Številka 08 • Glasilo Občine Ig • Leto XXII • November 2016 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spoštovani bralci in bralke! D nevi postajajo vse hlad­nejši in krajši, v višjih predelih občine je pa­del že tudi prvi sneg, zato ne čudi, da že v tej številki na­javljamo nekatere praznično obarvane prireditve v decem­bru. Prvega novembra smo se spomnili vseh tistih, ki jih ni več z nami. Komemoracije ob spominskih obeležjih umrlih v vihri druge svetovne vojne sta pripravili stranka SDS in Društvo Odmev Mokrca, na ižanskem pokopališču pa je potekala blagoslovitev obnov­ljene pokopališke kapele. V ru­briki Društva lahko preberete tudi, kako je potekal pozdrav jesenskim kmečkim opravi­lom v Zapotoku, pregled le­tošnjega dela je pripravilo Go­barsko mikološko društvo Ig. kostanjčkovih iger brez meja do projekta Buča. Teden otro­ka je v vrtcu minil v znamenju Indije, na (varno) pot pa so otroci odšli s Pikapoko. O var­nosti v prometu so se poučili tudi šolarji, z obiskom gasilcev pa so obeležili mesec požarne varnosti. Aktivno so sodelova­li na dobrodelni hoji in teku v Dragi. V decembru nas OŠ Ig vabi na Novoletni bazar, Svo­bodna waldorfska šola Kureš­ček pa na Božični sejem. Dobro je vedeti, kje v naši bližini so avtomatski eksterni defibrilatorji, ki lahko ob za­stoju srca rešijo življenje. Dva med njimi v naši občini sta javno dostopna 24 ur na dan – na Igu (v vratarnici podjetja KIG) in v Zapotoku (pri RTC Zapotok). Janez Vrhovec je sa­žav s srcem sploh ne bi prišlo, je pomemben zdrav način živ­ljenja. Na Golem nadaljujejo s serijo seminarjev o zdravem življenju, iz lekarne Ig nas opo­zarjajo na sezono virusov in bakterij, ki nam 'grozijo' v zim­skih mesecih. Pri ohranjanju dobre kondicije je pomembna tudi fizična aktivnost – v rubri­kah Planinski kotiček in Šport nekaj o tistih, ki jo vzdržujejo. Upokojenci so se peš podali na Krvavec, skupina pohodnikov pa kar peš od madžarske meje do Ljubljane, po t. i. štajerski veji Jakobove poti. Naokrog so jo mahnili tudi gasilski ve­terani, in sicer na Notranjsko. Kako so se imeli, izveste v ru­briki Ižanska pažarna, tam še o aktivnostih PGD Iška vas in Matena. V rubriki Šport Šahovski klub Ig poroča o novem us­pehu svojih članov – naslov članske prvakinje Slovenije v hitropoteznem šahu je osvojila Lara Janželj in si s tem zago­tovila udeležbo na evropskem prvenstvu! Njen uspeh je do­polnil Domen Hiti s tretjim mestom med člani. Tekmoval­no sezono so uspešno začeli tudi karateisti Karate-do kluba Ig Shotokan. Želimo vam prijetno branje, verjamemo, da boste našli kaj zanimivega zase! Uredništvo Mostiščarja SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 K. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. glasilo Občine Ig. Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Zuhra Jovanovič, Anton Krnc, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih Občina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja) Mostiščar 08 | November 2016 S sej občinskega sveta V zadnjem mesecu dni sta bili sklicani dve seji občinskega sveta, kar je posledica novega poslovnika občinskega sveta, ki tudi za sprejem rebalansa predvideva dvofazni postopek. Na obeh sejah so svetniki na pobudo združenj slovenskih občin najprej obravnavali, na naslednji pa sprejeli sklep o vpisu pravice do pitne vode v Ustavo RS. 14. seja P otekala je 19. oktobra in na dnevnem redu imela osem točk. Po dopolnitvi in potrdi­tvi dnevnega reda in sprejet­ju zapisnikov prejšnjih sej je vodja Finančno-računovodske službe Bojana Birsa svetnikom predstavila drugi letošnji re­balans proračuna, s katerim se prihodkovna stran proračuna znižuje za dobrih 5 odstotkov, saj se prodaja občinskih ze­mljišč ne bo izvedla v takem obsegu kot je bilo sprva načr­tovano. V rebalans proračuna je mdr. vključena nova inve­sticija: Vrtina Zapotok. Zlatka Usenika je zanimalo, od kod povišanje prihodkov na po­stavki komunalni prispevek. Bojana Birsa je pojasnila, da se tega prihodka ne da načr­tovati, tako je bilo teh prihod­kov več od ocenjene vrednos­ti. Povedala je še, da bodo ta sredstva v prihodnje namen­ska, tj. namenjena vlaganjem v komunalo. Franc Toni je vprašal, kako je s financira­njem protipoplavnih nasipov. Župan je odgovoril, da jih bo financirala država, predračun­ska vrednost investicije je 260 tisoč evrov. V nadaljevanju je član Nad­zornega odbora Anton Dvor­šak svetnikom predstavil dve poročili – o pregledu finanč­nega načrta in zaključnega računa uporabnikov prora­čunskih sredstev Občine Ig za leto 2015 ter o pregledu in podaji mnenja k finančnim na­črtom in zaključnim računom uporabnikov sredstev Občine Ig (Vrtec Ig in OŠ Ig). Hujših kršitev in nepravilnosti v obeh pregledih niso odkrili. Obe po­ročili sta v celoti objavljeni na občinski spletni strani. Pod 6. točko dnevnega reda je občinski svet na poziv treh združenj, ki povezujejo slo­venske občine, obravnaval zahtevo, da se pri postopkih in razpravi o spremembi Usta­ve RS v povezavi z vpisom neodtujljive pravice do pitne vode vključi tudi občine in njihova združenja. V razpravi je več svetnikov opozorilo na problem zasebnih koncesio­narjev in izkoriščanja virov pi­tne vode. Dogovorili so se, da bodo sklep o tej temi sprejeli na naslednji seji. V nadaljevanju so obrav­navali pomoč prizadetim v nedavnem požaru gospodar­skega poslopja v Brestu. Pre­dlagatelj točke Tone Krnc je svetnikom pojasnil dejstva o dogodku ter pozval k pomoči. Župan je pojasnil, da se tovr­stna pomoč financira iz ob­činskih rezerv, o pomoči bo občinski svet odločal, ko bodo prizadeti uradno podali pro­šnjo za pomoč. Zlatka Usenika je zanimal naslednji korak pri vzpostavi­tvi nove vrtine za vodo v Zapo­toku. Župan je povedal, da mo­ramo pridobiti soglasje, nato pa načrtujejo sredstva v pro-računu za prihodnje leto. Prvo vrtanje je bilo uspešno, saj so prišli do vode. Tone Krnc je opozoril na slabo vzdrževane bankine ob cesti na Sarsko, Marija Župec na nujnost po­stavitve večjega ogledala pri odcepu Ljubljanske ceste proti Mahu, Martina Kovačič pa na nevaren prehod za pešce na ovinku Ljubljanske ceste na Igu. Tone Strelec (SVS Ig) je opozoril na smrad pri čistil­ni napravi ter neurejeno ces­te do nje. Janez Rupert (SVS Iška vas) se je županu in ekipi zahvalil za uspešno zgrajeno kanalizacijsko omrežje v Iški vasi, pozval pa k čimprejšnji sanaciji vodovoda Iška – Iška vas, saj je ta speljan po salo­nitnih ceveh. D 15. sejaPod točko Pobude in vpra­ne 9. 11. so se svetniki po-šanja so načeli več tem – več novno zbrali in na dnev-jih je bilo povezanih prav z nem redu obravnavali 5 točk. vodo. Zlatka Usenika je zani-Po potrditvi dnevnega reda malo, ali je z vrtino Zapotok in zapisnikov prejšnjih sej (z res kakšen problem. Župan je manjšimi popravki) so sejo pojasnil, da na točne podatke nadaljevali z rebalansom pro-o količini vode še čakajo, če se računa. Obravnavali so ga tudi bo izkazalo, da je premajhna, odbori občinskega sveta, ki so bodo šli v vrtanje novih vrtin. dali svetnikom predlagani re-Usenik je ponovno je opozoril balans v potrditev. Svetniki so na nevaren gladek asfalt na nato rebalans soglasno potrdi-cesti Ig–Rob, v bližini odcepa li. Sledila je četrta točka dnev-za Kurešček. Martino Kovačič nega reda, tudi ta se je navezo-je zanimalo, ali je voda iz vrti­vala na prejšnjo sejo. Po krajši ne na Mahu neoporečna oz. ali razpravi o vpisu pravice do pi-kdo izvaja nadzor kakovosti. tne vode v ustavo so predlaga-Župan je povedal, da Občina na sklepa – zahtevi po tem, da enkrat letno naroči analizo in zagotavljanje izvajanja javne da je voda po teh podatkih ne­službe oskrbe s pitno vodo oporečna. ostane v pristojnosti lokalnih skupnosti. Maja Zupančič Lokalna akcijska skupina SOŽITJE MED MESTOM IN PODEŽE­LJEM je prejela Odločbo o potrditvi Strategije lokalnega razvoja 2014–2020 in s tem tudi status delujoče LAS. S tem so na voljo tudi nepovratna evropska sredstva za izvajanje operacij (projektov) iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj po­deželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Vse zainteresirane lokalne akterje zato vabimo na delavnico PREDSTAVITEV OSNUTKOV JAVNIH POZIVOV LAS, ki bo v ponedeljek, 21. 11. 2016, ob 18. uri v sejni dvorani Centra Ig (Banija 4, Ig). Veselimo se ponovnega srečanja z vami. Josip Pintar, Ciza, Zavod za razvoj podeželja, vodilni partner LAS SMP Režijski obrat sporoča Zaščita vodomerov pred zmrzaljo Z aradi nizkih temperatur je zmrzal pogosti krivec za poškod­be na vodomeru. Kot upravljavci vodovodnega omrežja ne prevzemamo odgovornosti za tovrstne poškodbe, zato vas opo­zarjamo, da sami poskrbite za preventivno zaščito za vgrajene vodomere, saj ste stroške zamenjave v tovrstnih primerih dolžni poravnati sami. Kaj je potrebno za zaščito pred zmrzaljo: – dovolj globoki vodomerni jaški z izoliranim pokrovom; – dodatna zaščita nad vodomerom z izolacijskimi materiali. Kontrola stanja na vodomeru O b popisu je bilo ugotovljenih ve­liko okvar na hišnih vodovodnih priključkih, kar je imelo za posledico ve­liko porabo vode in s tem velik znesek na računu. Uporabnikom priporočamo, da pre­verjajo stanje hišne vodovodne napeljave in stanje vodomera in se s tem izognejo nepotrebnim stroškom in slabi volji ob letnem popisu in poračunu. Občina Ig, Režijski obrat Zbirni center – zimski delovni čas Občanke in občane obveščamo o spremembi urni­ka odprtja zbirnega centra Matena. Zbirni center Matena je od meseca novembra do predvidoma meseca aprila odprt ob sredah od 9.00 do 13.00 ter od 14.00 do 17.00 (če je ta dan praznik, bo zbirni center zaprt). Prosimo za razumevanje. Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Občina Ig / številka 6, november 2016 Uradne objave Na podlagi 8. odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi ZLS-UPB2 (Ur. l. RS št. 94/2007, 76/2008, 79/2009, 40/2012) in 37.-53. člena Statuta Občine Ig (Ur. l. RS št. 39/2016) je Nadzorni odbor Občine Ig sprejel POSLOVNIK Nadzornega odbora Občine Ig I. Splošne določbe 1. člen Ta poslovnik ureja: – organizacijo in način dela nadzornega odbora – način uresničevanja pravic in dolžnosti predsednika in članov nadzornega odbora, – način izvajanja postopkov nadzora. 2. člen Nadzorni odbor, kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini, de­luje v okviru svojih pristojnosti, samostojno in neodvisno. Svoje naloge opravlja strokovno, vestno, pošteno in nepristransko, v skladu z veljav­nim pravnim redom Republike Slovenije. 3. člen Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor lahko z večino gla­sov vseh članov in članic (v nadaljevanju članov) odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih in tajnih podatkov ter poslovnih skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabni­kov proračunskih sredstev. Spoštovati mora dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. 4. člen Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig. Nadzorni odbor uporablja pri svojem delu pečat Občine Ig. Pečat je okrogle oblike, v zunanjem krogu na zgornji polovici ima napis: Občina Ig, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa: Nadzorni odbor. V sredini pečata je grb občine. - 1 ­ Uradne objave II. Imenovanje in sestava nadzornega odbora 5. člen Nadzorni odbor ima pet (5) članov. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo izobrazbe in prakso iz finančno-računovod­skega ali pravnega področja, da njihovo strokovno znanje omogoča kvalitetno izvrševanje nalog nadzora. 6. člen Prvo sejo, po imenovanju, skliče župan. Na seji člani nadzornega od­bora izberejo izmed sebe predsednika ali predsednico (v nadaljevanju predsednik). Predsednik predstavlja nadzorni odbor, pripravlja, skli­cuje in vodi seje. Če se predsednik ne more udeležiti seje, vodi sejo najstarejši član odbora. 7. člen Predsednik nadzornega odbora: - predstavlja, vodi in organizira delo nadzornega odbora, - zastopa nadzorni odbor pred občinskimi organi, - sklicuje in vodi seje, - predlaga dnevni red seje, - spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora, - podpisuje sklepe, poročila, zapisnike in druge akte nadzornega odbora, - pripravi program dela nadzornega odbora in finančni načrt nad­ zornega odbora za posamezno proračunsko leto, - sodeluje z občinskim svetom, županom in občinsko upravo, - predlaga kdo bo opravljal nadzor, - skrbi za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora. 8. člen Član nadzornega odbora lahko odstopi, lahko pa je tudi predčasno razrešen. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni od­bor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzor­nega odbora. Če nastopijo razlogi za razrešitev predsednika nadzornega odbora z njegove predsedniške funkcije, jo izvedejo člani nadzornega odbora in takoj izberejo novega predsednika. 9. člen Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki. Predsednik nadzornega odbora lahko predlaga županu, da v primeru, ko je za razrešitev obravnavane zadeve potrebno specifično strokovno znanje, opravi posamezne posebne strokovne naloge nadzora izvede­nec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. 10. člen Strokovno in administrativno pomoč nadzornemu odboru zagotavljata župan in občinska uprava. Pomoč nadzornemu odboru med drugim zajema: obveščanje članov nadzornega odbora o sprejemu in spre­membah aktov občine in župana, obveščanje članov nadzornega od­bora o sprejemu ali spremembah zakonodaje, ki se nanašajo na njego­vo delovanje, posredovanje drugih gradiv in mnenj, ki se navezujejo na delo nadzornega odbora, pripravo vabil in tehnično organizacijska dela za sklic seje, pripravo gradiv za seje, obveščanje članov nadzornega odbora o izpopolnjevanjih in usposabljanjih, spremljanje in urejanje poš­te, arhiviranje gradiv in vodenje evidence o opravljenem delu. III. Pristojnosti nadzornega odbora 11. člen Nadzorni odbor izvaja naloge v mejah svojih pristojnosti, ki so: - nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine - nadzor namenskosti in smotrnosti porabe sredstev občinskega proračuna - nadzor finančnega poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev in sicer nadzor sredstev dobljenih iz občinskega proračuna. Pri nadzoru se ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja uporab­nikov proračunskih sredstev. Zakonitost pomeni poslovanje v skladu z zakoni in drugimi pravnimi akti, pravilnost pa skladnost odločitev z vidika uspešnosti (doseganja ciljev), učinkovitosti in smotrnosti. IV. Postopek in način dela 12. člen Nadzorni odbor pripravi letni program dela, ki vsebuje letni program nadzora in predlog finančnega načrta. Program dela se predloži županu pred koncem leta. Nadzorni odbor poroča o svojih ugotovitvah pri nadzorih najmanj enkrat letno županu in občinskemu svetu. O delu in porabi sredstev predloži županu in občinskemu svetu do konca januarja naslednjega leta pisno poročilo, ki zajema tudi pomembne ugotovitve, in predloge rešitev za izboljšanje poslovanja. 13. člen Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora. Odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov. Predsednik sklicuje seje nadzornega odbora na lastno pobudo, na zahtevo večine članov nadzornega odbora, na predlog občinskega sveta ali župana. Predsednik pripravi predlog dnevnega reda in ga skupaj z gradivom posreduje članom odbora vsaj pet dni pred sejo. Člani nadzornega od­bora prejemajo obvestila o sklicu seje, gradivo za sejo, dokumentacijo za nadzorne preglede in druga obvestila v elektronski obliki, v izjemnih primerih , ko to ni mogoče, pa v pisni obliki. 14. člen Nadzorni odbor se obvezno sestane pred vsako izvedbo delovne na­loge iz letnega programa dela, ali če sejo predlagata občinski svet, ali župan. Na sejah se člani nadzornega odbora dogovorijo o načinu izvedbe konkretne naloge ter določijo vodjo naloge oziroma nadzora. 15. člen V nujnih primerih lahko predsednik skliče izredno sejo nadzornega od­bora. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za izredni sklic in praviloma priloženo gradivo, o katerem naj se odloča na seji. Za izredno sejo se lahko predloži gradivo članom na sami seji nadzornega odbora. Kadar gre za posamezno nujno zadevo manjšega pomena, se lahko opravi dopisna seja. Predlog s predloženim dnevnim redom se posre­duje članom v elektronski obliki. Dopisna seja je sklepčna, če za sklic in predlagani sklep glasovala večina vseh članov. O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora vsebovati tudi dokazila o vročitvi vabil in glasovanju o predlogu sklepa. 16. člen Člani nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu nadzornega odbora in sodelovati pri odločitvah. Upravičeno odsotnost sporočijo sklicatelju seje. Evidenco prisotnosti članov vodi pooblaščeni delavec občinske uprave. Na sejo nadzornega odbora so lahko vabljene tudi druge osebe. Va­bljene osebe lahko razpravljajo (sodelujejo v razpravi) samo pri tistih točkah dnevnega reda, h katerim so vabljeni. 17. člen Predsedujoči na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora. Nadzorni odbor je sklepčen, če je prisotnih večina članov nadzorne­ga odbora. Zabeležijo se opravičeno odsotni, neopravičeno odsotni in morebitna prisotnost drugih oseb. 18. člen Preden odbor določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. Član odbora lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemelje­nosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odlo­či nadzorni odbor z glasovanjem. Zapisnik se lahko sprejme z ugotovit­vijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. 19. člen Po obravnavi zapisnika poda predsednik v obravnavo predlog dnevne­ga reda. Predsedujoči lahko spremeni vrstni red točk dnevnega reda. Vsak član nadzornega odbora lahko poda predlog za umik oziroma razširitev točk dnevnega reda. O predlogih odloči nadzorni odbor z večino glasov. Predsedujoči da nato na glasovanje dnevni red s spreje­timi predlogi v celoti. Pred glasovanjem se opravi razprava. Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev. 20. člen Odbor veljavno sprejema sklepe, če je navzočih večina članov. Pravilo­ma sprejema sklepe s soglasjem vseh navzočih članov, če takega so­glasja ni pa z navadno večino glasov. Če je o isti zadevi več predlogov se glasuje po vrstnem redu, po katerem so bili vloženi. Glasovanje je javno. Ko je predlog sprejet, je glasovanje končano. Če se pred glasovanjem o predlogu ugotovi, da je zaradi razjasnitve določenih nejasnosti potrebno pridobiti dodatna gradiva ali podatke, se razprava prekine in nadaljuje po pridobitvi le-teh. Seja se nadaljuje z obravnavo drugih točk dnevnega reda. Če seja ni več sklepčna, pred­sednik, ali član, ki ga zamenjuje, prekine sejo. 21. člen Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odloča­nja na seji, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi ne­pristranskosti. Uradne objave Šteje se, da so podane okoliščine za izločitev v primerih če: – je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblašče­nec nadzorovane osebe v krvnem sorodstvu do četrtega kolena, ali, če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali svaštvu do drugega kolena, četudi je zakonska ali izvenzakonska skup­nost prenehala, – je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, – je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Pisno zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. Član nadzornega odbora, o kate­rega izločitvi se odloča nima glasovalne pravice pri odločanju o njegovi izločitvi. 22. člen Na seji nadzornega odbora se piše zapisnik, ki se obravnava na nas­lednji seji nadzornega odbora. Če na zapisnik ni pripomb, ga podpiše zapisnikar in predsednik nadzornega odbora. Če so pripombe na zapis­nik utemeljene, se ustrezno popravi in šele nato podpiše. O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlaga vse beležke, dru­ge listine, zapisnik, predhodno poročilo, morebitni ugovor in končno poročilo. 23. člen Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor do-ločen v letnem programu nadzora. Drugi nadzor se lahko opravi le po dopolnitvi in/ali spremembi letnega programa nadzora, ki se pred tem z obrazložitvijo posreduje županu in občinskemu svetu. Obseg nadzora iz nalog, ki so v letnem programu dela, se določi pred izvedbo naloge. 24. člen Predsednik nadzornega odbora pred nadzorom, obvesti župana in od­govorno osebo uporabnika proračuna, mu predstavi predmet nadzora, se dogovori za prostor v katerem bo nadzor potekal in za kontaktne osebe. 25. člen Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračun­skih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi pre­verjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije. 26. člen Vsak član nadzornega odbora ima v času nadzora pravico zahtevati od nadzorovane osebe vse podatke in pojasnila, ki so potrebni za uspeš­no izvedbo nadzora. Člani nadzornega odbora, ki so določeni za izvedbo konkretne naloge nadzora, morajo sodelovati pri nadzoru, dokler naloga ni zaključena. 27. člen O izvajanju posameznih nalog nadzora, ter o svojih ugotovitvah in oce­nah, pripravi vodja nadzora osnutek poročila in ga pošlje vsem članom, da podajo morebitne pripombe. Osnutek poročila ima enake sestavine kot končno poročilo (brez priporočil in predlogov) in sicer: 1. naslov 2. kratek povzetek 3. osnovni podatki o nadzoru 4. uvod in 5. ugotovitveni del o razkritih napakah oziroma nepravilnostih. Glede podrobnejše vsebine posameznih sestavin poročila se upošte­vajo določila Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. Predsednik najkasneje v 8 dneh po prejemu osnutka skliče sejo, na kateri se obravnava pripombe. Vsak član se mora izjaviti o osnutku poročila, na koncu poda izjavo še predsednik. Morebitne usmeritve mora vodja nadzora upoštevati v pripravi predloga poročila. 28. člen Po obravnavi osnutka poročila na seji, pripravi vodja nadzora predlog poročila, ki ga podpišeta predsednik in vodja nadzora. Tako usklajen predlog poročila se pošlje v osmih dneh direktorju občinske uprave in nadzorovani osebi. 29. člen Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema pred­loga poročila vložiti pri nadzornem odboru odzivno poročilo. Nadzorni odbor mora o odzivnem poročilu odločiti v petnajstih dneh po prejemu. Pri oblikovanju poročila s priporočili in predlogi (v nada­ljevanju poročila) mora upoštevati vse ugovore in pripombe, ki doku­mentirano izpodbijajo ugotovitve v predlogu poročila. V poročilu se navedejo tudi razlogi za morebitno zavrnitev oziroma neupoštevanje ugovorov in pripomb. Poročilo se posreduje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in žu­panu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu mini­strstvu. V priporočilih in predlogih mora biti naveden rok, v katerem mora odgovorna oseba nadzorovanega organa poročati odboru o njihovem izvajanju, oziroma o razlogih, če priporočil in predlogov ne upošteva. Nadzorni odbor in občinska uprava sta dolžna objaviti poročilo (o opravljenem nadzoru) s priporočili in predlogi na uradni spletni strani občine. 30. člen Nadzorni odbor in občinska uprava sta dolžna objaviti poročilo (o opra­vljenem nadzoru) s priporočili in predlogi na uradni spletni strani obči­ne. 31. člen Če nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o tem obvestiti pristojno ministrstvo in Ra­čunsko sodišče, ob utemeljenem sumu storjenega prekrška ali kazni­vega dejanja pa tudi pristojne organe. Hujše nepravilnosti predstavljajo vse kršitve predpisov, pri katerih zne­sek nepravilnosti presega 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in od­hodkov zaključnega računa proračuna preteklega leta. Kot hujše nep­ravilnosti štejejo tudi vse kršitve zakonodaje, ki so v kršenih predpisih, opredeljene kot prekršek ali kaznivo dejanje. 32. člen Seje občinskega sveta, na katerem se obravnava poročilo nadzornega odbora, se udeleži vodja nadzora ali drugi član, ki ga določi predsednik nadzornega odbora. Na seji je prisotni član nadzornega odbora dolžan pojasnjevati ugoto­vitve in odgovarjati na vsa vprašanja, ki se nanašajo na predmet nad­zora. Udeleženec seje občinskega sveta poroča o udeležbi na naslednji seji nadzornega odbora. 33. člen Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s Pravilnikom o plačah funkcionarjev in na­gradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih ob­činskih organov ter o povračilu stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. 34. člen Nadzorni odbor ima pravico do izpopolnjevanj in usposabljanj na semi­narjih. Za udeležbo na seminarjih se člani nadzornega odbora dogovo­rijo med seboj po načelu enakopravnosti. 35. člen Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja z obravnavo poročila na seji občinskega sveta. Poročilo nadzornega odbora in zapisniki sej se objavijo na spletni strani občine. V. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 36. člen Sprejem poslovnika ter njegove spremembe in dopolnitve sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 37. člen Ta poslovnik začne veljati, osem dni po objavi v uradnem glasilu obči­ne. Vse spremembe in dopolnitve poslovnika se sprejmejo po enakem postopku. Za vprašanja, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določbe Statuta občine Ig in Poslovnika Občinskega sveta občine Ig. 38. člen Z dnevom uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik nad­zornega odbora Občine Ig od 1. 2. 2011. Številka: D01/2016 Občina Ig Datum: 4. 7. 2016 Nadzorni odbor Predsednica Nadzornega odbora Petra Krajzel Uradne objave Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09 in 80/10 ZUPUDPP in 57/2012) in 30. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št.: 129/06, 124/07, 18/08, 90/10) župan občine Ig podaja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje SA-4/SS Sarsko – del 1. Župan občine Ig javno naznanja razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje SA-4/SS Sarsko – del, ki ureja gradnjo stanovanjskega objekta na zemljišču parc. št. 1545/3 k. o. 1699 Dobravica. 2. Javna razgrnitev se prične 18. 11. 2016 in bo trajala 30 dni, do vključno 19. 12. 2016. Osnutek bo razgrnjen na sedežu Občine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig. V času javne razgrnitve bo organizirana javna razprava dne 14. 12. 2016 ob 16.45 v sejni dvorani Centra Ig, Banija 4, Ig. 3. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani posredujejo pri­pombe in predloge k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku v knjigo pripomb na mestu razgrnitve ali jih pošljejo na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig. Rok za oddajo pripomb in predlogov poteče zadnji dan razgrnitve. Občina Ig bo proučila pripombe in predloge in do njih zavzela stali­šče, ki ga bo objavila na spletni strani Občine Ig. 4. To naznanilo se objavi na spletni strani Občine Ig, na krajevno običajen način in v časopisu Mostiščar. O vsebini pa se občane občine Ig obvesti tudi na oglasni deski na sedežu Občine Ig in preko spleta www.obcina-ig.si. Številka: 3505-001/2016 Župan Občine Ig Datum: 3. 11. 2016 Janez Cimperman l.r. Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.: 33/07, 70/08, 108/09, 106/10, 57/2012) in na podlagi 30. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št.: 129/06, 124/07, 18/08, 90/10) je župan občine Ig sprejel SKLEP o začetku priprave OPPN za del območja IG01-9 1. Ocena stanja in razlogi za pripravo podrobnega prostorskega akta Za območje urejanja IG01-9 je potrebno izdelati občinski podrobni prostorski načrt v skladu s 44. in 65. členom PRO (Uradni list RS, št. 35/2012, 77/2012, 8/2015) v nadaljevanju OPPN. OPPN bo podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega do­voljenja. V OPPN se bo zagotovilo pogoje za komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo, izvedbo gospodarske javne infrastrukture in pri­merno parcelacijo zemljišč za gradnjo. 2. Območje OPPN Območje OPPN IG01-9 obsega severno zahodni del vaškega jedra vasi Ig, kjer je predvidena širitev naselja. Na severni strani je območje zamejeno z že izvedeno lokalno cesto in komunalno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija, elektrika, plin) ter meji severno in zahodno na območjem IG16-1 območje kmetijskih zemljišč K1, na južni strani se stika z območjem IG01-7 ki poteka do glavne javne poti skozi vas Ig ter na vzhodni strani z območjem IG01-8 obe območji s stanovanj­skimi površinami SS. Območje izdelave OPPN obsega – del območja IG01-9, konkretno parceli št.: 204/10 in 204/11 k. o. Ig, ki predstavljajo severovzhodni vogal tega območja ki se na severni strani neposredno stika z javno potjo v sklopu katere je tudi vsa javna komunalna infrastruktura ter obstoječo pozidavo na vzhodni strani mejnega območja IG01-8, na zahodni in južni strani pa se razprostira preostali del območja. Lega predmetnega območja je takšna, da se ga lahko obravnava kot zaključeno celoto, za katero se okvirno predvidi javna gospodarska infrastruktura in priključke nanjo, glede na predvideno parcelacijo. Programska izhodišča izhajajo iz splošnih pogojev Prostorskega reda občine Ig. 3. Seznam potrebnih strokovnih podlag in njihov način pridobitev strokovnih podlag V sklopu priprave OPPN se izdela zazidalni prikaz ureditve celotnega območja IG01-9, kjer se opredeli tudi dostop za celotno območje in okvirni načrt parcelacije. Podlaga za izdelavo OPPN je geodetski načrt izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu ter Prikaz stanja prostora. Izdelajo se strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora in jih bodo le-ti zahtevali. S stro­kovnimi podlagami se opredeli okvirna parcelacija v skladu s PRO ter način priključevanja parcel na gospodarsko javno infrastrukturo. Gospodarsko javno infrastrukturo in priključke je treba združevati na način, ki omogoča najracionalnejše priključevanje vseh predvidenih parcel nanjo. Strokovne rešitve izdela načrtovalec, ki izpolnjuje pogoje za pooblaš­čenega načrtovalca po naročilu investitorja. 4. Roki za pripravo OPPN Priprava dopolnjenega osnutka je predvidena dva meseca po prido­bitvi smernic nosilcev urejanja prostora. Sprejem predloga OPPN je predviden eno leto po začetku priprave OPPN. Upoštevani so mini­malni okvirni roki. 5. Nosilci urejanja prostora Nosilci urejanja prostora, ki morajo podati svoje smernice in pogoje - Elektro Ljubljana - PE Ljubljana okolica - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje- varstvo narave, Vojkova 1 b, Ljubljana - Direkcija za vode, Hajdrihova 38 c, Ljubljana - Režijski obrat Občine Ig – področje komunale in vodovoda - Režijski obrat Občine Ig – področje prometa - Elektro Ljubljana d.d., Slovenska c. 58 - Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, Ljubljana (v vednost: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška 4, Ljubljana) - MOP, sektor za CPVO, Dunajska 58, Ljubljana V kolikor se v postopku izkaže, da je potrebno vključiti še dodatne soglasodajalce, se le-te vključi. 6. Obveznosti financiranja priprave Stroške izdelave OPPN krije investitor oziroma lastnik zemljišča, ki v ta namen sklene pogodbo z načrtovalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za prostorsko načrtovanje. 7. Objava sklepa priprave Ta sklep se objavi v Uradnem delu Mostiščarja in na spletni strani Ob­čine Ig, veljati pa začne z dnem objave v Uradnem delu Mostiščarja. Številka: 3505-005/2016 Župan Občine Ig Datum: 2. 11. 2016 Janez Cimperman l.r. Spominjamo se V soboto, 29. oktobra 2016, je v Tomišlju v okviru projekta Spo­minjamo se potekala maša za vse pobite med II. svetovno vojno in po njej. Projekt Spo­minjamo se Ženskega odbora Slovenske demokratske stran­ke ima namen, da vsako leto okrog dneva Vseh svetih obiš­čemo zamolčana grobišča (oz. morišča) in tako umrlim z mo­litvijo in lepo gesto izkažemo pieteto. Letos smo se spomnili pri­ N a sobotni večer, 15. oktobra 2016, se je v Zapotoku pripove­dovala jesenska pripovedka, tradicionalna prireditev – Poz­drav jesenskim kmečkim op­ravilom. Društvo Zapotok jo je organiziralo že sedmič po vrsti. Privabila je veliko šte­vilo obiskovalcev, predvsem mladih družin z otroci in dru­ kritih morišč v Iškem vintgar­ju in vseh umrlih, ki so zapisani na farni plošči tomišeljske žup­nije. Mašo in molitev pri far­ni plošči in grobiščih v Iškem vintgarju je daroval tomi­šeljski župnik Jože Razinger. Komemoracije so se udeležili tudi občinski svetnik Slavko Pavlič in občinska svetnica ter predsednica Ženskega odbora SDS in generalna sekretarka Alenka Jeraj, ki je v programu prebrala nekaj svojih pesmi iz najnovejše pesniške zbirke Pri tebi na gori, posvečeni Kralji­ci miru s Kureščka, ter svojci pobitih žrtev. Med mašo je prepeval tomišeljski cerkve­ni pevski zbor ob spremljavi Primoža Puciharja na orglah. Po sveti maši nas je v krajšem programu nagovoril predstav­nik Nove slovenske zaveze Jože Pavlič, ki je izpostavil, da ker v Sloveniji nimamo zgodo­vine, tiste prave zgodovine, je veliko zmedenosti. Brez zgo­dovine narod nima prihodno­sti. Zločine, ki so se zgodili zlasti po drugi svetovni vojni, je potrebno v okviru države priznati in obsoditi. Zlasti naj se tu angažira politika, ki je dolžna poskrbeti za svojo de­želo. Pred drugo svetovno vojno je v tedanji Dravski banovini (Dravska banovina je zajemala pretežno vso slovensko ozem­lje) živelo dobrih tisoč Romov. Med vojno jih je več kot devet­deset umoril nemški okupator. Manj je poznano partizansko oz. revolucionarno nasilje nad Romi, predvsem na področju t. i. Ljubljanske pokrajine. Eden večjih pomorov Romov se je zgodil 17. maja 1942 v soteski Iške pri Iški vasi, ko so partizani tedaj umorili 43 Romov, ki so jih prignali iz Vrbljen in Podpeči. Partizani so vaščane prisilili, da so prišli na Benkov travnik gledat po­kol in pokopat trupla žrtev. Drugo morišče v Iškem vintgarju nam je morda manj poznano, o tem govori Lovro Šturm v knjigi Brez milosti (dostopno tudi na internetu): Iz pripovedovanj domačinov z Iga in okoliških vasi je znano, da so v tistem času ob nočnih urah skozi Ig in okoliške vasi pogosto vozili pokriti tovor­njaki z ujetniki na kraje mno­žičnih pobojev na Mokerc in h Koščevem breznu nad Gor­njim Igom na Krimu. Eden ta­kih tovornjakov je zgrešil pot, in ker se v trdi noči vojaki niso želeli vračati, so se določili, da bodo z ujetniki opravili kar tam – to je 200 metrov pred moriščem Romov. Vladna komisija za prikrita morišča napoveduje izkop posmrtnih ostankov v Iškem vintgarju v letu 2017. ŽO SDS Ig • DRUŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zapotoška jesenska pripovedka gih. Ogledali so si nekatera jesenska kmečka opravila, se v njih preizkusili in se posladka­li z jesenskimi dobrotami. Kdor poje rad, ostaja mlad Jesen raznolika, v tople barve odeta, s srebrnim pajčolanom slane prežeta, s hladnim pišem okrog hiš drveča – a kot dobra mati, ki nahrani lačna usta naša, napolni skrinje in kleti. Z besedami o jeseni so bili vsi navzoči nagovorjeni v kul­turni program, ki je potekal na začetku prireditve. Da človeku ni dobro biti sam, so se obisko­valci prepričali v družbi Meša­nega pevskega zbora Kluba upokojencev Trnovo. Kdor poje rad, ostaja mlad. Ljudski pevci so prepevali, kako kme­tič veselo na svetu živi, kako so fantje proti vasi šli in kako škrjanček žvrgoli. Kmečka opravila nekoč Kako se je kmetovalo nek­daj, so izvedeli obiskovalci prireditve. Mlajši skoraj več ne vedo, kaj vse je moral po­storili kmet jeseni. Izkopati je moral krompir, pobrati fižol, posejati rž, ječmen in pšenico. Obrale so se črne bezgove ja- Odtisi rastlin na platnu, iz katerega je nastala vrečka za čaj. Otroci pri ličkanju koruze gode. V bakrenih kotlih so se tako dolgo kuhale, da je nastal gost sirup. Razredčen z vodo je bil zelo dobra in zdrava pija­ča. Jeseni so dozorele hruške, tudi jabolka je bilo treba obrati – ta lepa za ozimnico, ta slab­ša so se sprešala in stisnila v mošt ali pa se je pozimi kuhalo žganje. V stari Avstriji je bila žganjekuha prepovedana, zato so kmetje kuhali na skrivaj. Slive in češplje so oklatili in jih največ sušili na lesah v su­šilnicah ali na kmečkih pečeh, skupaj z jabolčnimi krhlji in hruškami. Na kmečkih pečeh so sušili tudi orehe, lešnike in šipek za čaj. Posušeno sadje so kuhali za malice, s hruškovo vodo so se kmetje spomladi in poleti dobro odžejali. Grozdje se je natrgalo za posladek ob kakšnih večjih kmečkih opra­vilih. Z njiv se je pobrala repa, korenje in pesa. Potrgala se je koruza, se oličkala, posušila v kozolcih in pod krušnimi peč­mi v hiši. Pod skednji so mlatili fižol, trli so lan. Zelnate glave so se ribale kar v hiši. Zelje so v zeljni kadi največkrat tlačili otroci z bosimi nogami. Humor je sol življenja Pozno jeseni se je delo pre­neslo v hišo, v prostor, ki ga je grela velika kmečka peč. V hiši je bilo vedno veliko ljudi. Številni družini so se pridru­žili še sosedje. Skupaj so de­lali zobotrebce, zbirali fižol, trli orehe in lešnike. Predice so vrtele kolovrate in pred­le prejo. Otroci so se greli ob topli kmečki peči. Gospodinje so pletle, štikale in vezle. Med delom so si ljudje prepevali ter se zabavali s pripovedovanjem raznih šal in pregovorov. Tako so nastale šege in običaji. Te so spremljale kmete in jim raz­veseljevale vsakdanjost težke­ga dela. Na račun hlapcev in dekel se je pošalil tudi Lojze Janežič, ki smo ga povabili v goste. Ljubiteljski pevec, igra­lec in humorist nam je s svo­jim hudomušnim jezikom, ki mu je tekel bolj od kolovrata, dal vedeti, kar so ljudje vedeli že od nekdaj, da je humor sol življenja. Običaji starine so ščit domovine Članice in člani društva Zapotok so obiskovalcem prikazali nekatera jesenska kmečka opravila. Zunaj pred RTC-jem so se prešala jabol­ka in stiskala v jabolčni sok, pekel se je kostanj in krompir v žerjavici, v velikem kotlu se je kuhal bograč. Pri ličkanju koruze pa so najbolj uživali otroci. Ljudski pregovor pravi, da je bolje enkrat videti kot ti­sočkrat slišati. Obiskovalci so lahko videli, kako so članice društva pletle, klekljale, trle orehe in zbirale fižol. Otroci so bili tudi tokrat del jesenske pripovedke. Tisti, ki niso lič­kali, so jesensko ustvarjali pod mentorstvom članic društva v svojem kotičku. V drugem kotičku so bili na stojnici Društva Zapotok na voljo čaji in drugi domači pripravki za zdravo življenje. Brez zdravja ni bogastva, pravi ljudski pre­govor. Tudi kakšen dober nas­vet so radovedni izvedeli od tete Pehte. Izlet v Goriška brda D ruštvo izgnancev Slo­venije je organiziralo izlet v Goriška brda, ki smo se ga z veseljem udeležili tudi člani z Golega in Iga. V Novi Gorici nas je priča­kala vodnica. Popeljala nas je do cestne oznake, ki označuje mejo med Slovenijo in Italijo, kjer smo stali z eno nogo v Sloveniji z drugo v Italiji. Nato smo se odpeljali do solkanske­ga mostu, ki je svetovna zna­menitost z najdaljšim kamni­tim lokom na svetu. Pot nas je nato vodila naprej, v Gonjače k spomeniku, posvečenem 315 žrtvam, padlim v drugi svetov­ni vojni. S stolpa se lepo vidi na briške griče, Alpe, Dolomi­te, Furlanijo in vse do morja. Ogledali smo si tudi lokaci­je snemanja televizijske nada­ljevanke Žlahtna storija, ki jo snemajo v Brdih. Naprej smo se odpeljali v Dobrovo na bri­ško kosilo – njam! – ter si ogle­dali grad in muzejsko zbirko v njem. Nato nas je peljala pot v Šmartno na obisk sadjarske kmetije ter pokušnjo fritaje (ti­pične briške jedi) in degusta­cijo sadnih dobrot. Za konec izleta pa smo šli še na italijansko stran Brd k spomeniku prve svetovne voj­ne. Nazaj smo se vračali prek Kojskega proti Novi Gorici in nato v Ljubljano. Lea Sever Pripovedovali tudi povabljeni gostje Da je začetek vsake stvari majhen, so obiskovalci lahko videli na stojnici Janeza Širo­ka iz Polhovega Gradca. Iz lesa v miniaturah izdeluje prave mojstrovine, slovenske simbo­le, kot so kozolci, vozovi, zibke in druge kmečke pripomočke. Kmetiji Škrjanec s Klade, ki se je predstavila s svojimi do­mači pridelki, bo dobra mera in vaga v nebesa pomagala, kot pravimo. Med povabljenimi gosti je bilo tudi društvo iz središča krajinskega parka Ljubljan­sko barje, Društvo za sožitje z naravo iz Lip. Članice društva so na stojnici nudile različne domače marmelade, pecivo in zeliščne namaze. Najbolj ra­dovedne so tudi naučile, kako lahko zelišča in travniške ra­stline uporabimo drugače. Rastlina pusti svoj odtis, če jo položimo na platno in jo po­tolčemo z lesenim kladivom. Nastajali so prtički za na mizo ali za pokrove na kozarcih, s šivalnim strojem so nastajale razne vrečke. Pravijo, da brez krompir­ja ni večerje, zelje pa želodec samo nastelje. Za veliko pon­vijo je bil tudi letos Tomaž Je­raj iz Društva za priznavanje praženega krompirja kot sa­mostojne jedi. Navada se vrača rada In ker povsod nese žlica v usta, so bili obiskovalci po­vabljeni k pokušini jesenskih dobrot. Posladkali so se še s pecivom, ki so ga napekli čla­ni Društva Zapotok. Naj le os­tanejo in nikar še ne gredo, naj vendar tam ostanejo, kjer pojo, so bili nagovorjeni obisko­valci. In naj čez leto dni spet pridejo, da se srečamo in si skupaj pripovedujemo. Saj še pregovor pravi, da se navada vrača rada. Darja Mlakar, Društvo Zapotok Tone Mlakar Na slovensko-italijanski meji Gobarsko društvo več kot uspešno končalo gobarsko sezono Že v zgodnjih spomladan­skih dneh je Gobarsko mikološko društvo Ig začelo izpolnjevati naloge iz programa dela za leto 2016, organiziralo in izvedlo je dve predavanji na temo poznava­nja gob in strupenih gob. V prvih marčevskih dneh smo se podali na nabiranje in spo­znavanje rastišč marčnic. Gobe smo pod strokovnim vodstvom nabirali na obmo­čju Pijave Gorice in okolice. Naslednja naloga je bila nabi­ranje mavrahov v Želimljem, dolini Drage in Iški vasi. Gobarski zbor Po poletnih počitnicah smo se 3. septembra zjutraj zbrali na drugem Gobarskem zboru v Zapotoku pri predsedniku društva. Pričakala nas je do­brodošlica z kavico, aperitivi in prigrizki in pozdrav pred­sednika društva. Podal nam je navodila in določil ekipe za nabiranje gob, ki so se nato veselo odpravile v gozd. Člani, ki niso mogli hoditi, so ostali doma in pripravili kosilo. Po prihodu gobarjev nazaj smo pripravili gobarsko razstavo nabranih gob – zbrali smo kar 153 vzorcev različnih gliv. De­terminacijo je opravila naša članica in vrhunska poznaval­ka gob Majda Ujčič. Po razsta­vi smo vse nabrane gobe vrnili naravi v gozd. Sledilo je gobarsko kosilo z gobovimi specialitetami in odojkom ter druženje, veseli smo bili tudi obiska pohod­nikov Turističnega društva Kurešček. Veseli smo, da nas je bilo z družinskim člani kar 49. Razstave gob 17. septembra smo se udele­žili Ižanskega sejma in pripra­vili gobarsko razstavo. Glede na gobarsko sušo to ni bila lahka naloga. Člani smo gobe nabirali na območju Mokrca, Kureščka, Velikih Lašč, Vo­dic in Golovca. Že dan pred sejmom smo začeli postavlja­ti razstavo pod šotorom. Na pomoč sta nam poleg članov, ki so nabirali gobe, priskoči­la vrhunska strokovnjaka za gobe, determinatorka Majda Ujčič in Stane Kajser iz GMD Ljubljana. Množici obisko­valcev smo nudili tudi stro­kovne odgovore na njihova vprašanja. Poleg razstave gob je naše društvo obiskovalcem ponudilo v pokušnjo jedi iz gob, za katere je vladalo veli­ko zanimanje. Veseli smo bili obiskov predsednikov Go­barskega društva Ljubljana in Gobarskega društva Štorovke iz Kočevja. 1. in 2. oktobra je društvo organiziralo razstavo gob v Gasilskem centru Golo. Z ve­liko prizadevnostjo članov društva je bilo razstavljenih kar 196 vzorcev različnih gob. Število obiskovalcev je v dveh dneh preseglo 1.000, kar je veliko priznanje za naše delo. Razstavo gob je društvo pope­strilo z organizacijo bolšjega sejma. Tudi tu je bilo zani­manje veliko, ponudba je bila razstavljena na 12 stojnicah. Obiskovalci so si zaželeli, da take prireditve pripravimo še večkrat. Delovanje društva se ni ustavilo na prireditvah v naši občini – 14. oktobra smo orga­nizirali veliko razstavo gob v občini Škofljica, v trgovskem centru na Lavrici. V zelo pri­jetnem prostoru v poslovni stavbi Mesarstva Blatnik je bilo razstavljenih 209 različ­nih vzorcev gob. Preseneče­ni smo bili velikega števila obiskovalcev in poznavalcev gob. Na vsa vprašanja so jim odgovorili naši determinator­ji Majda Ujčič, Stane Kaiser in Marija Medič. Take kultu­re, zanimanja in spoštovanja do razstave in organizatorjev še nismo doživeli! Veseli smo bili popisane knjige pohval in želja, da se vidimo naslednje leto. Načrti in vabilo Člani društva se redno udeležujejo determinacijskih večerov, ki jih organizira Go­barsko mikološko društvo Ljubljana vsak ponedeljek. Aktivno smo se udeležili raz­stave gob v Mostecu, Sparu na Viču, Mercator centru v Šiški, načrtujemo tudi udeležbo na sejmu Narava zdravje v Lju­bljani (24.–27. 11. na Gospo­darskem razstavišču). Posebej smo veseli, da smo dobili svoje prostore na Ljubljanski cesti 2, kjer se bomo srečevali, uspo­sabljali in družili. Za vse naše uspehe hva­la Občini Ig, vsem članom društva in prijateljem narave. Vse občane, ljubitelje nabi­ranja gob, vabimo, da se nam pridružijo. Smisel društva je druženje in v slogi je moč. Braco Vukosavljević, predsednik GMD Ig Arhiv GMD Ig Nova spominska plošča Cankarjevi brigadi L eta 1984 je KS Ig v po­častitev 40-letnice dveh uspešnih napadov Can­karjeve brigade na domo­bransko postojanko Ig odkrila spominsko ploščo. Plošča je bila pritrjena na stavbi stare občine, ko pa so to porušili, je bila prestavljena na zgradbo nekdanje OŠ, kjer je zdaj sedež Občine Ig. Ko smo bili člani društva Odmev Mokrca obveščeni, da je plošča odtujena, smo se odločili, da jo nadomestimo z novo. S tem ko jo je nekdo odstranil, ni povzročil le ma­terialne škode, temveč nam je zadal nemalo preglavic z iska­njem originalnega zapisa, ki je bil odtisnjen na spominski plošči. A kljub vsem težavam nam je le uspelo pridobiti ori­ginalno besedilo. Ob tej priložnosti se zahva­ljujemo vsem, ki ste nam po­magali pri iskanju, še posebej Borisu Jakopinu, ki nam je dal sliko, po kateri je kamnosek Slavc Vidmar z Jezera izdelal novo marmorno ploščo. Upamo, da bo plošča na tem mestu še desetletja služila svo­jemu namenu – to je zgodovi­ni. Boris Reven Komemoracija v Kozlarjevi gošči T udi letos smo se člani društva Odmev Mokrca udeležili komemoracije ob spomeniku 90 žrtvam do­mobranskega nasilja v Kozlar­jevi gošči, med katerimi je za­pisan tudi naš krajan Edvard Jakič - Šeškarjev ata z Golega. V uvodu je prisotne pozdra­vil Stane Zadnikar, predsednik Komemoracije na Golem Na dan spomina na mrtve smo se kot vsa­ko leto zbrali pri grob­ nici na Golem in pri spome­nikih na pokopališču Golo in Kurešček in s kratkim progra­mom počastili spomin na pad­le borce NOB. Ob prisotnosti zastavonoš so v programu sodelovali govorci: Drago Po-ZZB za vrednote NOB KO Bar­je. Slavnostni govornik Anton Kovič se je v svojem imenu in imenu ZZB za vrednote NOB poklonil vsem žrtvam in za­gotovil, da jih ne bomo nikoli pozabili. V kulturnem progra­mu so nastopili: Tone Zaletel, ustna harmonika, sicer član PPZ, Ženski pevski zbor Bar­je, Moški pevski zbor Barje, Učenci OŠ Vič-Ljubljana Vence so k spomeniku po­ložile delegacije: IDS-LO Lju­bljana, ZZB za vrednote NOB KO Barje, TD Barje, ZZB za vrednote NOB Lj.-Vič-Rudnik, LD Tomišelj, Socialni demo­krati Ljubljana, župan in Me­stna občina Ljubljana. redoš pri grobnici na Golem, Srečko Mavec pri spomeniku padlim na pokopališču Golo in Zvone Poznik na pokopališču na Kureščku, recitatorji Lina, Matej in Bor in kvartet pevcev PPZ. Dan pred dnevom spomina na mrtve pa so naši člani obi- Plesna vadba DU Ig vabi vse, ki se želite sprostiti in vaditi ob plesni glasbi, na plesno vadbo v paru ali posamezno. Okvirna cena: 15 evrov mesečno na osebo za 4 vaje po 60 mi- nut oz. 20 evrov mesečno na osebo za 4 vaje po 90 minut. Dokončna cena, čas in lokacija vadbe bodo znani po zbranih prijavah. Prijave sprejemamo na 041/450- 431 do 30. novembra. Na komemoraciji so bili prisotni tudi praporščaki in častna straža SV. Kljub slabe­mu vremenu se je prireditve udeležilo veliko več ljudi kot pretekla leta. Med vidnimi predstavniki javnega življenja sta se žrtvam pobojev pokloni­la bivši predsednik republike Slovenije Milan Kučan in kot vsako leto župan MOL Zoran Jankovič. Boris Reven Lea Sever skali vse grobove neznanih partizanov v mokrških gozdo­vih in na njih prižgali sveče. Društvo Odmev Mokrca P or očil se bom s sv ojo ž eno 74. Govekarjev večer V ponedeljek, 24. 10. 2016, je bila gostja večera učiteljica, mentorica, predavateljica in ustvarjalka didaktičnih učbenikov za otroke nižjih razredov osnovne šole Viljenka Jelovec. Moderatorka večera je bila Alenka Jeraj, predsednica Društva Fran Govekar. V iljenka Jelovec je že kot prvošolka izrazila željo, da postane uči­teljica. Že v najstniških letih je rada prisluhnila otrokom in jih animirala, da so sledili njenim idejam pri igrah. Po pedagoški gimnaziji je študirala na Peda­goški akademiji in zaključila študij na Pedagoški fakulteti. Diplomsko delo je posvetila motivaciji, saj je v stiku z de­lom na osnovnih šolah ugota­vljala problematiko učljivosti zaradi pomanjkanja integra­cije predmetov, motiviranosti učiteljev ter motivacijskih pri­pomočkov. Ves čas svojega delovanja je posvetila strokovnim te­mam s ciljem inovacijske in ustvarjalne priprave učiteljev na delo z otroki, da bi vsak ot­rok bil motiviran za uspešno opismenjevanje in matematič­no predznanje. Viljenka Jelo­vec meni, da imajo otroci tudi v poznejšem izobraževanju težave z učenjem ravno zaradi slabe osnove na področju opi­smenjevanja. Precej škode se je generacijam otrok povzro­čilo tudi zaradi šolskih reform, kot je uvedba devetletnega osnovnošolskega programa z zgodnjim vstopom otrok v Vabimo vas na 75. Govekarjev večer v ponedeljek, 21. novembra 2016, Društv o F r an Go v ek ar Ig v abi na ogled k omedi je M. Marinc a šolo, ker so prezahtevni pro­grami in neprilagojene meto­de dela. Kot učiteljica v prvi triadi je razvijala didaktične igrice in zanimive vsebine, metodično premišljene delovne liste, ki so otroke navdušili ter motivirali k razumevanju in odkrivanju matematičnih ter slovničnih vsebin skozi integracijo pod­ročij narave, družbe, glasbe, pesmi, pravljic, zgodb. Viljenka Jelovec je bila sou­stanoviteljica Kluba učiteljev, ki so se zavzemali za integrira­ni pouk. Nekaj let je bila tudi urednica na področju didak­tične literature v Mladinski knjigi, a se je 10 letih ponovno vrnila na delovno mesto učite­ljice. Po upokojitvi je še vedno aktivna, pomaga pri indivi­dualnem učenju, sodeluje na strokovnih posvetih in uči na eni od tujih šol. Na srečanju je predstavila didaktične knjige in zvezke ter igre, ki jih je izdala z na­menom obogatitve didaktič­nih pripomočkov za učitelje in starše pri motiviranju ot­rok za učenje v prvem in dru­gem razredu osnovne šole. Deležni smo bili predstavitve avtorskih zabavnih in pouč-nih ugank ter pesmic. V drugem delu večera je bila predstavitev Likovne sku-pine Društva Fran Govekar, ki se tedensko srečuje in se po­glablja v slikanje z akvarelom. Tokrat se je skupina posvetila jesenskim barvam in na temo Jesenski darovi ustvarila ti­hožitja v akvarelni tehniki. Na slikah se bohotijo sadje, plo­dovi in pridelki v zanimivih kompozicijah od popolnega realizma do delnega abstrahi­ranja. Likovni ustvarjalci so iz­razili doživljanje motivov z za­nimivimi barvnimi kontrasti, izstopa tudi poseben pogled s ptičje perspektive. Eno delo pa je naslikano v akrilu na platno. Razstavljajo: Milan Šubic, Jožica Serafin, Marija Frani­novič, Marija - Minka Žagar, Irena Gašparič, Anita Indihar Dimic, Marijana Rous Gojak, Francka Železnikar, Mateja Jere Grmek, Ivanka Demšar, Julijana Peršič, Zmago Wer­bole, Marjana Dimec, Irena Brovet Zupanič, Milan Zgonc in Zdenka Vinšek. Razstava je bila v knjižnici na ogled do 17. 11. 2016. Zdenka Vinšek ob 19.00 v Dvorani Centra Ig.Darja Avsec iz Iške vasi bo predstavila knjigo blogov z naslovom Svitanja. Avtorica pravi, da gre za prehod iz Teme v Svetlobo prek osebne izkušnje premagovanja raka na dojki. Večer bo moderirala njena hči Gea Verderber. Za glasbeno spremljavo z naravnimi instrumenti bo poskrbela gong mojstrica Maja Kristan. Odprli bomo pregledno razstavo slikarjev na­šega društva. Razstava bo na ogled do 19. decembra 2016. Vljudno vabljeni! Bobri Voz V Celjski Mohorjevi je bila na tiskovni kon­ferenci predstavljena nova izdaja Bobrov. Predsta­vili so tudi interaktivni strip Bobri Voz, ki so ga naredili predvsem za mlajšo publiko in animiran film. Pogovor je vodila urednica najnovejše izdaje Bobrov Alenka Veber. Avtor projekta oz. scenarist in režiser Miha Čelar je povedal, so se za multimedijsko trilogi­jo odločili zato, da bi mladim čim bolj približali Jalnove Bobre in odkritje iz leta 2002 – najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. Ob dokumentarnem filmu Barjansko kolo so ustva­rili še kratek, 25-minutni ani­mirani film Bobri Voz, ki poleg zgodbe, ki je nastala po navdi­hu literarne Jalnove trilogije Bobri, prikaže tudi nastanek omenjenega izuma. Obenem Glasbena poslastica V petek, 28. oktobra, so gledalci v športni dvo­ rani na Dobrovi lahko uživali v prav posebni Glasbe­ni poslastici. Godba Dobrova-Polhov Gradec je ob svojem 5-letnem jubileju delovanja skupaj z Glasbeno šolo Emil Adamič popeljala obiskovalce skozi slastno glasbeno večerjo. Začne se s hladno in to­plo predjedjo, kjer je godba predstavila svoje prve skladbe iz železnega repertoarja. Mlad voditeljski par nas je skozi prisrčno ljubezensko zgodbo vodil skozi glasbeno večerjo in nas s pomočjo poštarja Gre­ga privedel do glavne jedi, kjer so godbeniki izvrstno odigrali nekaj najmodernejših rock/ pop hitov ter navdušili občin­stvo. Sledilo je vrhunsko vino v izvedbi Dinamitk (Damjana Golavšek, Simona Vodopivec Franko, Alenka Godec) iz zna­menitega muzikala Mamma mia, ki so s svojim petjem in igro izvabile nostalgične spo­mine izpred 40 let. V večeru presežkov so vsi čakali, kaj sledi za sladico. In je bilo kaj videti in slišati. Godba Dobro­va-Polhov Gradec je z učenci GŠ Emil Adamič iz vseh šestih enot izvedla inštrumentalno­pevsko skladbo Gremo v kino, med katero je v zboru pelo kar 200 učencev. Bučen aplavz je bila največja nagrada tudi za najmlajše nastopajoče pevce, ki štejejo šele 6 let. V zaključ­ku je godba presenetila še z usklajenim umetniškim kora­kanjem. Na prireditvi je vse svoje pevske sposobnosti pokazala tudi skupina učencev, ki zna­nje igranja inštrumentov ozi­roma prve glasbene korake pridobiva v enoti Ig GŠ Emil so poskrbeli še za interaktivni strip, ki z aplikacijo omogoča, da se na zaslonu pojavi prizor iz animiranega filma. Ta pred­stavlja svojo zgodbo, so pa v njem igrali igralci in so nato to spremenili v animirani film. Igrala sta Klemen Janežič in Sandi Pavlin, sodelovali pa so tudi igralci gledališke skupine Društva Fran Govekar Ig. Alenka Jeraj Adamič. Za marsikaterega je bil to njihov največji nastop, saj se je v dvorani zbralo več kot tisoč gledalcev. Kdaj bodo nastopali naslednjič, se še ne ve, lahko pa vam zaupamo, da se bodo pomešali med pustne maškare. Janez Dolinar, Glasbena šola Emil Adamič Šolski sklad OŠ Ig P oslanstvo šolskega skla-varne rabe interneta, varnosti da OŠ Ig je z zbranimi na spletu in zaščite zasebno­sredstvi pomagati dru-sti, delavnic s področja med­žinam naših učencev v finanč-osebnih odnosov in reševanja ni stiski (plačilo aktivnosti v konfliktov, delavnic s področ­okviru učnega načrta, pomoč ja zasvojenosti (nedovoljene pri plačilu šolskih potrebščin, droge, alkohol, tobak) in prve prehrane) in na drugi strani pomoči, delavnic s področ­tudi omogočiti učencem naše ja pozitivne samopodobe in šole boljše pogoje in kakovost vzgoje za zdravo spolnost ter učnega procesa (nadstandard-preventivne socialne dejav­ne dejavnosti). nosti v razredu. Učence, ki so V minulem šolskem letu se v prejšnjem šolskem letu še smo tako pomagali dvanajstim posebej izkazali, smo peljali na učencem oz. njihovim druži-nagradni izlet v Planico. nam s sofinanciranjem prehra-Tudi za to šolsko leto ima­ne, šole v naravi in drugih dni mo podobne načrte, za uresni­dejavnosti. Plačali smo tudi čitev katerih pa potrebujemo račun za servis šolske smu-vaše sodelovanje. Mnogi starši čarske opreme in tako učen-ste že darovali po položnici, ki cem omogočili nižji strošek ste jo dobili na septembrskem zimske šole v naravi. Omogo-roditeljskem sestanku, za kar čili smo izvedbo preventivnih se vam iskreno zahvaljujemo. delavnic za učence s področja Naš račun je odprt vse leto in Prometna varnost in vzgoja otrok Z a nami sta dva meseca jih prenesli v domače okolje. novega šolskega leta. Otroci so bili s programom Dva meseca aktivnega zelo zadovoljni. V aktivnostih dela tudi na področju prome-so pridno sodelovali in poka­tne varnosti naših otrok. Skrb zali kar precej znanja. zanje je stalna naloga in obve-Žal se tako kot v svetu od­znost odraslih in odgovornih v raslih tudi med našimi učenci lokalni skupnosti, delavcev v najdejo posamezniki, ki jim vzgoji in izobraževanju, polici-ne zaleže ne lepa beseda ne je ter staršev otrok. kazen. Pogumno izzivajo uso-Ob začetku šolskega leta so do z nevarnimi vragolijami na vestno opravljali nalogo varo-cesti, na avtobusni postaji, ko vanja učencev člani društva čakajo avtobus in med vožnjo upokojencev in s tem zago-v avtobusu. Z nevarnim in tovo pripomogli k mirnemu neprimernim vedenjem želijo in varnemu začetku šolskega biti le opaženi in pomembni. leta. Ob tej priložnosti se v Upam, da bodo primeri ža­imenu vseh sodelavcev zahva­ lostnih zgodb nesreč in šte­ljujem vsem sodelujočim. vilna opozorila nekega dne V šoli smo vzgojno nalogo prispeli tudi do src omenjenih prevzeli učitelji in učiteljice. posameznikov. Učence, ki so Ker učenci pogosto preslišijo ob tem navzoči, pa pozivam, vzgojna prizadevanja učite­naj jim ne sledijo, naj ravnajo ljev in tudi staršev, so nam skladno z navodili učiteljev in letos na pomoč priskočili so­ravnajo tako kot vedo, da je delavci iz Zavoda Varna pot prav. in Brane Legan iz AMZS-ja. V Vabim vas, da si na spletni oktobru smo izvedli kar nekaj strani šole ogledate poročilo prometno vzgojnih dejavnosti o izvedbi delavnic prometne za naše učence in upamo, da vzgoje naših učencev. bodo vedenja in izkušnje us­pešno uporabili na poti v šolo Vida Hrovat, in v vsakdanjem življenju ter mentorica prometne vzgoje ga najdete na spletni strani OŠ Ig. Vabimo tudi starše učen­cev, ki ste se znašli v finančni Hvala vsem za sodelovanje stiski glede plačila položnic za in nasvidenje na našem novo­otroka, da se obrnete na nas letnem bazarju!prek šolske svetovalne službe, ki bo vašo stisko obravnavala UO Šolskega sklada skrbno in diskretno. OŠ Ig Spoštovani Ižanci, prisrčno ste vabljeni na NOVOLETNI BAZAR OŠ IG v četrtek, 1. decembra, med 15.30 in 18.00 v stekleno avlo OŠ Ig! Domov boste lahko odnesli voščilnice in druge izdelke naših učencev, v zameno zanje pa boste lahko darovali prostovoljne prispevke za šolski sklad. Med izdelki bodo menda tudi mmmedenjaki, ki jih bodo doma pomagale peči babice, mamice ali atiji! Če ste tudi Vi mojstri kuhalnice, lahko na bazar prinesete domače slaščice, marmelade, čaje ali kaj podobnega (vsako dobroto v svoji embalaži po 100 g) in tako pomagate pri zbiranju prispevkov za šolski sklad. Pridite, noč se bo takrat začela že popoldne, pri nas pa bo svetlo in toplo! Prometna vzgoja Misli in izjave otrok ob delavnicah Za varen ju3 na cesti Najprej smo naredili krog, se usedli in se predstavili ter povedali, kako smo prišli v šolo. Nato smo risali, poslušali Matjaževo zgodbo, prepozna­vali prometne znake, se pogo­varjali o kolesu in kolesarski opremi. Na koncu smo se igrali družabno igro o prometu. Bilo mi je super. Kian 4. b Tehniški dan mi je bil zelo všeč. Posebno igrica s stožci in ugibanje kateri znak kaj pome­ni. Enej 4. a Všeč mi je bil kviz, kjer smo vsi aktivno sodelovali. Poskus z jajcem, kjer smo preverjali zakaj moramo imeti kolesar­sko čelado. Monika 4. a Delavnice o prometni var­nosti so mi bile zelo všeč. Vo­dila jih je prijazna Veronika. Neža 4. a Najbolj všeč v tem dnevu mi je bilo risanje, igra z vprašanji in pantomima. Andraž 4. a Všeč mi je bilo preizkušanje čelade z jajcem, igra, zgodbica in pogovor o prometnih nesre­čah. Timotej 4. a Pouk mi je bil zelo všeč. Učili smo se pravilno nadeti kolesarsko čelado, spoznavali prometne znake in poslušali zgodbo o Matjažu, ki je imel prometno nesrečo in je postal invalid. Ajda 4. a Nauči sem se, da moram biti v prometu pozoren na okolico, da moram čelado uporabljati na motorju, kolesu, rolki, skiro­ju, rolerjih in, da moram imeti opremljeno kolo. Edin 5. a Danes sem se veliko naučil. Predvsem, da moram sam bolj paziti na cesti. Erazem 5. a Pouk je bil zelo zabaven in poučen. Andraž 5. a Naučila sem se, da je pro-met zelo nevaren in da moram bolj paziti. Polona 5. a Danes smo se zelo zabavali. Znanje, ki sem ga dobila bom uporabila. V avtu bom vedno pripeta z varnostnim pasom, na kolesu bom nosila čelado in upoštevala bom vse nasvete. Mia 5. a Na delavnici Vozniki smo spoznali, kako težka in odgo­vorna je pravzaprav vožnja z avtomobilom. Eva 5. a Na delavnicah sem se nau­čil več kot sem znal. Rožle 5. a Ko si za volanom, ne smeš gledati v telefon, jesti in piti, ker je zelo nevarno. Rada bi dolgo časa živela, zato bom vedno spoštovala prometna pravila in ne bom imela težav. Gaja 5. a Naučila sem se, kako varno ravnati na cesti. Vse igre so mi bile všeč, ker so potekale na zabaven način, vendar bom pridobljeno znanje uporabila resno. Ela 5. a Naučila sem se kako na­tančneje slediti prometu in se vključiti vanj ter kako ohrani­ti življenje s pripenjanjem in opremljenostjo. Zelo žal mi je za dečka Matjaža. Sofija 5.a V tem dnevu sem se veliko naučil. Spoštujmo prometna pravila in bodimo varni. Svit 5. a Delali smo veliko zanimivih stvari. Delavnice so bile pou­čne in zabavne. Najbolj všeč mi je bilo preizkušanje čelade. Videli smo, kako pomembna je čelada pri padcu in kako nas zavaruje ter kako težka in od­govorna je vožnja voznika. Ker bi rada živela dolgo, nočem, da mi kmalu ugasne sonce življe­nja. Jerca 5. a Delavnica mi je bila zelo všeč, ker smo se igrali in veliko naredili za naše znanje o pro­metni varnosti. Prav na sme­šen način smo spoznali, kaj vse počnejo vozniki, in ugotovili, da to ni kar tako. Smešno in po­učno je bilo metanje jajca s če­lado. Vse, kar sem se naučila, bom upoštevala in uporabila na cesti, da ne bom tudi sama Pot v šolo Vozim se v avtu, veliko je prometa. Naš avto pa vozi moja prateta. Prateta ustavi avto, ker vidi semafor. Na njem je rdeča luč, v avtu pa veliko buč. Zagledam kolesarje, ki nosijo čelade. Medtem v sosednji banki ravno ropar krade. Ropar med pobegom zabije se v pešca. Pokličem reševalce, ki ravno imajo mal’ce. pristala na vozičku kot deček Matjaž. Špela Z. 5. a Uganka Kaj na zebri se blešči, in na cesti obleži? Kaj pešcem varno pot nudi, ko jih zelena luč prepodi? Kaja, Eva in Živa, 5. c Pomoč pa kmalu pride, takoj ko sonce vzide. In to od policajev, ki so iz drugih krajev. Policaj ustavi roparja, pomagajo mu reševalci, ki so prišli iz bolnice iz Sveta Samokolnice. Poskrbeli so za varnost, postavili so znake, da so lahko vsi videli, roparjeve napake. To je bila nora vožnja, najboljša do sedaj. Na koncu sem prišla v šolo in kaj bo zdaj? Zoja Šauer, Ula Anderwald, Ana Kramar, Mija Urbas Kotolenko, 5. c Mesec požarne varnosti na OŠ Ig M esec oktober je me­sec požarne varnosti, zato po celi Sloveniji potekajo akcije o preventivnih dejavnostih in o pravilnem ravnanju pred nesrečo, med njo in po njej. Tudi nas so 24. in 25. 10. 2016 obiskali člani Prostovolj­nega gasilskega društva Ig, ki so učencem od 1. do 5. razreda predavali o požarni varnosti na šoli in v splošnem življenju, kaj narediti v primeru požara doma, v šoli, kaj povedati, ko kličeš številko 112, o uporabi gasilnih aparatov, omaric in druge požarne signalizacije na šoli, starejšim (4. in 5. razred) pa so posredovali tudi osnove prve pomoči. Učenci prvega razreda so se še posebej razveselili prikaza in predstavitve gasilnega av­tomobila. Bili so zagreti v pre­izkušanju ravnanja z gasilsko cevjo in pri tem jih niso ovira­le niti kapljice dežja. Učenci od 1. do 5. razreda so zelo zavzeto poslušali besede Spoznavanje gasilskega vozila Šola v naravi za 7. razred prostovoljnih gasilcev in tudi spoznavali, kako ravnati, če naletijo na nesrečo. Predvsem pa vsi že dobro poznajo števil­ko, ki jo morajo poklicati: 112. Želijo si še več takih srečanj. Danica Blažič Preizkus opreme Z adnji dan, v petek smo se odpravili v Terme Ptuj. Na začetku smo vsi morali opravi­ti preizkus plavanja. Vsi smo preplavali 50 metrov in lahko smo šli na tobogane in v dru­ge bazene. Skupaj s prijatelji­cami sem šla v bazen z valovi, na skakalnico, počasno reko in seveda na tobogane. Najbolj mi je bil všeč tobogan, kjer sta se dva skupaj spustila z napih­ljivim obročem. Obisk ptuj­skih term mi je bil zelo všeč in upam, da bomo s šolo še veli­kokrat šli na kakšen bazen. Ajda Blatnik, 7. a U čenci 7. a in 7. b razreda smo bili v času od 5. do 9. septembra v šoli v naravi v Spuhlji pri Ptuju v domu Štrk. Imeli smo različne dejavnosti, najbolj mi je bilo všeč loko­strelstvo, ki je bilo na urniku v četrtek. Zbrali smo se v telovadnici, kjer nas je že čakala učitelji­ca Sabina. Posedli smo se na klopi in poslušali navodila. Po navodilih, ko smo si predstav­ljali, kako streljati z lokom, so najpogumnejši že stopili na strelišče. Puščico sem names­tila na lok in na ukaz dvig sis­tema smo dobili dovoljenje za streljanje. Loki so bili zelo veliki in težki, vendar so nekateri kar dobro streljali. Med seboj smo tudi tekmovali in izkazalo se je, da smo tudi dekleta dobre strelke. Meni je bila dejavnost zelo všeč in upam, da jo bom imela še kdaj priložnost pono­viti. Lana Lunder, 7. a V sredo popoldne smo ime­li kurentovo delavnico. Učiteljica za družbo nam je razložila zgodovino kurenta. Mi smo ji odgovorili, da je to pustna maska. Z odgovorom je bila zadovoljna in povedala je, da jo je nekoč neki učenec vprašal, če se kurent rodi tak­šen, kot ga vidimo. Vsi smo se začeli smejati. Potem je učite­ljica ustanovila klub mišičnja­kov. Izbrala je pet fantov in jih preizkusila, če so dovolj močni. Vsi so bili sprejeti v klub, zato jih je prosila, če lahko tresejo zvonce na kurentovi maski. Bilo je zelo glasno. Potem smo šli ven in nabrali naravne se­stavine, da smo lahko sami izdelali kurenta. Nabrali smo storže, koruzo, listje, kamne, rože, travo in veje. Kurent naše skupine je bil zelo kvadraten in je škilil. Na koncu smo mo­rali svoje kurente predstaviti ostalim skupinam. Ta delavni­ca mi je bila všeč, ker smo se veliko smejali, pa tudi zabavno je bilo narediti kurenta. Zala Potokar, 7. a Kolesarstvo Stanko Zavec Lokostrelstvo Stanko Zavec Šola v naravi za 8. razred V ponedeljek, 3. 10. 2016, smo se odpravili v Bohinj, kjer smo imeli pet dni šole v naravi. Po dveurni vožnji smo prispeli v Bohinj in se names­tili po sobah. Zaradi lažjega dela smo se razdelili v tri sku-pine. Po večerji smo odšli na kratek pohod, naslednji dan pa na dolg pohod k Bohinjskemu jezeru. Po kosilu smo odšli še na kolesarski izlet. V sredo je bilo na vrsti lokostrelstvo. Po dobrem kosilu smo šli s ka-nuji na Bohinjsko jezero. Pot je bila zabavna in naporna. V četrtek smo odšli s kolesi k stari železnici, pravzaprav k tunelu, ki je praznoval 100-le­tnico. Zvečer pa smo za konec zakurili kres. Dolgo je gorelo, ampak s fanti iz naše sobe smo pobegnili v hišo, da bi zavzeli kopalnico pred puncami. Zad­nji dan smo po zajtrku odšli v vodni park. Po triurnem pla­vanju smo imeli še kosilo in se potem odpravili domov na Ig. Bilo je kar zabavno, vendar tudi naporno, slabo je bilo, da smo stanovali drugje, kot smo mislili prvotno. Domen Grünfeld, 8. a P oročala bom o svojem naj­ljubšem dogodku v šoli v naravi, to je plezanje. Po zaj­trku smo se peš odpravili do plezalne stene Pod skalco. Učiteljica nam je razložila vse o plezanju in pokazala, kako pričvrstiti plezalno opremo. Kmalu po deseti uri smo zače­li s plezanjem. Najprej fantje potem še dekleta. Ker je bila stena na videz zelo gladka, se mi je zdelo nemogoče plezati. Ko sem prišla na vrsto, sem si nadela varnostni pas ter zače­la plezati. Dobro mi je šlo, še posebej takrat, ko so mi sošol­ci, ki so stali spodaj, svetovali, kam naj stopim. Kmalu sem priplezala do vrha in se ponos­no dotaknila zgornjega varno­stnega klina. Težje mi je bilo, ko sem se spuščala, ker sem imela občutek, da bom padla. Na koncu sem se varno spus­tila na tla. Klara Grmek, 8. b O pisala bom dogodek, ki mi je bil najbolj všeč. To je bil kanuizem. V sredo popol­dne smo šli najprej po opremo, vesla in rešilne jopiče. Potem smo se razdelili v trojke in se odpravili po kanuje, ki so bili ob Bohinjskem jezeru. Najprej so nam razložili, kako moramo 8. Dobrodelni tek in hoja v Dragi V soboto, 8. oktobra 2016, smo se učenci 5. c razreda udeležili dobrodelne prireditve v Dra­gi pri Igu. Odzvali smo se na prijazno vabilo organizatorja in pripravili nekaj kulturnih točk. Nekaj učencev in staršev se je podalo na 4 km dolg po­hod, vsi ostali pa smo se po­gumno prijavili na 4 km dolg tek. Vznemirjeni in premraže­ni smo komaj dočakali start. Polni dobre volje in optimizma smo se podali čez startno črto in šlo nam je dobro, zelo dobro. Brez dvoma smo vsi pretekli tudi ciljno črto! Ekipna zmaga! Nato je sledil kulturni pro­gram, ki ga je odprla naša učenka Ana Kramar s svojo točko na violini (Koncert v G duru, O. Rieding). Sledile so Maruša Kavčič, Mija Urbas Kotolenko in Kaja Ciber z re­citacijo Nekaj ti moram pove­dati Andreja Rozmana Roze. Zadnjo točko smo poimenova­li kar venček otroških in ljud­skih pesmi. Ula Anderwald, Živa Zaninović, Aljaž Gačnik, Zoja Šauer, Lara Comino, Pri­mož Merklin, Lana Tomić, Mija Urbas Kotolenko so nam zaigrali nekaj pesmic na in­štrumente, ki jih je marsikdo videl v soboto prvič. Imenu­jejo se boomwhackersi. Vsi učenci so se izvrstno odrezali in poželi velik aplavz. Kulturni program se je nadaljeval in mi smo si ga z veseljem ogledali do konca, nato pa smo se po­časi odpravili proti domu. Hvala staršem, ki ste pri­peljali svoje otroke in si vzeli čas za nas. Posebna zahvala pa tudi organizatorjem prireditve (CUDV Draga v sodelovanju z Občino Ig), ki so se nedvomno veslati. Določili smo krmarja, to je bil Nejc, zraven sva bili še midve z Lejlo. Potisnili smo kanuje v vodo in se odpravili do Ukanca. Najprej nam sploh ni šlo, zato smo se vrteli na mestu. Potem pa je Nejc hitro ugotovil, kako mora krmariti, midve z Lejlo pa sva se uskla­dili pri veslanju in hitro ujeli ostale. Učiteljica nam je po­kazala, kako moramo ravnati, če se kdo zgubi ali se moramo zamenjati med kanuji. Po za­menjavi vlog v kanujih smo priveslali na cilj in pospravili kanuje. Maja Stražišar, 8. b Zdenko Rožman zelo zelo potrudili, da je prire­ditev potekala brezhibno in da nam bo še dolgo ostala v spo­minu. Skupaj smo preživeli ču­dovit dan! Katarina Vinšek PŠ Iška vas na Krimu V soboto, 1. oktobra, se je pisana drušči­na učencev in njihovih staršev, učite­ljic ter nekaj 'včerajšnjih' učencev PŠ Iška vas povzpela na Krim. Odlično so izkoris­tili zadnji poletno topli dan letošnje jeseni in se imeli prav lepo. Marjana Pšeničnik S Pikapoko na pot, da ne bo nezgod V ponedeljek, 17. 10., in v včasih ne poslušajo najbolje. sredo, 19. 10., je v VVO Verjamemo, da so svoje znanje Ig potekala prav po-otroci pridobili tako od star­sebna in velika stvar za naše šev kot tudi od vzgojiteljic. najmlajše. V enoti Krimček Te so s svojo marljivostjo in Hribček sta na obisk priš-priskočile na pomoč Zavodu la prav posebna Pikakpoka Varna pot. Ob svojem že tako in Kuža Pazi. Oba skrbita za napornem delu z malčki so se naše otroke in njihove starše, s prijazno odzvale na prošnjo svojimi nasveti in zgledi, da se in pripravljajo rekvizite za vsak dan vračajo varno v svoje novo predstavo, ki jo bo kma­domove, iz prepolnih prome-lu predstavil Zavod varna pot tnih cest. in njihovi moderatorji. VVO Na veliko presenečenje Za-Ig se ob tem zahvaljujemo za voda Varna pot, Pikapoke in pomoč, otrokom in njihovim Kuža Pazija Zavarovalnice Tri-staršem pa želimo srečno pot.glav smo ugotovili, da naši naj­ Lilijana Mavec, mlajši veliko vedo o varnosti v Zavod Varna pot prometu, le njihovi starši jih Kuža Pazi Lutkovna predstava o prometni varnosti Mostiščar 08 | November 2016 Teden otroka – teden Indije V tednu od 3. 10. do 7. 10. 2016 je v vrtcu Ig pote­kal teden otroka. Stro­kovne delavke 4. trakta smo se odločile, da bomo skupaj z ot­roki skupin Ptički, Medvedki in Čebelice, spoznavali Indijo ter indijske otroke. S strani ot­rok in staršev smo dobile zelo dober odziv, saj so prispevali veliko slikovnega materiala ter knjig. Osredotočili smo se predvsem na indijsko kulturo, tamkajšnjo hrano, živalstvo, glasbo in predvsem otroke. Spoznali smo, da se Indija v ve­ Kostanjčkove igre brez meja O ktober je mesec, ko tetka jesen začne bar­vati naravo. Zato smo imeli v torek, 11. 10. 2016, v Mavrici kostanjev piknik sku­ paj s starši v popoldanskem času. Ko so se otroci s starši vra­ čali v vrtec, jih je tam že čakal jesenski poligon. Vzgojiteljice smo pripravile različne posta­ je za kostanjčkove igre brez meja. Za poligon pa smo upo­ rabile jesenske pridelke (buče, kostanj, koruza, bale sena, je­ senske liste …). Vsaka družina je za vstop­nino prinesla pest kostanja in eno poleno. Na začetku smo se vsi skupaj zbrali za vrtcem, kjer smo zapeli pesmico Kostanjček zaspanček. Potem so male Zvezdice pokazale, liko pogledih razlikuje od naše države. Razlike in podobno­sti med Indijo in Slovenijo pa nam je zelo nazorno predsta­vil naš sodelavec Jan Brajer, ki je potoval po Indiji. Poleg primerjave med državama ter svojih vtisov in fotografij nam je pripravil tudi kulinarični zaključek, kjer smo poskusili indijske oreščke ter mango. Za čas in zanimivo predstavitev se mu zahvaljujemo. Germana Mehlin rado – pečen kostanj in topel čaj. Hvala staršem in otrokom za prijetno druženje in klepet, še posebej pa hvala našim oč­kom, ki so priskrbeli vse pot­kako se vsako jutro pozdravi­jo. Lunice, ki pa so že velike so poskrbele, da smo se dobro ogreli. Ogreli so nas skozi igro A gremo na lov? Kapljice pa so vse skupaj letos še opazovale iz varnih naročij. Ko smo bili ogreti smo se lahko odpravili na posamezne naloge. S starši smo skakali v žakljih okoli jesenskih buč, nosili bučo na žaklju, metali koruzo v pleten koš, nosili je­senske listke čez bale sena v medvedkovo košaro ter pre­našali kostanj po vrvi do tu­nela, po katerem smo kostanj spustili v košaro. Otroci so ob prihodu dobili vsak svoj zbir­ni kartonček, na katerega, so dobili štampiljko za vsako op­ravljeno nalogo. Ko so zbrali vseh 5 štampiljk, so dobili nag­rebno za peko kostanja. Bil je odličen. Enota Mavrica Vpis v Svobodno waldorfsko šolo Kurešček za šolsko leto 2017/18 N ovembra smo začeli mesečne predstavitve za star­še bodočih prvošolcev in drugih zainteresiranih staršev. Na srečanjih bomo podali vse potrebne in­formacije o šoli in waldorfski pedagogiki. Vabljeni, da se nam pridružite 2. decembra, 20. januarja in 24. februarja, vedno ob 17h, v prostorih šole, Visoko 4. Več informacij na www.swsk.si. To je naslov natečaja, pri katerem smo sode­lovali otroci 4. trakta: Čebelice, Medvedki in Ptički. V okviru natečaja smo spozna­vali lastnosti ingverja, njegove zdravilne lastnosti in uporabo. Z njim smo si pripravili sirup, ki smo ga pili s čajem in sadno solato. Martina je sešila 'ingverč­ka', dr. Inga, ki je bil naša ma­skota. Z njim na natečaju nis­mo osvojili nagrade, naučili pa smo se veliko o rastlini, s ka­tero si lahko okrepimo zdrav­je. In to šteje še več kot sama nagrada, mar ne? Enota Krimček Pitje čaja s sirupom iz ingverja Zdravi junaki smo korenjaki Buče in kostanj L epe jesenske dneve smo Vseh dvanajst skupin se je tako v enoti Krimček končali konec tedna v dopoldanskem s projektom Buča. Te-času zbralo na parkirišču, kjer denski program in dejavnosti smo tedenski program zaklju­so potekale na temo buč, noči čili s skupinskim nastopom in čarovnic ter jesenskih plodov. kostanjevim piknikom. Vstop­ nica za 'žur' je bila izrezljana buča skupine. Tako smo zbrali kar nekaj buč, ki so naslednje dni krasile pot do naših igral na prostem. Bolj so bile groz­ne, bolj so bile otrokom všeč. Zadovoljni pa smo bili tudi s kostanjem, ki so nam ga spekli v naši kuhinji. Enota Krimček Dan dejavnosti na Zapotoški učni poti Z učenci 9. razredov Osnov­ne šole Milana Šuštaršiča iz Ljubljane smo 21. 9. 2016 preživeli dan dejavnosti v na­ravi na Kureščku. Pozdravili sta nas članici Društva Zapo­tok in nas prijetno presene­tili s toplim čajem in piškoti. Prejeli smo tudi zgibanko, ki opisuje Zapotoško učno pot. V okviru biodiverzitete smo imeli dve delavnici, in sicer naravni ekosistem – gozd – in umetni ekosistem – zeliščni vrt. Na terenu smo analizirali izvirsko vodo, s seboj pa smo prinesli tudi vzorce pitne šol­ske vode, reke in potoka. Ob Zapotoški učni poti smo spoz­navali različne vrste dreves in drugih rastlin. Na zeliščnem vrtu smo opazovali avtohtona zdravilna zelišča. Učencem je bil šolski dan zanimiv in prijeten, predvsem pa je po­membno, da so ga preživeli v naravi, v prelepem okolju in spoznali tudi nekaj novega. mag. Nataša Pozderec Intihar, Marjeta Škarja in Mateja Šmid T ehnični dan je bil zelo za­nimiv. Imeli smo tri različ­ne delavnice. Bili smo v gozdu, ugotavljali smo pH različnih snovi in še druge kemijske analize ter bili na zeliščnem vrtu. Zeliščni vrt ter kemijska analiza sta bili najzanimivejši delavnici. V tem dnevu smo se naučili veliko novega. Maja Tasič , 9.r N a tehničnem dnevu smo analiziranje vode na terenu. spoznavali različne ke- Saša Stajič, 9.r mijske in naravoslovne vsebi­ne. Najbolj zanimivo mi je bilo Otroci so ustvarjali D ruštvo za turizem, kul-nilo, so 'čarovniškega duhca' turo in šport Iška vas spustili ven in na parkirišču je zopet pripravilo veselo rajali.delavnico ob dnevu čarovnic. Tokrat žal ni bilo iskanja skri­tega zaklada, so pa številni otroci iz vsepovsod, izrezova­li čarovniške motive. Postreg­li smo jim s pečenim kosta­njem, sokom in mandarinami. Meta Jelen Uživali so pri ustvarjanju in svoje izdelke z veseljem po­kazali staršem. Ko se je stem-Čarovniški večer v Iški vasi • DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Ali AED služi svojemu namenu? U pam, da si cenjeni bral­ci lahko prikličejo v spomin, kako so nas cel pretekli mesec mnogi strokov­njaki, prostovoljci in ozavešče­ni ljudje opozarjali in pouče­vali o resničnem življenjskem pomenu hitrega ukrepanje pri nenadnem srčnem zastoju in, če je le možno, čimprejšnje uporabe AED. To je seveda avtomatski (eksterni) zunanji defibrilator, elektronska na­prava, ki obstalemu srcu pošlje enega ali več električnih sun­kov, da bi ga spodbudilo k po­novnemu delovanju. Dostop­nost tega aparata je v krajih, kot je vas Ig z okolico, ki je od Urgentnega centra kar precej oddaljena, bistvenega pome­na, kajti smrt, ki se v takih pri­merih bliža v 10 minutah, ne sme biti hitrejša. V občini je sicer še nekaj AED-jev, ki pa so dostopni le ob izjemnih prilo­žnostih, ko dela ambulanta ali pa se v gasilskih domovih slu­čajno mudi kakšen član PGD. Vsega tega se je Društvo upokojencev Ig zavedalo že 2012 in se iz svojih in z dona­cijami pridobljenih sredstev odločilo nabaviti tako napra­vo. Takrat sem bil tudi jaz še član UO DU Ig, zato sem iskal in našel lokacijo, ki bi bila vedno, pomeni 7/24 ur dos­topna. Tako smo se dogovorili s takratno upravo KIG-a, da bo aparat lociran v vratarnici poslovnega kompleksa in bo s klicem na določeno številko službujoči varnostnik priprav­ljen AED nemudoma izročiti tistemu, ki bi pridrvel ponj. Za ozaveščanje, kaj pomeni hitro nudenje pomoči z masa­žo srca in z AED, smo v DU or­ganizirali tudi bolj prikaz kot tečaj ukrepanja in vsem čla­nom poslali nazorna slikovna navodila, kako pravilno ukre­pati. Jasno je, da si prizadeta oseba sama ne more. Na srečo vseh nas do zdaj po meni zna­nih podatkih potrebe za našim AED po tem še ni bilo, so pa v Sloveniji taki aparati in ljudje dobre volje rešili že okoli 300 življenj. Čisto iz firbca, kako danda­nes to deluje, sem v nedeljo, 16. oktobra (ko noben drug aparat v občini ni hitro doseg­ljiv), poklical številko, ki smo jo takrat objavili v opisanem navodilu. Na moje zaprepašče­nje pa se je odzval avtomatski odzivnik z »za … pritisnite 1, za … pritisnite 2, za ... pritisni­te 3«. Potem pa konec. Lahko bi bil nesrečen konec za koga, ki bi mu AED lahko rešil živ­ljenje. Moj trud, ki sem ga 2012 tudi sam vložil v to, da bi zadeva funkcionirala, se je sesul. Zato sem nemudoma v velikem ogorčenju na okoli 40 e-poštnih naslovov poslal opis z ugotovitvami, ki poleg opisanega zadevajo tudi neu­porabnost zemljevida lokacij (več kot 2.400) AED na pame­tnih telefonih z operacijskim sistemom android. Vsekakor so bili prejemniki tega dopisa tudi člani UO DU in predsed­nik osebno pa tudi Ministrstvo za zdravje in Posvetovalnica za srce, pa še kdo. Na moj dopis je odgovorila le Vesna Korelec, vodja oddel­ka HRM iz KIG-a. Ostali so gluhi do trenutka oddaje tega članka. Vesna Korelec mi je v odgovoru pojasnila, da so av­tomatski odzivnik res uvedli, da pa je odprta možnost, da se varnostnika, ki bi lahko bil tudi na obhodu, neposredno pokli­če na 01/2806-201. Zato jaz obveščam občane, naj telefon­sko številko popravijo in imajo zgoraj napisano pripravljeno za primer potrebe, vse dokler lastnik AED, tj. Društvo upo­kojencev Ig, ne uredi ali pošlje/ objavi drugačnih napotkov. Mogoče sem s tem rešil kakšno življenje. Janez Vrhovec Pri Slovencih v Argentini S turistično agencijo Trud in pod vodstvom Toneta Rodeta, direktorja založbe Družina, rojenega v Buenos Airesu, smo se v začetku oktobra odpravili na potovanje k Slovencem v Argentino, v deželo papeža Frančiška. Z nami je bil tudi murskosoboški škof msgn. Peter Štumpf, nekdanji župnik na Igu. Že na letališču so nas pričakali sorodniki in prijatelji, med njimi tudi Tone Oblak, ki je od letos častni občan Občine Ig, in njegova hči Mirjam. Tone Oblak je eden glavnih pobudnikov in sofinancerjev izgradnje slovenskega doma v San Justu ter organizator kulturnih in drugih prireditev Slovencev v Argentini ter organizator obiskov v domovini. P rvi dan smo si ogledali argentinsko prestolni­co, velemesto Buenos Aires. Ogledali smo si majski trg – Plaza de Mayo, ki je pos­večen generalu San Martinu, ki je osvobodil Argentino, Čile in Peru. Na tem trgu se je leta 1991 zbralo več kot 4.000 Slo­vencev iz vse Argentine v pod­poro samostojni Sloveniji. Po prireditvi na trgu so se zbrali v stolnici in darovali sv. mašo za Slovenijo. Sprehodili smo se mimo hiše, kjer je svojo mla­dost preživel Jorge Bergoglio, sedanji papež Frančišek. Ogle­dali smo si cerkev, v kateri je sprejel odločitev o duhovni­škem poklicu in katedralo, kjer je služboval kot nadškof. Tu je tudi Casa Rosada, vla­dna palača, z okna katere sta zakonca Peron nagovarjala Argentince. Še posebej radi so imeli Evito Peron. Pomemb­na sta tudi za nas Slovence, saj sta omogočila, da so po II. svetovni vojni v Argentino prišle slovenske družine, ki so pobegnile pred komunistič­nim nasiljem. Sprehodili smo se po slikoviti La Boci ter se tam ustavili pri slovenskem kiparju in slikarju Marjanu Grumu, ki prav tako izhaja iz naših krajev. Na pročelju svoje hiše ima naslikano slovensko zastavo, pa tudi sicer je hiša polna domoljubnih elementov, ki kažejo na njegove korenine. V tej četrti se je rodil tango in na ulicah smo srečali kar nekaj plesalcev. Ogledali smo si tudi sledi, ki jih je v Buenos Aire­su pustil znameniti slovenski arhitekt Viktor Sulčič, ki je med drugim zasnoval glavno mestno tržnico – Abasto – ter stadion nogometnega kluba Boca. Obiskali smo še četrt Recoleta z znamenitim poko­pališčem, kjer so pokopani Evita Peron in mnogi znani prebivalci mesta. Obiskali smo sobotno slo­vensko šolo v San Justu in Slomškovem domu, kjer teden za tednom poteka osnovnošol­ski pouk za mlade generacije v Argentini rojenih slovenskih otrok. Vsi učitelji poučujejo brezplačno, sami so tudi izde­lali učbenike za sobotno šolo. Otroci obiskujejo slovensko šolo ob sobotah, od osnovne do srednje šole, ko so maturan­ti, pa obiščejo Slovenijo, česar se vsi zelo veselijo. Popoldne smo si ogledali Slovensko hišo, osrednje slovensko sre­dišče, kjer delujejo pomembne organizacije slovenskih iz­seljencev, kot so Zedinjena Slovenija, Slovenska kulturna akcija, Slovensko dušnopas­tirstvo v Argentini, Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka. V Slovenski hiši je tudi cerkev, posvečena Mariji Pomagaj. V organizaci­ji Slovenske katoliške akcije sem imela predavanje na temo sprememb družinske zakono­daje v Sloveniji. V nedeljo smo se udeležili obletnice slovenskega doma v San Justo. Dopoldne smo ime­li slovesno sv. mašo v stolnic v San Justu, kjer je oltar Brez­janske Marije, ki ga je izdelal Tone Oblak. Tam smo se tudi slikali z njim in njegovo se­stro Ivanko, ki sta kot otroka živela v Vrbljenu. Po sv. maši smo imeli pravo slovensko ne­deljsko kosilo z nagovori go­stov, nekaj pesmi pa je zapel Gorenjski oktet. Slovesna pri­reditev ob slovenskem dnevu in obletnici doma San Justo ni nikogar pustila ravnodušnega, saj je bila prepletena z domo­ljubnimi recitacijami, skladba­mi in besedili, ki so nam priva­bili solze v oči. Res doživetje, kot ga v domovini skorajda ne moreš videti. Toliko ljubezni do domovine, hrepenenja po Sloveniji in ujetosti med dva svetova, med dve domovini – Slovenijo in Argentino, česar si sploh ne moremo predsta­vljati. Ves dan je bil prepleten z močnimi čustvi; posamezni­ki so bili zelo veseli obiskov iz Slovenije, spraševali so nas o svojih sorodnikih, krajih, ki so jih morali zapustiti … Naslednji dan smo obiskali romarsko središče v San Ni­colas in sodelovali na romanju slovenske skupnosti v Argen­tini. Sv. mašo je daroval škof msgn. Peter Štumpf ob soma­ševanju mnogih duhovnikov. Zvečer smo poleteli na jug Argentine, na obrobje pata­gonskih širjav, k mogočnim hribom in jezerom narodnega parka Nahuel Huapi do mesta Bariloče. Ta kraj si je za svoj dom izbralo mnogo Slovencev. Ko so prišli v Buenos Aires, so iskali nekaj podobnega Slo­veniji, iskali so hribe. Tako je kar velika skupina Slovencev odšla pod Ande in po zaslugi slovenskih gornikov nosi slo­venska imena kar nekaj gora v okolici, celo jezerce. Ogledali smo si pokrajino, obiskali na­rodni park in razgledno točko, ki so jo uredili Slovenci. Predsedniku Planinskega društva Bariloče sem predala Aljažev stolpič, ki so jim ga poslali člani Gorniškega klu­ba Skala iz Slovenije. Darila so bili zelo vesli, saj jim gorništvo res veliko pomeni. Izjemno vesela sem, da sem obiskala naše rojake v Argentini, saj nas, ko prihaja­jo k nam, učijo domoljubja in ljubezni do domovine. Od tam prihajajo mnogi znani Sloven-ci; Marko in Bernarda Fink, Juan Vasle, misijonar Pedro Opeka in mnogi drugi. Obisk je bil res kratek, tako da bom Argentino zagotovo še obiska­la in si vzela več časa, saj je ogromna dežela, kjer 100 km ne pomeni nič, razdalje so res velike. Zato še toliko bolj nav­dušuje, da že četrta generacija Slovencev tako daleč od doma vzdržuje spomin na domovino, ohranja tradicijo in navade ter ohranja slovenski jezik in slo­vensko kulturo. Alenka Jeraj • ŽIVLJENJE ŽUPNIJ ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Skavtski pozor zdaj! S lovenska skavtska or­ganizacija v Sloveniji deluje že več kot 25 let. Je prostovoljna organizacija, ki se ukvarja z vzgojo ter iz­obraževanjem otrok in mla­dih. Delovanje je usmerjeno v pripravljanje mladih na to, da se vključujejo v družbo in so v njej aktivni. Del slovenske skavtske organizacije je tudi lokalna enota steg Škofljica 1, ki združuje člane z Iga, Škoflji­ce, Šmarja, Golega in drugih okoliških krajev. V mesecu ok­tobru smo tako z novim skavt­skim letom začeli tudi v stegu Škofljica 1. Spočiti od taborov, ki smo jih preživeli na treh raz­ličnih koncih, smo se v nede­ljo, 9. 10. 2016, najprej udeležili sv. maše na Škofljici, nato pa nadaljevali z lastnim progra­mom. Pridružili so se tudi vsi tisti, ki še niso skavti in so si to želeli postati. V oktobru in novembru so sledila srečanja po posameznih vejah. V našem stegu imamo več vej oziroma starostnih skupin. Najmlajši otroci začnejo kot volčiči in volkuljice (8–10 let) in se skavtskih veščin učijo predvsem skozi igro. Letošnji tabor so preživeli na Visokem, kjer so skupaj z voditelji po­tovali skozi čas in spoznavali kako drugačno je bilo življenje v preteklosti. Sledi veja izvi­dnikov in vodnic (11–15 let). Svoj tabor so preživeli v bližini vasi Suhorje na primorskem, skupaj s skavti iz stega Tržišče 1. Spali so v šotorih, kuhali na ognju, se valjali v blatu, pono­či pa budno čuvali skavtsko zastavo. Najstarejši in najbolj izurjeni skavti so del klana (16­19 let). Skupaj se vsako leto odpravijo na potovalni tabor. Letos so raziskovali Dalmacijo. In kdo smo tisti, ki organi­ziramo vse skavtske dogodke, srečanja in druge aktivnosti? To smo skavtski voditelji. Le­tos nas je v stegu 9. Vsakemu izmed nas skavtstvo pome­ni nekaj posebnega, zato se trudimo, da bi vsem našim članom omogočili kar najbolj kakovostno preživljanje pro­stega časa – zunaj, v naravi in z učenjem ob delu. Naše de­lovanje je popolnoma prosto-voljno, saj ravno na tak način živimo in izpolnjujemo pos­lanstvo skavtske organizacije; s svojimi dejanji se aktivno vk­ljučujemo v družbo. Maruša Mazej Blagoslovitev kapele na pokopališču na Igu Nova podoba pokopališke kapele na Igu V nedeljo, 30. oktobra, je bila blagoslovitev ob­novljene kapele Vsta­lega Zveličarja na pokopališču na Igu. Obnovitvena dela, ki so trajala nekaj mesecev, so bila zelo zahtevna, vendar so pod vodstvom župnika Jože­ta Pozderca uspešno končana. Potrebno je bilo veliko resta­vratorskih del za obnovitev poslikave notranjosti kapele. Zamenjan je bil glavni oltar, ki je zdaj iz belega marmorja in obrnjen proti občestvu. V ka­peli so nameščena nova okna. Izvedena so bila zahtevna gradbena dela; kapela ima nov tlak in nov pohodni kamen, ob tem pa je bila sanirana tudi vlaga. Na zadnjo nedeljo v oktobru je slovesnost vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. V svojem nagovoru je poudaril, da imamo le kristja­ni upanje, da nas ob prehodu čaka novo življenje. In na to življenje se moramo priprav­ljati. Kako bi živeli, če bi vede­li, da se bo zemeljsko življenje za nas končalo jutri, čez en te- Maša v obnovljeni pokopališki kapeli den, čez eno leto …? Obnovlje­na kapela Vstalega Zveličarja naj Ižancem in vsem, ki se bomo zbirali v njej ob slovesu od naših rajnih, daje upanje, je še povedal škof. Za marsikoga izmed nas je bila posebno zanimiva bla­goslovitev novega oltarja in prinos prta, križa, sveč ter rož. Slovesnost je polepšalo ubra­no petje cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Igorja Kovačiča. Ob koncu je škof Franc Šuštar čestital za uspešno izvedena obnovitvena dela in za povabilo. Škofu se je za vodenje bogoslužja zahvalila članica ŽPS in pevka, z izbra­nimi besedami in monografi­jo Župnija sv. Martina na Igu. Župnik Jože Pozderec pa se je na koncu zahvalil vsem izva­jalcem del za kakovostno in v roku opravljena obnovitvena dela, nadzoru ter županu Ja­nezu Cimpermanu. Andreja Zdravje Tadej Jamnik • ZELENA BRATOVŠČINA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 26. Državna tekma lovskih psov v vodnem delu - CACT Po lanski uspešni jubilejni je bila letos tekma še z več prijavljenimi. Tradicija se torej nadaljuje tudi s 26. državno tekmo lovskih psov v vodnem delu - CACT. Seveda v soorganizacijii z Lovskim kinološkim društvom (LKD) Ljubljana in pod okriljem Kinološke zveze Slovenije (KZS). D nevi pred prireditvijo so potekali v zname­nju priprav. Postorili smo vse potrebno za nemoten potek samega tekmovanja in za dobro počutje vseh pova­bljenih in nastopajočih. Vodja priprav in prireditve je bil ki­nolog naše LD Matjaž Gerbec. Tako kot zadnja tri leta tudi letos Matjažu lahko pripišemo zvrhano mero strokovnosti in odgovornosti. Prve meglice so se začele dvigati nad bajerji v Dragi. Čisto rahel piš, ravno pravšnja vlaga in prvi sončni žarki so obetali odlične pogoje za delo psov. Kot po navadi smo že pred osmo opravili žrebanje štartnih številk. Naši pridni fantje v 'kuhinji' so poskrbeli, da je že od jutra dišalo po kavi­ci in ostalih priboljških. V odsotnosti našega stare­šine Marka Vilfana je prisrčno dobrodošlico vsem zaželel predsednik NO LD Ig Anton Pucihar. Pridružili so se mu še soorganizator prireditve – predsednik LKD Ljubljana in strokovni vodja prireditve Dejan Poljanšek, delegat KZS Zvonimir Poznik ter vodja sodniškega zbora Rudi Raku­ša. Zbor pred začetkom tekmovanja Vseh devetnajst tekmoval­cev se je kmalu za tem poraz­delilo na tekmovalna mesta, razdeljena na tri različne zvr­sti zahtevanih nalog. Priznani kinološki sodnik Rudi Rakuša je ocenjeval delo psov pri sle­denju izpuščene race v vodi, porasli z ločjem, in kakovost uporabe nosu. Kinološki sodnik Vladimir Kobal je ocenjeval šarjenje v vodi, porasli z ločjem brez race, ter ubogljivost in vodlji­vost psa. Način prinašanja izgubljene race iz vode, ubog­ljivost in vodljivost psa ter od­ložljivost s strelomirnostjo pa je bilo področje kinološkega sodnika Gorana Peršina. Malce pred poldnevom smo si tako organizatorji kot tudi tekmovalci in sodniški zbor vzeli malo odmora, da se po­gasi žeja in prežene lakota. Vsa pohvala fantom v kuhinji. Tone, Tomaž, Aleš, Stane in preostali so se tudi letos res-nično izkazali. Pridno pa se je s točkami in rezultati polnil tudi 'semafor'. Kot lani je tudi letos za av­tomatsko obdelavo podatkov vzorno skrbela Tina Jež. Hva­la, Tina! Kljub velikemu številu tek­movalnih tandemov smo tek­movanje končali v zavidljivo hitrem času. Po sodniški pred­ložitvi vseh ocen so sledili končni izračuni in svečana po­delitev. Kot je pri nas v navadi, je vsak nastopajoči prejel pla­keto in vrečko s spominskim darilom, prvi trije, tako posa­mezniki kot ekipe, pa seveda tudi pokale. Tretje mesto je v ekipni konkurenci zasedla ekipa LKD Gorica v sestavi Darjo Spačal, Darko Miklavčič in Marjan Ri­javec (233,5 tč.). Drugo mesto je pripadlo ekipi LKD Ljublja­na, ki so jo sestavljali Katarina Košir, Damijan Mihevc in Ma­tej Hunjadi (246,5 tč.). Zmago­valno ekipo LKD Ptuj-Ormož 1 pa so sestavljali Vilko Turk, Silvo Kralj in Anton Vuzem (258 tč.). Še uvrstitve najboljših treh v posamezni konkurenci. V konkurenci ostalih pa­sem je tretje mesto osvojil Ma- Prehrana in varovanje sta bila zagotovljena. tej Hunjadi z labradorko Ajo Boltvinsko, druga sta bila To­maž Dajčar in prepeličar Ciko, zmagal pa je Damijan Mihevc s prepeličarko Ajdo. V konkurenci ptičarjev je bil bronasti Silvo Kralj s KS Iro Lovrenško (Nkp). Na vrhu pa prevlada deklet! Drugo mes­to (CACT-R) je pripadlo Lidiji Šmigoc z Benom Sebeborci (Nkp). Zmago in titulo držav­ne prvakinje v vodnem delu pa sta letos osvojila Katarina Košir in nemški kratkodlaki ptičar BACI 'od SLO policije 1949'. Tandem, katerega delo si je bilo vredno ogledati, saj je bilo z eno besedo brezhib­no. Baci je prejel še CACT, Katarina pa za leto dni veliki prehodni pokal občine Ig. Bra­vo, Katarina! Mimogrede, za Koširjeve je to že drugi naslov državnih prvakov letos. Enega je domov prinesel tudi Katari­nin mlajši brat Urban – DP v oponašanju jelenjega rukanja. Naj za konec povzamem del sodniškega poročila, ki se nanaša na oceno prireditve in pove praktično vse. »Državno tekmovanje je po­tekalo brez težav in pripomb na sojenje. Vremenski pogoji so bili idealni, dovolj vlage in toplote. Vsi psi razen enega so pokazali izredne sposobnosti dobro izšolanega psa. Tekmo­vanje je končalo 18 od 19 psov. Organizacija je bila na najvišji ravni, tereni odlično priprav­ljeni, za kar organizatorje še posebej pohvalimo.« Na koncu velja zahvala sponzorjem, donatorjem in vsem, ki ste nam kakorkoli priskočili na pomoč pri orga­nizaciji prireditve. Posebej še snemalcu Marjanu Likarju za odstopljen reklamni prostor na spletu in prekrasno posnet film. Fotografoma Tanji Kla­ri Kovačič in Vitalu Šuligoju za prečudovite fotografije in vsem preostalim. Vse dobro do snidenja! Če ne prej, pa na prihodnji DTVD 2017! Jani Šivc Lovska družina Ig Pregled gasilskega društva Matena V nedeljo, 23. 10. 2016, je v mesecu požarne var­nosti potekal pregled gasilskega društva PGD Ma­tena s strani Gasilske zveze Ig. Komisija vsakoletno pre­gleduje stanje gasilskega doma, opreme, gasilskega vo­ V soboto, 8. 10., smo se pio­nirji PGD Iška vas odpravili na ogled reševalne postaje v Ljubljani. Najprej smo si ogledali reševalni motor, nato pa se spre­hodili še do preostalih reševalnih vozil. Reševalec nam je temeljito razkazal notranjost reševalnega in intervencijskega vozila. Ogledali smo si tudi nadzorno sobo. Ravno v zila ter vso dokumentacijo, ki jo moramo kot gasilci voditi za boljše delovanje društva. Komisija GZ Ig pri pregledu ni ugotovila nepravilnosti, kar daje dodatno potrditev uspe­šnemu delu v društvu. Ob tem zelo uspešnem letu bi se rad zahvalil poveljni­ku, mentorjem, ki so mladino pripravili za tekmovanja, ter vsem operativnim gasilcem in gasilkam za požrtvovalno delo in uspehe, ki smo jih sku­paj dosegali v letošnjem letu. Prav tako pa bi pohvalil tudi Pregled opreme Matenski gasilci pri letnem pregledu Gasilci PGD Iška vas smo tekmovali 24. in 25. 9. 2016 je bilo v Že­limljah občinsko in medobčin­sko tekmovanje gasilskih enot Gasilskih zvez Ig, Škofljica in Velike Lašče. Tekmovali smo tudi gasilci PGD Iška vas in dosegli nas­lednje rezultate: • Pionirji - 7. mesto • Pionirke - 1. mesto • Mladinke - 2. mesto • članice A – 3. mesto • članice B – 1. mesto • člani A - 1. mesto • člani B - 4. mesto • veterani - 2. mesto Na reševalni postaji času našega obiska je v klicni cen­ter prispel klic na pomoč in ekipa prve pomoči je mimo nas odhite­la na reševanje. Imeli smo se zelo lepo in izvedeli smo veliko novih stvari. Tea Rupert Mojca Kučič mladino, ki kaže zanimanje za gasilce. Hvala in na pomoč! Uroš Demšar, predsednik PGD Matena Monika Črne Osvojili smo tudi dva pre­hodna pokala: članice B v traj­no last in člani A. Mogoče bo kdo vprašal, zakaj tako številna udeležba? Zato, ker tekmovanja niso sama sebi namen, ampak se na njih usposabljamo za roko­vanje z gasilskim orodjem in za pravilen pristop do mesta požara ali druge nesreče. Prav je, da te veščine obvlada čim več članov in članic. Janez Rupert Strokovni izlet gasilskih veterank in veteranov na Notranjsko N a predlog Komisije za veterane je upravni odbor GZ Ig sklenil, da v mesecu požarne varnosti omogoči starejšim članicam in članom strokovni izlet na Notranjsko. Celotno organiza­cijo in vodenje izleta sta prev­zela predsednik in podpred­sednik Komisije za veterane na GZ Ig Roman Grm in Jože Krašovec. V petek, 24. oktobra leta 2016 smo se ob 7.30 zbrali pred gasilskim domom na Igu. Izleta se je udeležilo 62 vete­rank in veteranov iz različnih društev GZ Ig. V programu je bilo, da najprej obiščemo PGD Cerkni­ca. Tam nas je sprejel pred­sednik Matjaž Knap ter nam razkazal vozila s pripadajočo opremo. Povabil nas je v pose­ben prostor, kjer nam je prek projekcije prikazal, kako je or­ganizirana njihova dejavnost (število članov, ukrepanje ob požaru, poplavah, žledolomu, vetrolomu, prometnih nesre­čah-tudi na avtocesti, nesreče v gozdu, prevoz vode in reše­vanje s čolnom na Cerkniškem jezeru). Pred odhodom smo se zahvalili za topel sprejem in za prvo kavico ter čaj. Članici tekmovalnih ekip PGD Škrilje in PGD Golo sta predsedniku v zahvalo izročili darilo Ob­čine Ig ter darilo GZ Ig. Tek­movalni enoti veterank PGD Golo in Škrilje so na tekmo­vanjih vedno med najboljšimi, ne samo v GZ Ig ampak tudi v Regiji Ljubljana 1 in državnih prvenstvih. V gasilskem domu smo se srečali tudi z bivšim ižanskim kaplanom Janezom Žerovnikom, ki je zdaj že nekaj let v Cerknici. Tam se dobro počuti kot dušni pastir in lepo pozdravlja vse ižanske farane. Pot smo nadaljevali sko­zi Martinjak in že smo bili v Grahovem. Tu nas je z veli­kim veseljem sprejel župnik v Grahovem Sandi Osojnik, ki je bil tudi na Igu nekaj let. Povabil nas je v novo zgrajeno župnijsko cerkev Brezmadež­nega spočetju device Marije ter nam med drugim povedal o zanimivosti tega kraja ob Cerkniškem jezeru. Sprego­voril je tudi o žalostnem do­godku iz leta 1943, ko je bila uničena cerkev in domobran­ska postojanka, v ognju pa je zgorela celotna posadka do­mobrancev, med njimi tudi pesnik France Balantič. Gos­pod župnik nas je vse povabil v župnišče in nas postregel z različnimi dobrotami, da nis­mo bili ne lačni ne žejni. Tudi tu smo se mu zahvalili za spre­jem ter mu izročili darili Obči­ne Ig in GZ Ig. Pot smo nadaljevali proti Blokam, kjer smo si ogledali nov gasilski dom PGD Nova vas. Tu so nas sprejeli pred­stavniki veteranov in tajnik društva Zvonko Govednik. Povedal je celotno zgodovino kako so zgradili in opremili nov gasilski dom ter nabavili sodobna gasilska vozila. Tudi tu smo bili odlično postreže­ni. Predstavnik zmagovalne ekipe veteranov iz PGD Brest Mitja Nebec jim je v spomin na naše srečanje izročil darili Občine Ig in GZ Ig. Peš smo odšli še na ogled muzeja Bloški smučar, ki je blizu gasilskega doma. V mu­zeju nas je sprejel Matej Pakiž ter povedal zgodovino bloških smučarjev. Za boljšo predsta­vitev smo si ogledali tudi film in se tako preselili v preteklost ter videli živo sliko življenja prebivalcev na Blokah. Že Ja­nez Vajkard Valvasor je leta 1689 opisoval to 'čudno' reč na nogah kot zimsko prevoz­no sredstvo. S smučmi so se Bločani prilagodili krajevnim zimskim razmeram. Da smo imeli boljšo predstavitev se je naš gasilski veteran iz PGD Tomišelj Ludvik Ciber oblekel v pravega bloškega smučarja in se »spustil« po strmini. Tudi tu nismo pozabili na darili Ob­čine Ig in GZ Ig. Med potjo proti domu smo si ogledali majhno Bloško je­zero, ki je izredno lepo urejen turističen kraj z lepimi počit­niškimi hišicami in ostalimi skulpturami. Ura in želodčki so nas pri­ganjali, da smo se ustavili še v gostilni Čot na Pijavi Gori­ci, da smo si privezali dušo in telo. Vsi starejši člani, veteranke in veterani ter tekmovalne eki­pe se zahvaljujemo UO GZ Ig, da so nam omogočili tako lepo doživetje z obljubo, da bomo še naprej skrbeli za razvoj in napredek ter ugled GZ Ig. Jože Krašovec, podpredsednik Komisije za veterane pri GZ Ig Veselim se gibanja Akupresurne točke S te že kdaj prebrali ali sli­šali, da vtisi, ki jih sprej­memo zavestno, gradijo našo notranjost, in zato čuti­mo ne le zunanje, ampak tudi notranje življenje? Zato se tudi med seboj razlikujemo. Imamo svoj individuum. Prav tako se obnaša naše telo in po­vezave prek živčevja. Recimo navdušenje lahko dojemamo tudi kot notranji ogenj, celo kot notranjo luč. Fantastika, boste rekli. Ko pa razmišljamo, se zavemo: aha, danes mi tole prija in me navdaja še s poseb­nimi občutki, me kar razganja od energije. V nasprotju imam drugič mrzle noge ali roke, nič me ne prepriča. Vrtim se v nekem začaranem krogu daljše časovno obdobje in ne naredim nič konkretnega. Ni­mam energije in idej, volje ... Vztrajnost je najtežji ključ, saj se moramo dan za dnem tru­diti. In ne samo dan za dnem: v vsaki trenutni situaciji, ko nadzorujemo svoje misli, da te nadzorujejo naše telo. Kako se to izraža? Recimo: sedimo pri miru, ko izvemo strašno novi­co ali ko slišimo glasno govor­jenje. Naše noge same od sebe trzajo in tapkamo s stopali ob tla, nervozno premikamo roke, ne vemo, kam bi z njimi, pokašljujemo, iščemo z očmi neko točko, zalije nas trema ali mrzel ali vroč pot. Ja, vse to je del nas. Naša odločnost je tista, ki pripravi podzavest, da resno zaznamo, kdaj je ‚napad‘ resen in so reakcije, na katere moramo biti pozorni, da vklju­čimo ustrezno potrpežljivost in znanje ter pomoč, da umiri­mo misli in telo. Razum, ki ga pri tem uporabljamo, prinese določene uspehe, ti pa traja­jo dlje kot vsaka kemija, ki jo vnašamo v telo. Zato 'delamo na sebi', temu rečemo tudi duševna priprava na vseh rav­neh ali pa samo zdrava pamet, 'reset' in iskrenost ter moč za opuščanje negativnih vzorcev. Moč trenutka si prizade­vamo spremeniti v pozitivno noto in jo tako tudi občutiti. Potrebujemo veliko volje in treninga. Naredimo vajo, ki nam bo dovolila prožnost hrbtenice. Pripravimo si palico ali ročaj metle. Prva vaja: Primemo palico v širini naših ramen, tako da imamo stegnjene roke v odro­čenju. Naredimo dihalne vaje: dvignemo roke z vdihom in jih z izdihom spuščamo. Na­redimo nekaj ponovitev, da se ogrejemo. Druga vaja: Roki s palico imamo visoko dvignjeni. Vdih­nemo. V sredini stegnemo ko­lena izvedemo gib vstran, z gležnjev. Nekajkrat ponovimo. Zataknemo palico pod stopa­la, še nekajkrat pokrčimo in stegnemo nogi. Zapremo oči. Uležemo se na svoje noge v predklon. Z rokami masiramo stopala, nato v tišini obse­dimo nekaj minut. Najdemo akupresurne točke za svojo težavo, nežno zmasiramo, se pretegnemo ter z veseljem in voljo vstopimo v nove je­senske dni. Dobre volje in razpoloženi v tem hladnejšem času pijmo čaje in toplo vodo. Saj veste: samo trenutek je pomemben in vse se lahko spremeni. Več na vadbi vsak torek ob 18.30. Za lažjo izbiro se lahko priklju­čite in je prvi obisk brezplačen. Če vas zanimajo akupresurne točke in delo z njimi, nas pok­ličite ali se enostavno vidimo. Tina Sešek, vaditeljica in terapevtka, 041/745-363 Zaradi številnih pozitiv­nih lastnosti in vsestranske uporabe konoplje je bila pred dvema letoma pobudnica za ustanovitev Zadruge Kono­pko ali zadruge za trajnostni razvoj pridelave in predela­ve konoplje. Zdaj širi znanje o konoplji prek predavanj in praktičnih delavnic, kjer pou­čuje, kako konopljo uporabiti v vsakodnevnem življenju. Na Golem bo konopljo predstavi­la s predavanjem Kako lahko konopljini izdelki vplivajo na človekovo počutje, ki bo v sredo, 30. 11. 2016, ob 19.00 v Seminarji na Golem L etošnjo jesen smo v kul­turnem domu na Golem začeli s sklopom semi­narjev pod skupnim imenom Za uspešno, srečno in zdravo življenje. Za nami je že pet se­minarjev različnih predavate­ljev z različnih področij. Lahko se pohvalimo, da se navduše­nje slušateljev stopnjuje. Do zdaj smo s pomočjo dr. Osta­na spoznali prehranjevalne navade, zakaj nas nezdrava hrana bolj privlači kot zdra­va, in spoznali smo pomen beljakovin za naš organizem. Andreja Verovšek nas je nau­ izdihom se počasi spuščamo v levo in desno stran. Preden se vrnemo v sredino, pokrči­mo kolena. V sredini dihamo in znova stegnemo kolena. Po večkratnih ponovitvah s palico zadaj za hrbtom seže­mo daleč, kolikor zmoremo, da naredimo še rahel zasuk iztegnjenega telesa. Pozorni smo, da nismo prehitri in da je gibanje lahkotno in kljub temu močno! Tretja vaja: Palico pos­tavimo pred sebe. Roki sta stegnjeni. Primemo palico in počepnemo ter na koncu poskušamo potisniti ramena navzdol. Pri dvigovanju se čim manj opiramo na palico in tudi ne izgubljamo energije s prevelikim premikanjem rok na palici. Varianta: Primemo palico v predročenje, zadaj stegnemo nogo, zamenjamo stran. Če želimo trenirati moč in ravnotežje, pokrčimo nogo, na kateri stojimo in pri izvedbi vključimo vso koncentracijo, ki smo se je do zdaj že naučili, da izvedemo vajo brez doda­tne izgube energije. Četrta vaja: Sedemo na tla, naredimo dihalne vaje, tako da spet dvignemo roke s pa­lico nad glavo in jih spustimo na stegna, nato jih zmasiramo tako, da valjamo palico od ste­gen do kolen in čez kolena do čila pomlajevalnih vaj, s Sašo Einsiedler pa smo spoznavali, kako se soočati s težavnimi sogovorniki. Do zdaj marsiko­mu neznan atlas, prvo vratno vretence, je s predavanjem Predraga Đorđeviča postal pomembna kost v našem or­ganizmu, sama namestitev atlasa pa pomemben dogodek v življenju. Tisti, ki so si atlas namestili, prisegajo na boljše počutje in so navdušeni nad spoznanjem, da lahko telo samo ozdravi, če mu le omo­gočimo prave pogoje. V mesecu novembru pa se že veselimo obiska mag. Alen­ke Zapušek. Alenko je že od malega zanimala medicina, vendar se je na koncu odloči­la za študij kemije. Življenjska pot jo je iz mesta odpeljala na deželo, kjer je v tišini borovcev dobila priložnost slišati sebe in tam so se ji uresničile želje iz otroštva, da bi zdravila. Toda bolj kot klasična medicina jo je zanimalo, kako si pomagati sam z zeliščnimi pripravki in naravno. Zanimanje za zelišča jo je pripeljalo do industrijske konoplje, ki jo z možem že štiri leta gojita na svoji kmetiji. Kulturni dvorani Golo. Na predavanju bo predsta­vila preproste in hitro nareje­ne izdelke iz industrijske ko­noplje, po uporabi katerih se boste počutili naravnost odlič­no. Čemu prav industrijska ko­noplja? Ker je to rastlina, kate­re pomen so prepoznali že več stoletij pred našim štetjem. V zadnjem času spet pridobi­va veljavo, saj so nekatere od njenih učinkovin sestavni del tudi človeku lastnega endo­kanabinoidnega sistema. Na kmetiji gojijo poleg industrij­ske konoplje tudi starodavna žita (piro, enozrnico, emmer) in zelišča. Iz omenjenih pridel­kov izdelujejo različne izdelke, ki jih boste po predavanju lah­ko tudi kupili. V mesecu decembru pa bo z nami še ena zanimiva gostja, in sicer Dijana Matjan, pozna­valka dušnih zapisov. Naslov njenega predavanja bo Kar­mična diagnostika in dušni Virusi in bakterije se lahko prenašajo prek okuženih površin P rišli so hladnejši dnevi, z njimi pa obdobje gripe, prehlada in gastrointe­stinalnih obolenj, ki jih najpo­gosteje povzročajo virusi, za­pletejo pa lahko tudi bakterije. Sezonska vremenska nihanja povezujejo z različnimi spre­membami pri živalih in rastli­nah, ki se jim ljudje v toplih ob­lačilih in varnem zavetju doma do neke mere lahko izognemo, s spremembo letnega časa pa se kljub temu lahko pojavijo spremembe razpoloženja in zdravja. Sezonske okužbe zgornjih dihalnih poti najpogoste­je povzročajo virusi gripe in prehlada ter herpes- in adeno­virusi. Okužbe lahko spremlja­jo kašelj, izcedek iz nosu, bole­če grlo in žrelo, zamašen nos, bolečine v mišicah, utrujenost, glavobol, pomanjkanje apetita zapis. Karmična diagnostika je metoda, katere temelj je rein­karnacija, torej ponovno ro­jevanje, kot jo uči starodavna indijska miselnost. Metodo je razvil ruski krščanski duhovnik S. N. Lazarev. Dija­na nam bo razkrila, kako s po­močjo karmične diagnostike posega v energijsko-informa­cijsko strukturo človekovega biopolja. S spreminjanjem biopolja pa ne spreminjamo zgolj telesnega stanja, temveč tudi osebnost. Deformacije v biopolju se na fizičnem tele­su izrazijo na različne načine: z boleznijo, s slabimi odnosi, s psihičnimi deformacijami, ponavljajočimi travmatičnimi dogodki in življenjskimi neu­spehi. Dušni zapis je to, česar se moramo na zemlji naučiti. Je zapis o naši karmi, s katero se na zemlji srečujemo v vsako­dnevnih okoliščinah. Tu je Di­jana še prav posebej uspešna, saj ima sposobnost zaznavanja in videnja teh zapisov. Dijana Matjan nas bo torej na predavanju popeljala skozi vse tančice, ki nam zastirajo videnje in zaznavanje lastne karme. Predavanje bo v sredo, 7. 12. 2016, ob 19. uri v Kulturni dvorani Golo. Prisrčno vabljeni! Rudi Ramšak in povišana telesna temperatu­ra. Nekateri virusi prehlada se prenašajo prek tesnega stika, dokazano pa je, da se prenašajo tudi prek okuženih površin. V hladnih dneh pa se ne po­javljajo le prehladna obolenja in gripa, zelo pogoste so tudi akutne okužbe prebavil z epizo­dami drisk in bruhanja. Najpo­gostejši povzročitelji akutnega gastroenteritisa pri ljudeh so norovirusi, pa tudi rotavirusov in enterovirusov ne gre zane­mariti. Zaradi zimskih izbru­hov so norovirusi v angleško govorečem svetu poznani tudi kot winter vomiting bug, pri nas pa kot trebušna gripa. Povzro­čajo trebušne krče, povišano telesno temperaturo, potenje, bruhanje in drisko. Navadno to zelo neprijetno obolenje mine v treh dneh. Zbolijo lahko ljud­je vseh starosti, hujši zapleti pa so možni pri bolnikih, starejših, otrocih in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Norovi­rusi so zelo nalezljivi. Prena­šajo se s kontaminirano hrano in vodo, neposrednimi stiki z okuženimi ljudmi, kapljično in posledično prek okuženih površin, na primer kljuk, ploš­čic, umivalnikov, računalniških tipkovnic in mišk ter umaza­ne posode. Veliko tveganje za okužbo je tudi v kopalnicah in javnih straniščih, zato je zelo pomembna ustrezna higiena oziroma razkuževanje. Tudi rotavirusi, ki so vodilni vzrok gastrointestinalnih obolenj pri dojenčkih in otrocih, so izje­mno nalezljivi in se prenašajo podobno kot norovirusi. Pri tretjini primerov rotavirusnih okužb je potrebna hospitaliza­cija, v svetovnem merilu pa za­radi teh okužb umre 5 % otrok, mlajših od 5 let. V zadnjem času je po slo­venskih vrtcih razsajala tudi zelo nalezljiva bolezen dlani, podplatov in ust, ki jo povzro­čajo različni enterovirusi. Čas od okužbe do izbruha bolezni je običajno od 4 do 6 dni. Oku­žen, na videz še zdrav otrok, že izloča virus, zato se okužba zlahka širi. Okužba se prenaša z direktnim stikom s slino, iz­ločki iz nosu, stika z blatom in posredno ob stiku z okuženimi površinami in predmeti. Bole­zen se kaže z vročino, splošnim slabim počutjem, slabostjo, bruhanjem, izgubo apetita, po­javom mehurčkov v ustni vot­lini in izpuščajem po koži, ki običajno ne srbi. Zbolijo lahko tudi odrasli, pri katerih pa je izpuščaj izredno srbeč. Težave trajajo običajno en teden, spe­cifičnega zdravljenja ni, virus pa se lahko izloča v blatu še ne­kaj tednov po preboleli bolezni. Kako lahko preprečimo virusna obolenja? Za preprečevanje virusnih okužb je pomembno redno umivanje rok z vodo in milom, prezračevanje prostorov in ustrezno čiščenje igrač in pred­metov. Alkoholna razkužila so lahko dopolnilo k čiščenju in umivanju, vendar so pri virusih brez ovojnice (npr. pri noro- in enterovirusih) manj učinko­vita. Površine, na katerih bi se lahko zadrževali virusi, očisti­mo in razkužimo s sredstvom, ki ima čim širši spekter delova­nja, pomembno pa je, da učin­kuje tudi proti virusom brez ovojnic. Ali enako velja tudi za živali? Z rednim razkuževanjem lahko (ob upoštevanju tudi drugih preventivnih ukrepov) preprečujemo nalezljive bolez­ni in vplivamo na zmanjšanje uporabe antibiotikov pri živa­lih. Številne bolezni živali se lahko prenesejo preko stika z okuženimi telesnimi izločki, ki se lahko nahajajo tudi na povr­šinah hleva ali drugega biva­lišča živali in opreme. Mednje sodijo nekatere bakterijske bolezni, ki so nevarne ljudem – npr. tuberkuloza, klostridijske okužbe in bruceloza. Učinkovi­ta razkužila uničijo bakterije in njihovo DNK ter tako prepre­čujejo prenos morebitnih proti antibiotikom odpornih bakterij na druge živali in ljudi. Sodob­na razkužila pa inaktivirajo tudi prisotne viruse in prepre­čujejo njihov raztros, kar je še posebej pomembno pri vrstah virusov, ki v okolju dolgo pre­živijo brez gostitelja. O učinkovitih razkužilih se pozanimajte v vaši Lekarni Ig. mag. Simona Vučko Mole, mag. farm., spec., Lekarna Ig • PLANINSKI KOTIČEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pohod članov DU Ig na Krvavec O dbor za šport in poho­dništvo pri Društvu upokojencev Ig je or­ganiziral pohod na Krvavec. V sredo, 28. septembra 2016, smo se zbrali ob 7. uri pred ga­silskim domom na Igu, kjer je čakal avtobus. Peljali smo se čez Ljubljano, Vodice, Cerklje na Gorenjskem mimo Ambro­ža pod Krvavcem (1.088 m) vse do Planine Jezerca (1.420 m), kjer smo izstopili. Od tu dalje smo pot nadalje­vali peš dobro uro mimo Doma na Gospincu in zgornje postaje žičnice Krvavec (1.491 m) vse do brunarice Kekec (1.580 m) v Tihi dolini. Tu smo si privo­ščili čaj ali kavico. Po dogovoru s planinskim vodnikom Jan­kom Purkatom se nas je kar ne­kaj odpravilo še naprej mimo Doma na Krvavcu (1.684 m) vse do Plečnikove kapele Ma­rije Snežne (1.710 m) na Krvav­cu. Od tu je lep razgled proti Krimu, Nanosu, Triglavu ter na Kamniške in Savinjske Alpe. Tokrat smo imeli veliko srečo z vremenom, saj je bilo tudi na Krvavcu sončno in brez vetra, v dolini pa megla. Imeli smo prečudovit pogled na bližnje vrhove: Grintovec (2.558 m), Jezerska in Kokrška Kočna (2.540 m in 2.475 m), Zvon (1.971 m), Storžič (2.132 m) ter Hudičev Boršt (1.300 m). Kar nismo se mogli posloviti Upokojenci pred pohodom Skupinska slika na cilju Mostiščar 08 | November 2016 od tako lepe razgledne točke. Vrnili smo se v Tiho dolino, kjer smo si v gostinskem loka­lu Kekec privezali dušo in telo. Oskrbnik Jože nam je skuhal več vrst hrane, čaj in kavo. Poslovili smo se od strežnega osebja in se napotili po isti poti proti avtobusu. Prijazen in zelo previden šofer avtobu­sa Azmir nas je po lepi asfaltni cesti varno pripeljal v dolino. V programu je bilo, da obiš­čemo romarsko cerkev v Ader­gasu v župniji Velesovo. Na lepo urejenem parkirišču nas je prijazen župnik Slavko Ka­lan sprejel in povabil v cerkev, kjer nam je povedal zgodovino o nastanku in delovanju 853 let stare župnije. Župnija je prvič omenjena leta 1163. Tu je bil leta 1238 ustanovljen samo­stan dominikank in je najsta­rejša znana ženska redovna na­selbina na Slovenskem. Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Adergasu ima bogato zgodovinsko in kulturno dedi­ščino. Župnik nas je povabil, da si pod cerkvijo ogledamo katakombe – grobnice domi­nikank. Še pred odhodom smo se zbrali v župnijski avli, kjer nas je lepo postregel z najbolj­šim cvičkom in drugimi dob­rotami. Pred odhodom smo se mu zahvalili za topel sprejem, zgodovinsko pripoved in po­gostitev. Vsi zadovoljni smo se vrnili domov, šoferja Azimirja nag­radili z aplavzom za prijetno in varno vožnjo, planinskemu vodniku Janku Purkatu za va­ren pohod ter vsem udeležen­cem pohoda za red in discipli­no. Jože Krašovec, vodja pohoda Prehojena štajerska veja Jakobove poti V Planinskem društvu Krim sem si na začet­ ku lanske sezone zadal popeljati člane po slovenski Jakobovi poti. Ta je razdelje­na na štiri veje, skupna dol­žina vseh je 700 kilometrov. Dolenjsko vejo od Obrežja do Ljubljane in Primorsko od Lju­bljane do Trsta smo prehodili v lanskem letu, od Višarij do Ljubljane letos spomladi ter štajersko vejo od Madžarske do Ljubljane prejšnji mesec. Za zadnjo smo porabili devet dni, saj je najdaljša, dolga kar 270 km, na celi poti pa smo naredili 5.300 m vzpona. Bila je tudi najštevilčnejša, saj nas je hodilo prve tri dni do Ptuja kar sedemnajst, potem pa smo imeli nekaj osipa v številu po­hodnikov zaradi zaposlitvenih obveznosti, kar so udeleženci planirali že pred samin poho­dom. Najpomembneje je, da nismo imeli nobenih poškodb in smo vsi prehodili toliko, kot smo si zadali. Prepričan sem, da mi je uspelo udeležencem prikazati čar tovrstnega poho­dništva, saj so bili vsi zadovolj­ni in navdušeni. Zato sem jim že obljubil, da se bomo v nas­lednjem letu podali po Evrop­skih pešpoteh E6 in E7. Do mejnega prehoda Ko­bilje smo se popeljali z avto­busom, potem pa sledili mar­kacijam Jakobove poti. Te so rumene barve in enotne po celi Evropi. Ponekod je pot dobro označena, večkrat pa bi bil v dvomih, katero smer ubrati, če poti ne bi prehodil že pred dvema letoma, pa še GPS-navigator je bil vseskozi moj spremljevalec. Jakobova pot po Sloveniji je še mlada, določena je bila pred nekaj leti z veliko požrtvovalnostjo posameznikov in Društva pri­jateljev svetega Jakoba, ki je njen skrbnik. Zaživela je, ker se hodi po njej, obiskuje pa jo tudi vse več tujcev. Pot nas je vodila ob prostra­nih prekmurskih poljih. Čez reko Muro nas je z brodom popeljal soimenjak in soro­dnik ižanskega župnika Jože Pozderec. V prostranih vino­gradih Jeruzalemskih goric in naprej vse do Braslovč je bilo še toliko grozdja na brajdah, da smo se ga lahko nazobali do sitega. Domačini so nas kljub naši številčnosti večkrat povabili v kleti, nam ponudi­li mlado vino pa tudi starega smo okusili. Tudi pri maši smo bili kar trikrat, seveda kdor je hotel. Vsaj enkrat na dan smo si privoščili toplo hrano. Vs­tajali smo zgodaj, po navadi okoli šeste ure, in se še v temi podali na pot. Dvakrat nam je ob poti celo uspelo v pralnem stroju oprati naše nogavice, spodnjice in majice ter jih po­sušiti v sušilnem stroju. Za to sem se že vnaprej dogovoril s posamezniki ob poti, saj se v tem letnem času perilo slabo suši na prostem. Tudi kar ne­kaj dežja smo imeli. Pred njim smo se ubranili z dežniki in pelerinami, gamašami ter po­gostejšim menjavanjem noga­vic. Na treh točkah so nas pri­čakali skrbniki Jakobove poti, nas pogostili in nam razložili turistične zanimivosti kraja ter celo nekaj časa spremljali po poti. Eden od njih je nudil celo brezplačno prenočišče za celo skupino. V tistem kraju namreč ni možnosti nočitve v prenočiščih. Na celi poti smo dvakrat spali na jogijih na tleh. Tudi glede umivanja smo ime­li podobne pogoje kot pone­kod na španskem Caminu. Po nekajdnevni hoji se privadiš svojih in vonjav sopotnikov. V Špitaliču sta nas pričaka­la naša nekdanja občana Mari­ja in Marjan Jerman, ki živita nedaleč stran. Tudi onadva sta imela polno košaro dobrot. Blaž in Milan sta nam nema­lokrat pokazala, da še znata igrati na harmoniko. Večkrat so se nam pri rajanju pridruži­li še domačini. Obe Tončki sta večkrat popestrili dogajanje s petjem, sta namreč članici pevskega zbora. Na Ljubični nad Poljčanami v cerkvi smo ju kar spodbujali, da sta nam zapeli še eno, pa še eno .... Res je, da lepo pojeta, a nekaj je pripomogel tudi dež in veter zunaj. Zdaj se med seboj že to­liko poznamo, da smo delovali kot velika družina. Na poti je bilo veliko prilož­nosti za šale. Za tri neporočene pohodnike smo iskali partner­je, pa smo na koncu ugotovili, da bomo morali tovrstni po­hod ponoviti. Predzadnji dan smo opustili obisk cerkve sv. Nikolaja na hribu nad Tuhi­njem. Dež je bil neusmiljen. Tudi zato smo zavili v terme Snovik. Namakanje v topli vodi za dobro uro je blagodej­no vplivalo na naša pregreta telesa. Tako smo lažje dosegli še isti dan Kamnik, naslednji dan pa mimo Komende, Vodic v Ljubljano. Na skupino in vsa­kega posameznika, ki sem ga vodil, sem zelo ponosen. Konec decembra (26. 12. 2016) bom v gasilskem domu Vrbljene pripravil potopis celotne Jakobove poti po Sloveniji, manjka­li pa ne bodo niti utrinki s poti Peš na morje 2016. Več v prihodnji številki Mostiščarja. Janko Purkat L ara Janželj je postala članska prvakinja Slo­venije v hitropoteznem šahu, Domen Hiti je osvojil bronasto kolajno. Končan je dvodnevni šahov­ski spektakel v Bernardinu. Prvi dan v soboto je bilo eki­pno pospešeno prvenstvo in presenetljivo, toda zasluženo Rezultati: Pospešeno ekipno in hitropotezno po­samično in ekipno DP Slovenije 2016 je slavil Rimex iz Ilirske Bistri­ce, ŠK Ig je zasedel šesto mes­to. Naša ekipa je bila kar malo razočarana, ker ni osvojila no-bene medalje v tej konkurenci. Drugega dne so na svoj račun prišli ljubitelji hitropo­teznega šaha. Dopoldne je v ekipnem delu naslov osvojila Radenska Pomgrad Murska DP v hitropoteznem šahu - člani in članice 2016 Portorož, 9.-10. 10. 2016 1. Marjan Kastelic FM ŠK Branik Maribor 2. Jure Zorko IM ŠD Krka Novo mesto 3. Domen Hiti MK ŠK Ig … 12. Tim Janželj MK ŠK Ig 14. Igor Jelen IM ŠK Ig 22. Lara Janželj WMK ŠK Ig 36. Miha Jelen III ŠK Ig Ekipno pospešeno DP - Ekipno hitropotezno DP - člani 2016 člani 2016 Portorož, 8.-9. 10. 2016 Portorož, 9.-10. 10. 2016 Sobota, ŠK Ig je zasedel sed­mo mesto, kar je bilo ponovno pod našimi pričakovanji. 1. ŠK Rimex Ilirska Bistrica 19 2. ŠK Triglav Krško 18 3. ŠD Radenska - Pomgrad 18 … 6. ŠK Ig 15.5 1. ŠD Radenska - Pomgrad 19 2. ŠK Triglav Krško 18.5 3. ŠK Branik Maribor 18 … 7. ŠK Ig 14 Popoldan je potekalo hitro­potezno posamično DP Slo­venije za člane in članice in tokrat smo osvojili kar dve medalji. Lara Janželj je posta­la članska prvakinja Slovenije v hitropoteznem šahu, Domen Hiti je osvojil bronasto kolajno v članski konkurenci. Nastopi­lo je 63 igralk in igralcev, ki so igrali v eni skupini. Lara Janželj si je tako ob nagradi za prvo mesto prislu­žila tudi udeležbo na hitropo­teznem Evropskem prvenstvu 2016, ki bo decembra v Esto­niji. Zelo zadovoljni smo tako v nedeljo zvečer odpotovali iz Portoroža domov. Adrijan Rožič, predsednik ŠK Ig Karateisti uspešno začeli tekmovalno sezono Začetek šolskega leta sovpada z začetkom tekmovalne sezone. Karateisti so jo začeli s tekmovanjem v Srbiji, nadaljevali z domačimi turnirji v Domžalah, Celju in Šmarju Sap, vmes pa trenirali s priznanim svetovnim mojstrom karate-doja. K onec septembra smo se udeležili mednaro­dnega karate turnirja Čoka 2016, v Srbiji. Na tekmo­vanju je bilo prisotnih 6 držav (Rusija, Romunija, Bosna, Ma­džarska, Srbija in Slovenija) in čez 300 tekmovalcev. Med potniki smo bili tudi Ižanci: Lovro Kramberger (srebrna v katah, bronasta v borbah po­samezno), Graal Lucignano (zlati v borbah posamezno in v katah ekipno, srebna v bor­bah ekipno), Naser Batič (sre­brni v borbah posamezno in katah ekipno), Lucijan Jamnik (srebrna v katah ekipno), Nik Nedelko (srebrni v katah po­samezno in ekipno) in Malik Batič (bronasta v borbah po­samezno) ter glavni trener kluba Matej Kabaj. Ižanci smo osvojili skupaj 9 medalj. Tretji vikend v oktobru je bil rezerviran za Karate-do. Veščino in šport. Začel se je v petek zvečer s seminarjem v domžalski osnovni šoli. Vodil ga je mednarodni strokovnjak, dvakratni svetovni prvak in zdaj glavni SKIF-inštruktor svetovne organizacije Syu­seki Shihan Manabu Mura­kami 8. Dan. Tekmovanje v nedeljo, Domžale Cup 2016, se šteje tudi kot 2. tekma za Po­kal Slovenije za leto 2016. Na tekmovanju je sodelovalo 300 tekmovalcev in tekmovalk, ki so prihajali iz 5 držav: Italije, Romunije, Madžarske, Belgi­je in Slovenije. Ižancev je bilo na tekmovanju 14. Po večlet­ni tekmovalni odsotnosti se je glavni trener kluba Matej Kabaj ponovno vrnil. Njegovi nastopi so bili zelo uspešni, saj je osvojil tri zlate in eno bro­nasto medaljo. Kot zanimivost lahko povemo, da v kategoriji borb ni izgubil nobene točke. Tudi ostali člani kluba so dob­ro izvedli svoje nastope in se v skupnem seštevku klubov na turnirju uvrstili na 5. mesto. V seštevku za Pokal Slovenije 2016, kjer se upoštevajo samo slovenski klubi, se pa je iz 4. mesta dvignil na 2. mesto. O pokalnem zmagovalcu bo od­ločala tretja tekma, ki bo v 10. decembra v Kuzmi. V nedeljo, 23. oktobra, smo se udeležili tekmovanja JKA (Japan Karate Asosiation) zveze Slovenije, v Celju. Na­stopili smo kot razširjena re­prezentanca SKIF Slovenije, ki je štela 14 tekmovalcev in 3 trenerje. Med njimi so bili tudi 4 ižanski tekmovalci: Lo­vro Kramberger, Naser Batič, Nik Nedelko, Miha Dragojevič in trener kluba Matej Kabaj. Tekmovalci so dobro zastopali barve svojega kluba. Osvojili so prvo, drugo in tretje mesto. Zmagal je Lovro v kategori­ji starejši dečki borbe, drugo mesto je osvojil Nik, v kate­goriji kate mlajši dečki, tretje mesto pa Naser v kategoriji kate starejši dečki. Miha se je z eno zmago in enim porazom uvrstil med osem najboljših. Zadnji vikend oktobra smo bili organizatorji SKIF lige Slo­venije za leto 2016. Tekmova­nje je potekalo na Podružnični šoli Šmarje Sap. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, saj je potekalo brez večjih preki­nitev. Rezultatsko smo Ižanci na tem ekipnem tekmovanju osvojili 5 uvrstitev med tri najboljše. Dve zlati, srebrno in dve bronasti. Za pomoč pri organizaciji in dobrem pote­ku tekmovanja se je potrebno zahvaliti zvestim članom klu­ba, staršem otrok, ki aktivno in nesebično pomagajo na vseh področjih klubskega delova­nja. Hvala vsem. Karate pozdrav OSS! Matej Kabaj, trener Karate-do klub Ig Shotokan Mateja Breznik Na seminarju pri japonskem mojstru v Domžalah Po tekmovanju z medaljami in trenerjem kluba VESELJAKOVIH 20 • november - december 2016 • št. 120, leto 20 • 2,69 € • Radio Veseljak letos praznuje dvaj­seti rojstni dan in ob tem dogodku prireja koncert, ki bo 3. decembra v dvorani Stožice. Na koncertu bodo nastopili izvrstni in priljubljeni slo­venski glasbeniki, ki so postali si­nonim za kakovostno ustvarjanje in izvajanje slovenske narodno-zabav­ne in zabavne glasbe. Vljudno vabljeni! ERNANI - naslovni junak Verdijeve opere, aragonski vojvoda, LENKO, Davorin - naš pisatelj, dobitnik kresnika leta 2014 za roman Telesa v temi, UKVE - kraj zahodno od Trbiža v Kanalski dolini, Ugovizza Obiščite prenovljen spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. 34 Mostiščar 08 | November 2016 GOVEJA OKROGLA ČREVA: 40/43 – 11,10 EUR/30 m; 43/46 – 12,90 EUR/30 m SVINJSKA TANKA ČREVA: 30/32 – 19,00 EUR/92 m; 32/34 – 18 EUR/92 m34/36 – 2,80 EUR/20 m; 34/36 – 16,00 EUR/92 m+40 – 13,00 EUR/92 m RITNIKI 1,5 m – 2,00 EUR/kos DANKE 1,80 EUR/kos GOVEJA RAVNA ZA SALAME . 55-60 – 10,00 EUR/10 m; . 60-65 – 12,00 EUR/10 m UMETNI OVITKI ZA SALAME . 50,55 – 0,20 EUR/kos; . 60,65 – 0,20 EUR/kos OVitek d. o. o. Telefon: 01/286-46-52GSM: 041/656-100, 031/640-099Zabrv 16, 1292 Ig Prisotni smo vsak delovnik od 9. do 13. ure, od 9. 11. 2016 do 25. 1. 2017 tudi ob sredah med 16. in 18. uro ter ob sobotah med 8.30 in 9.30. PRIHAJA EAS KOLIN Za nakup nad 100 EUR nudimo 5 % popust. ZOBNA AMBULANTA PRENADENT www.zobozdravstvo-prenadent.si • estetsko zobozdravstvo, • protetika, • implantologija, • otroško zobozdravstvo, • brezbolecˇinsko lasersko zobozdravstvo, • zdravljenje parodontalne bolezni Draga 1, 1292 Ig GSM: 040 934 000 Ne privoščite si slabe ocene! Nudim INŠTRUKCIJE iz MATEMATIKE in FIZIKE za osnovne šole, srednje šole in gimnazije pri meni ali pri vas doma. Tel.: 01 286 32 54 ali GSM: 040 60 99 38 Alenka Toni s.p. GRADBENIŠT VO FIKRET TAHIROVIĆ, s. p. Rakarjeva ul. 13, 1292 Ig GSM: 041/ 739 515 T: 01/ 29 09 422 Podjetje z 18-letno tradicijo izvaja gradbena dela: adaptacije in zidanje objektov zunanje ureditve in tlakovanje dvorišč fasade, ometi, tlaki ostala zaključna gradbena dela Mostiščar 08 | November 2016 Ali čakate me, gozdovi preljubi? Kako rad bi prišel, ah rad. Ne čakajte me, nič več me ne bo, še pomnite, kdaj sem prišel po slovo. S. Jenko Z AHV AL A ALOJZ JANEŽIČ (19. 6. 1930–20. 10. 2016) Ob izgubi našega dragega ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in ostalim krajanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter prispevke za cerkvene in humanitarne namene. Posebna zahvala velja gasilcem, konjerejcem, gospodu župniku, govornikoma, pevcem, trobentaču, gospodu Vrhovcu in gospe Silvi Dolinšek za lepo opravljen obred. Hvala vam, ker ste ga imeli radi, se mu tako množično poklonili in ga pospremili na zadnji poti. Žena Frančiška, sin Lojze, hčerka Martina, vnuka Aleš in Andreja z družino ter ostali ožji sorodniki. Spomin na Ceneta Pečka Poleti je umrl naš član in prijatelj Cene Pe­ček, borec Pionirske čete, ki je bila ustanov­ljena junija 1942 leta na Golem. Golo je bilo takrat izropano in požgano, veliko mož je bilo odpeljanih v zapore in internacijo, ženske, ot­roci in starci pa so bili pregnani na Ig. Od tu so se dnevno vračali na Golo obdelovat svoje njive, se sestajali in organizirali odpor proti okupatorju. Ženske so bile organizirane v AFŽ, moški so se izka­zali kot aktivisti, otroci od 8. do 14. leta pa so bili v Pionirski četi. Njihove naloge so bile opazovanje sovražnika, poročanje in pre­našanje pošte. Cene je na podstrešju šole, ki edina v vasi ni bila požgana, napravil opazovalnice, tako da je malo dvignil opeko in skozi režo opazoval okolico. Med neko bitko je opazil ranjenega partizana, ki je poskušal priti v zavetje. Ranjenca je z veliko tru­da skril na skedenj ter odhitel po pomoč. Ranjenega partizana so oskrbela dekleta, aktivisti pa so ga odpeljali v bolnišnico v Beli krajini. Šele mnogo let pozneje, ko je služboval v Robu na Dolenjskem, ga je obiskal prijatelj in s seboj pripeljal prijetnega in ljubeznivega človeka. Izkazalo se je, da je bil to ranjenec, ki ga je Cene rešil. Po končani vojni je bil štiri mesece na delovni akciji na de­lovišču proge Šabac-Sarajevo, od koder se je vrnil kot udarnik. Želel se je vpisati v šolo za pilote, o čemer je sanjal že med voj­no, vendar to ni bilo mogoče, ker ni imel končane osnovne šole, saj je njegovo šolanje prekinila vojna. Osnovno šolo je dokončal pozneje in se nato ob podpori Letalske zveze Slovenije vpisal v oddelek za jadralna letala v Ribnici. V enem letu je opravil A- in B-izpit in 6. junija 1948 leta prvič poletel. V Vršcu je opravil še C-izpit. Šolanje je nadaljeval v Rumi, Mostarju in Novem Sadu. Ker ni želel ostati v vojaški službi, je postal rezervni pilot in se do upokojitve vsako leto udeleževal vojaških vaj iz letenja z lo­vski letali. Leta 1988 se je upokojil kot komandir eskadrilje pri Teritorialni obrambi Slovenije. Ostal je zvest letenju in po načr­tih Maxa Brendlija iz Švice je sestavil lastno letalo, s katerim sta z ženo letela vse do 2008 leta. Tako je letel polnih 60 let. Poleg pilotiranja je rad delal z lesom in tudi ta želja se mu je izpolnila, saj je bil 22 let direktor Hojinega obrata – žage v Robu. Ko mu je zdravje še dopuščalo, sta se z ženo redno udeleževa­la vseh društvenih prireditev. Bil je prijeten sogovornik, zato ga bomo zelo pogrešali. Društvo odmev Mokrca Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Oglašujte v Mostiščarju Vabimo podjetja in samostojne podjetnike, da se z ogla­som predstavijo v Mostiščarju. Postanite prepoznavni - glasilo Mostiščar brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Ig. Ugodne cene oglasov! Oglas vam brezplačno oblikujemo. Informacije na: mostiscar@obcina-ig.si Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 1. december 2016. Mostiščar 08 | November 2016 Kako postati navdihujoči starši in uspešno komunicirati z otrokom Knjižnica Ig, sreda, 23. november, ob 19.00 Zavedanje, da smo starši tisti, ki vodimo odnos z otrokom, je ključnega pomena za to, da bodo naši otroci zrasli v zdrave, stabilne, odgovorne in uspešne odrasle. Uveljavljena strokovnjaka za delo z otroki Leja Mahnič bo predstavila, kako prepoznati in korigirati lastne omejujoče vzorce Ustvarjalna delavnica za odrasle IZDELOVANJE UNIKATNIH ŠTAMPILJK Knjižnica Ig, sreda 14. december ob 18.00 Na ustvarjalni delavnici bomo z Matejo in Simo­nom iz KUD Galerije C.C.U. izdelovali raznovrst­ne unikatne štampiljke, ki so uporabne pri ustvar­janju voščilnic, daril in za unikatno dekoracijo zavijalnega papirja. Prijave osebno v knjižnici, na 01 286 33 88 ali ig@mklj.si. Mostiščar 08 | November 2016 • OGLASI //////////////////////////////////////// ///////////////// KOLEDAR PRIREDITEV • Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju Zadnja stran 300 Notranja stran 220 Zadnja stran 165 Notranja stran 120 Zadnja stran 100 Notranja stran 70 Cenik je potrdil Občinski svet na 8. redni seji dne 23. 12. 2015. NOVEMBER 75. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig Predavanje Kako postati navdihujoči starši in uspešno komunicirati z otrokom MKL - Knjižnica Ig Koncert zborovskega petja Društvo upokojencev Ig Koncert Borovničk ob predstavitvi njihovega CD-ja Društvo Fran Govekar Ig Koncert Marjana Zgonca in klap Jorema d. o. o. Ustvarjalna delavnica za otroke Darilo MKL - Knjižnica Ig Predavanje Kako lahko konopljini izdelki vplivajo na človekovo počutje Turistično društvo Kurešček DECEMBER Novoletni bazar OŠ Ig OŠ Ig Celonočna gong kopel Društvo Zapotok Miklavžev sejem Gostilna Gerbec Ura pravljic Praznične pravljice MKL - Knjižnica Ig Predavanje Karmična diagnostika in dušni zapis Turistično društvo Kurešček Božični sejem Svobodna waldorfska šola Kurešček Letni koncert Ženskega pevskega zbora Ig Društvo Fran Govekar Ig Ustvarjalna delavnica za odrasle Izdelovanje unikatnih štampiljk MKL - Knjižnica Ig Tradicionalni koncert Partizanskega pevskega zbora z gosti Društvo Odmev Mokrca Božični sejem Gostilna Gerbec Mostiščar 08 | November 2016 Vljudno vabljeni na K ONCER T ZBORO VSKEGA PET J A, ki bo v petek, 25. 11. 2016, ob 19. uri, v dvorani Centra Ig. Nastopajo: Moški pevski zbor Ig, Mešani pevski zbor DU Ig in moška vokalna skupina Fone Megale. Prireditelj: MARJ AN Z GONC IN KLAPE: Predstavitev nove zgoščenke MARJANA ZGONCA PJESMA OSTAJE, posnete v Splitu v dalmatinščini za CROATIA RECORDS. Pel bo tudi pesmi legendarnega pevca VINKA COCEJA. Koncertobpromociji cD-ja DvoranaIška vas sobota, 26.november 2016, ob 19.urI 27. 11. ob 17.30 v športni dvorani na igu VLJUDNO VABLJENI! PRODAJA VSTOPNIC: EVENTIM: PETROLOVI SERVISI; POŠTE