni-nedel'a len od 10. do 1. hod. popoludni. Lieky zasielaju sa po Expresse v ktorukol'vek stranu Sp^ ny-ch Statov a Kanady. — Pište v akejkol'vek reči Prof. Collins New York Medical Institut1 140 West 34th St., New York.