GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 9 — Leto III.
Murska Sobota, 8. marca 1951
Cena 3 din
8. marec slavi tudi Benkova Marta..
Letos 8 marca bodo pretekla tri leta, odkar vodi dolnjelendavski Dom igre in dela požrtvovalna vzgojiteljica Benkova Marta Na svoje uspehe je 'Marta lahko ponosna. Prav njena zasluga je, da je strt odpor staršev proti kolektivni vzgoji otrok v domu Zato delovno ljudstvo v Lendavi ceni svoj dom in spoštuje vzgojiteljice svojih otrok. Marta je hči našega Prekmurja, rodom iz Hotize. Že kot mlado dekle se je posvetila poklicu, v katerem je ljudstvu lahko pomagala. Kot bolniška sestra je službovala v Splitu. Tam jo je zatekla vojna. Marta ni hotela služiti Nemcem in je službo rajši zapustila. Povezala, se je  z naprednimi borci »Makedonskega kluba« in pričela zbirati material za partizane. Leta 1944 je bila skupina izdana. Pobegnila je v partizane, kjer je ostala vse do 1946: leta, ko se je vrnila kot borka na rojstno grudo v Prekmurje. Kot sestra se je   posvetila borbi proti trahomu. V tem času je bila zelo delavna Članica AFŽ. V Lendavi si je prav  tedaj postavila glavno nalogo, da se odpre Dom igre ih dela. Nalogo ženske organizacije je Marta z voljo sprejela na svoja ramena.
 Ko si je Marta ogledala prostore bodočega Doma, je bila vsa obupana. Šolske sestre so pustile prostore v strašnem stanju. Šipe so bile razbite, stene umazane in vrata brez kljuk. Marta je zagrabila za delo. Njene   sotovarišice so očistile sobe, vaške žene so pripravile krompir, moko, mast in  druge pridelke, Marta pa je poiskala inventar in vse potrebno. 8. marca 1948 je bil dom za silo urejen. Marta je z sovzgojiteljicami Čakala na prve  male obiskovalce. »Otroci v DID bodo slabo vzgojeni« se je slišalo med starši. »Vzeli jih bodo in poslali v Rusijo. Vsak dan bodo dobili koruzne žgance« so zagotavljali nekateri nevernežu Starše so preplašile bivše nune, ki so delno uspele s svojo propagando. Zato je ob pričetku prišlo le deset otrok, med njimi otroci Člana Partije Pavšiča in delavca Nemšiča, ki so bili dolgo Časa edini gostje. Na okraju so Marti namignili, da se ne splača vzdrževati DID, v katerem je samo deset otrok. Ona se je odločno uprla: »To pa ni res! Mi moramo in bojno staršem pokazali, da so njihovi otroci v dobrih rokah.« Spomnila se je sirot, ki so  živele pri raznih ljudeh brez staršev. Sprejela jih je v dom. Vsa se je posvetila njihovi Vzgoji, jih učila skupno z ostalimi malčki. Povabila je  lendavske starše na ogled. Pokazala jim je, kaj so se otroci že v domu naučiti. Presenečeni  so bili oni, ki so spoznali siroto Jožeka Vehovčiča. Tri leta  je bil star, ko ga je Marta sprejela v dom. Ni znal hoditi, ne govoriti. V kratkem času je postal cel korenjak.
  Starši so začeli dobivati zaupanje v dom. Otroci so bili vzorno vzgojeni, naučili so se pesmic, igric in še marsikaj. Vsak teden se je oglasila kakšna mamica in pripeljala s sabo svojega otroka. Zaenkrat samo na »poskušnjo«. Zaupanje v dom je rastlo. otroci so pripovedovali staršem o življenju v  domu, o dobri hrani, o prijazni Marti in njenih sotovartšicah...
 0b tretji obletnici ustanovitve nima Dom več svojih prvih gostov. Za sirote je Marta poskrbela, da so bile sprejete v razne  vzgojne ustanove. Ostal je le mali Jožek kot zvesti sosed Martinih Malčkov. Z lepim   vedenjem si je pri neki družini pridobil toliko zaupanja, da so ga posvojili. Danes je v domu 80 otrok, ki so zasedli vse sobe. Še premalo prostora imajo. Prihajajo starši in prosijo, da bi sprejeli njihove otroke v dom. Vsaka zaposlena mati je srečna, če ji je otrok na varnem.
Marta in še štiri vzgojiteljice vodijo ves ta živžav. Marti je desna roka pri delu Stanislava ki je dolga leta vodila Otroški vrtec v Ljubljani. Zdaj naj bi odšla v pokoj. Preveč ljubi otroke, zato jih ne more zapustiti. Pridna je tudi Klara Dubošičeva, ki je komaj pred kratkim končala šolo  za vzgojiteljice.
 Žene, organizirane v AFŽ; dobro poznajo Marto Benkov o, ki je njihov a sekretarka. Pred kratkim se je vrnila iz partijske šole, ki jo je  obiskovala v Mariboru. Skoraj nerada se spominja teh mesecev. »Imela sem domotožje po otrocih« kaj rada spregovori. Najsrečnejša je  bila takrat, ko je ob prostem času opazovala mariborske Otroke, ki so se v parku igrali. 
Za 8. marec se Martini malčki pripravljajo z igrico »Sneguljčica«. Spet bodo pokazali staršem, česa se v domu uče.
»Staršem motamo privzgojiti ljubezen do doma. oni morajo čutiti, da je to resničen dom njihovih otrok«, to je želja Marte Benkove.	D-ca
V LAHONCIH SE MLADINA PRIPRAVLJA   NA VOLITVE...
 V Lahoncih mladina ni izkoristila vseh možnosti svojega razvoja. Delo v aktivu LMS je bilo zelo slabo. Dosedanja sekretarka Filipičeva se ni dovolj brigala za vzgojo mladine. Mladinci so obračunali s preteklostjo. Sedaj se pripravljajo na volitve novega sekretariata, ki naj bi jih v bodoče vodil Mladina je najbolj vneta za gojenje fizkulturo. Zato bi bilo zaželeno, da bi ustanovili fizkulturno društvo,  ki bi povezalo mladino v društveno življenje. Mladinci si želijo nogometa. .Težave so le z žogo, ki je ne morejo nabaviti, čeprav bi med seboj zbrali potreben denar. Tudi za igranje šaha so se nekateri   odločili, manjka pa jim šahovnic in figur. Upati je, da se bo novoizvoljeni odbor bolje pobrigal za vedro in pošteno zabavo, ki jo Lahonska zadruž pošteno zabavo, ki jo lahonska zadružna mladina iskreno želi.	Pejo
Tov. Miha Marinko
je govoril na predvolilnem zborovanju v M. Soboti
V nedeljo predpoldne se je zbralo pred poslopjem nove gimnazije v Murski Soboti več tisoč volivcev iz mesta in okoliških vasi. Velikega predvolivnega zborovanja se je udeležil med drugimi predstavniki oblasti tudi predsednik vlade Ljudske republike Slovenije, tovariš Miha Marinko. Tovariš predsednik je imel pred zbrano množico volivcev daljši govor, v katerem se je dotaknil položaja doma in v svetu Tovariš Miha Marinko je med drugim dejal, da se predstoječe volitve v ljudsko skupščino vrše v dokaj napetem mednarodnem ozračju, zato je tembolj važna in potrebna enotnost našega ljudstva, ki ga bo pokazalo na volitvah. Ohranitev miru in neodvisnosti  naše dežele je v veliki meri odvisna od enot-
nosti našega ljudstva. Tov, Marinko je opozoril volivce na nekatere sovražne parole v Prekmurju, ki govore o pobegu vodilnih funkcionarjev in sicer tov. Brgleza Bele, sekretarja OK KPS in ljudskega poslanca Kranjca Miška. O zlaganosti  teh parol so se imeli Volivci v murskosoboškem okraju prepričati, saj volivci z omenjenimi tovariši dnevno prihajajo v stik. Tovariš Marinko je poudaril, da sovražnik s takimi parolami poizkuša omajati trdnost in vero ljudstva v svojo ljudsko oblast, kar pa bomo preprečili le z budnostjo proti ljudem, ko poizkušajo razširjati take in podobne parole. Sovražnik poizkuša ustvarjati zmedo z namenom.
zavirati naš razvoj ter obrambno sposobnost domovine. Vendar se ti poizkusi razbijajo ob dnevnih  uspehih našega delovnega ljudstva, ki koraka smelo najprej v izgradnji naše socialistične dežele. Zatem je tov. predsednik omenil konferenco štirih. Naši narodi skupno z vsemi miroljubnimi narodi sveta veni je jo, da je možno preprečiti, vojno ter ohraniti mir. Vendar je potrebno biti pripravljen, za kar so pri nas storjeni potrebni ukrepi. Obrambna sposobnost in pa nemoten gospodarski razvoj — to sp naloge ki stoje pred našim ljudstvom. Zatem je tovariš Miha Marinka govoril o težavah, ki smo jih imeli z blokado informbirojevskih držav na čelu s SZ. Vse te težave, ki so imele  namen onemogočiti  izgradnjo naše države — smo uspešno   prebredli, za kar se, je zahvaliti le modri politiki našega vodstva. Jugoslavija si je s svojo pravilno politiko pridobila ogromne simpatije in veljavo v svetu, kar nam je omogočilo navezati stike z ostalimi državami. Zatem je omenil lažno demokracijo  ki vlada v SJZ in ostalih informbirojevskih državah. Primerjal je prisilno kolektivizacijo  v oplenjenih državah z našo izobrazbo vasi, ki sloni na demokratičnosti kmečkih delovnih milo žic, katere si grade s kolektivizacijo boljše pogoje za življenje. To je velika razlika v primeri z državami lažne demokracije, kar pa je garant pravilne poti po kateri, stopajo naši narodi v
socializem. Zato bomo v času volitev krepko strnili vrste, volitve pa morajo biti mogočna manifestacija naše enotnosti, kljub vsem klevetam, ki padajo na našo državo. Jugoslavija v nobenem primeru ne bo postala plen tuje agresije bilo s katere strani, zato  nam jamči ugled, ki ga uživamo v svetu in pa pravična stvar za katero se borimo.
Zatem je govoril o pravem načinu kritike, ki jo je potrebno uvesti med volivci.  Kritika pa mora biti objektivna, za kar je treba posvečati pažnjo. Končno je tovariš  predsednik izrazil svoje prepričanje, da bo Prekmurje tudi ob sedanjih volitvah ostalo strnjeno, ter  nikakor ne bo dopustilo sovražniku, da poizkuša z gotovimi parolami omajati vero v našo  socialistično graditev dežele. Tovariš Miha Marinko je končal svoj govor med viharnim ploskanjem volivcev in skandiranjem: Tito—Marinko.
Zatem je v krajšem govoru pozdravil zbor podpolkovnik JA tov. Majnik, kandidat ene izmed volivnih enot murskosoboškega okraja.  Tovariš Majnik je pozval volivce k enotnosti ter poudaril, da je naša Armada najboljši garant naši neodvisnosti. Takšne Armade; ki ima tesne stike z zaledjem — kakor je to primer v naši deželi  — ni moči premagati. Govor tovariša podpolkovnika JA so volivci viharno pdzdravili z vzklikanjem maršalu Titu, Armiji, Mihi Marinku itd.
Z zgraditvijo mladinske proge Doboj — Banjaluka bomo prodrli do novih naravnih zakladov...
Naša Bosna je izredno bogata pokrajina. Po svojih rudnih bogatstvih se uvršča med najbolj bogate republike v državi. Bogati viri različnih surovin ji omogočajo, da se močno industrializira.
Letos je Ljudska mladina sprejela važno obveznost, da bo zgradila novo progo iz Doboja v Banjaluko. Ta proga bo del  velike bodoče železnice od Bosanskega Novega do Valjevega in osrednje Srbije, obenem pa bomo dobili vzporedno normalnotirno progo z magistralo- Zagreb — Beograd.
Nova proga bo koristila industrijskemu razvoju v sosednih republikah. Hrvatska bo odslej mnogo bolje povezana s srednjo Bosno. Železniški kombinat bo prejemal koks iz Lukavca neposredno po novozgrajeni progi, ki pa bo tudi odprla pot do velikih gozdnih, zakladov v Bosni. Velikanski gozdovi so mrtev zaklad, dokler jih ne bomo izkoriščali. Ravno proga nam bo pomagala, da se jim bomo približali. 150 tisoč hektarov gozda bomo lahko izkoriščali, ko bo proga zgrajena.
Ne bo lahko zgraditi 92 km tira, ki bo  za km daljši od prve mladinske proge Brčko—Banoviči. Tehnično delo bo mnogo obsežnejše in težavnejše, kot je bilo pri prvih progah. Največje napore bo terjala graditev številnih predorov. Pri Leskovih Vodah bo najdaljši predor: 2785 m dolg, pri Tromedju 1411 metrov, krajših predorov pa bo več. Zgraditi bodo morali 31 mostov, prekopati milijon kubičnih metrov zemlje (od tega odpade  na skalnati teren 600 tisoč kubičnih metrov). To so velikanska dela, ki jih terja gradnja nove mladinske proge.
 Junaška Titova mladina se tudi letos ne bo ustrašila težav. Slavne delovne tradicije, poznane iz proge BrčkoBanoviči in Šamac-Sarajevo — jo bodo vodile k novim delovnim zmagam, ki bodo kronane takrat, ko bo po novi progi stekel prvi vlak z mladimi graditelji.			j
V	mladinski delovni akciji bo sodelovalo, preko  80 tisoč mladincev. Tudi slovenska mladina bo odšla na gradbišče in bratsko pomagala mladini sosednih republik.
V	obmurskih okrajih se mladina  močno ogreva za odhod na mladinsko progo. Na številnih sestankih aktivov LMS je slišati mlade glasove, ki izražajo svojo pripravljenost za izvršitev te važne naloge, ki jo je pred mladino postavila naša Partija. Priprave za odhod na mladinsko progo so poživele delo v mladinskih aktivih. Vsak dan prihajajo iz vrst vaške mladine nove prijave. Kmečki mladinci nočejo zaostajati za tovariši iz industrije. Zavedajo se, da so v tovarnah potrebni ljudje, ki ustvarjajo nove proizvode in bijejo odločen boj za neodvisnost naše dežele. Zato jih bodo oni  nadomestili na važnem gradbišču, kjer bodo v prihodnjih mesecih jurišale udarne mladinske brigade.
Za zgled obmurski mladini so lahko mladinci iz Globoke v ljutomerskem okraju. Na mladinskem sestanku je šest mladincev dvignilo roke in izjavilo:  »Gremo ha progo, ne zato, da bi tam kaj dobili, marveč zato, da bi pomagali graditi novo življenje. V čast si štejemo, da bomo lahko med graditelji tako pomembne proge«. To je njihov skromen in borben klic vsej obmurski mladini. Ljutomerski okraj ima že 30 prijavljencev za odhod. Iz aktiva Lukavci so se prijavili 3 mladinci, iz Bučečovec 2, iz Jeruzalema 3, iz Podgradja 3, iz Brebrovnika 2, prijave pa so poslali tudi posamezniki. OK je sprejel obveznost, da pošlje na, progo 90 mladincev. S pomočjo mladinskih aktivov in s sodelovanjem vse mladine bo lahko obveznost častno izpolnil.
V	radgonskem okraju bo odšla na progo cela mladinska brigada, ki jo bo sestavil okrajni mladinski komite. Številne prijave s terena so jamstvo, da ne bo težko organizirati 100-člansko mladinsko brigado. Prve prijave so prišle iz Rožičkega Vrha in nekaterih vasi v Apaški kotlini. 
Tudi ostala okraja bosta poslala na progo večje število mladine, ki bo sodelovala v odločilni bitki za nove kilometre železnic. Tam se bo pobratila z bratskimi mladinci, oplodila se bo z novimi izkušnjami dela in borbe za plan, skratka — mladinska proga Doboj -Banjaluka bo zopet prava kovačnica novih ljudi, ki se bodo vračali na svoje domove z neizbrisnimi spomini na svojo progo.
Na zborih volilcev bodo ugotavljali dohodke posameznikov
Krajevne davčne- komisije so te dni končale svoje  delo  pri  obračunavanju dohodkov, ki so jih imela v lanskem letu posamezna kmečka gospodarstva. Izvršile so ogromno delo,  ki bo pripomoglo do pravične davčne obremenitve kmečkih gospodarstev.
Prekmurski kmetje so njihovo delo pozdravili i Letos so krajevne komisije izračunale za vsako gospodarstvo posebej, koliko je imelo dohodkov in koliko je porabilo pridelkov doma. Pri svojem delu so upoštevale elementarne nezgode, lenobo in slab odnos do dela, kjer se je ta pokazal in kvarno vplival na kmetijsko proizvodnjo. Vse to je dalo komisijam sliko gospodarske moči prekmurskih kmetov, ki se od stvarnega stanja ne razlikuje.
Davčne komisije so prišle do podatkov, da znaša lanski dohodek kmečkih gospodarstev v soboškem okraju 640 milijonov dinarjev. Ta vsota je za 126 milijonov večja, kot je bil  ocenjen dohodek v letu 1949. Porast je posledica. lanske dobre sadne letine in znatnega dviga cen kmetijskim proizvodom na prostem trgu. Sadjarji so pred dvema letoma dajali na trg 50 vagonov sadja, lani pa je bilo odposlanega iz okraja kar 300 va-
gonov. Takrat, so prodajli jabolka po 10 in  20 dinarjev, letos pa ga prodajajo na domačem trgu po 50 dinarjev za kg, v Zagrebu in na drugih tržiščih pa še po višjih cenah. Dobra sadna letina je prinesla Prekmurju lepe dohodke pri žganju, katerega so sadjarji prodajali gostinskim podjetjem po 350 in 400 din za liter. Količine prodanega žganja cenijo na desettisoče litrov.
Če bi ne bila suša,   bi bil lanski dohodek prekmurskih  kmetov še višji. Te okolnosti so vplivale na višino pridelka, kar so davčne komisije povsod upoštevale. Hektarske donose so različno ocenjevale  V Strukovcih in okolici je bila lanska letina pri žitaricah ugodna. Zato so hektarski pridelek računali po 16 in 17 metrskih centov. Kmetje sami priznavajo, da so toliko pridelali, V Martinju in Trdkovi je  slabša zemlja, kjer je tudi suša bolj pustošila. Člani davčnih komisij so ocenili, da je bil hektarski donos žit le pri 10 metrskih centih. Davčne komisije so bile letos že toliko samostojne, da so upoštevale razliko hektarskih donosov tudi pri  dveh sosednih gospodarstvih z enako zemljo. To se je zgodilo v primeru, če je lastnik sam zakrivil slabši  pridelek. Malomarnim kmečkim  proizvajalcem komisije niso upošte-
vale  slabših pridelkov. Tako je davčna komisija v Brezovcih   pretehtala kmeta Damjana, ki redi premalo živine.  Za njegov dohodek je smatrala vso odvišno seno, neglede na to, če ga je Damijan prodal ali pa ga preveč pokrmil svoji maloštevilni živini.
Večina vaških davčnih komisij se je izogibala napak, ki jih je pokazala že praksa prejšnjih let. Okrajna komisija je imela le nekaj redkih primerov, da je morala popraviti napake krajevnih komisij. Tako je bilo v Zenkovcih. Tam si je predsednik komisije Alfred Fujs vpisal v svoj obračunski list nizke dohodke, da je bila očividna njihova nerealnost. Pozneje so člani okrajne davčne komisije ugotovili, da je vpisal Fujs samo 450 kg pridelka jabolk, imel pa je še meseca januarja poleg jabolk na zalogi 400 l jabolčnika. Tudi 20 kokoši skače po njegovem dvorišču, čeprav ni vnesel v obračunski list nobene.
Tako je okrajna davčna komisija že ugotovila nekaj napak, ki so jih povzročili člani krajevnih komisij. Vse ostale nepravilnosti pa bodo  v prihodnjih dneh  povedali sami volivci na svojih zborih, kjer bodo preverjali podatke, ki so jih v  svojem delu zbrale davčne komisije.
Bučečovski frontovci so v januarju pokazali,
kaj zmorejo ...
Pri Mali Nedelji je zadnje čase vladalo navidezno zatišje.   Bučečovski frontovci o svojih uspehih niso govorili. Resnica o njih je prišla na dan, ko so poslali okrajnemu odboru Fronte svoje januarsko poročilo. Tedaj je zvedela okrajna tekmovalna komisija o ljudeh  okrog Male Nedelje. Januarski uspehi vaške organizacije v Bučečovcih so jo iznenadili. Ko je ocenjevala   delo vseh tekmovalcev  je šele prišla do spoznanja in 
odločitve: »Bučečovski frontovci so najboljši v okraju.« Železnodverčani so jim morali priznati, da so jih le-ti premagali Že dvakrat osvojeno prehodno zastavico so prepustili bučečovskim frontovcem...
Skoraj vsak dan se bučečovski vaščani srečajo na gradbišču avtogaraže, kamor jih kliče nujno delo. Na dan velikega praznika hočejo garažo izročiti svojemu namenu. Pri prostovoljnem delu so zelo pridni, prispevali so že 2100 prostovoljnih delovnih ur.
 Pogledali so na ceste, ki so bile v zelo slabem stanju. Niso čakali na pomoč iz okraja Kar sami jih dajmo popraviti! Tako so na svojem sestanku odločili. Odšli so v gramoznice in nakopali 138 kub. m gramoza. Prišli so vozniki in ga spravili na ceste, ki so postale sposobnejše za promet. Tudi na krajevno cesto v Bučečovcih so stopili. Vse to jim je dalo preko tisoč prostovoljnih ur.
Avtogaražo gradijo večinoma z lastnimi sredstvi, ki so jih znali na pravem mestu poiskati. Tako so fontovci sami prispevala 8 kub. m smrekovega lesa.
Spomnili so se na sklep, ki so ga že ob pričetku tekmovanja zapisali v obveznosti. Takrat so govorili o 20 članih, ki jih bodo sprejeli v Fronto. Stopili so pred volivce in jim povedali, kakšna, jo
njihova  odločitev. Petnajst tovarišev je podpisalo pristopnice za OF.
Sodelujejo s KLO in pomagajo povsod, kjer   je treba frontovske besede. Tako je bilo pri statističnem popisu živine in pri odmerjanju davkov, kjer je Fronta podprla svoj KLO. Dvignil se je njen ugled v očeh vseh volivcev, ki ji radi sledijo. 90 odstotkov volivcev je vključenih v Fronto. 
Ni jim šlo od rok škropljenje sadnega drevja, ki je tudi pri Mali Nedelji zelo močno napadeno. Fronta se je za to zavzela. Preko svojega članstva je pospešila akcijo in za njeno  izvedbo zadolžila frontne odbornike.
Mladinke se zbirajo v kuhinjskem tečaju, ki je bil ustanovljen na pobudo vaške frontne organizacije. Dvajset se jih Vadi pri sestavljanju kuhinjskih receptov in pri praktičnem gospodinjskem 
delu in kuhanju. Tečaj vodijo sposobne članice AFŽ.
Bučkovski frontovci tekmujejo dalje. Dosedanje tekmovanje so še bolj oživeli Stojijo pred   volitvami za republiško Ljudsko skupščino. Tokrat so napovedali tekmovanje vsem vaškim odborom OF malonedeljskega sektorja. Napovedali so jim: Pomerimo se, kateri izmed VO OF bo preje 100 odstotno . zaključil volili in imel v škrinjici »reakcije« najmanjše število glasov.
Svojo državljansko zavest si utrjujejo na kulturno-prosvetnem področju, kjer so zelo  aktivni. V času tekmovanja so priredili tri samostojne nastope, ki so
jih vsi vaščani polnoštevilno  obiskali. Zlasti je uspel zadnji nastop  dramske skupine, ki se je poklala s Finžgarjevim »Divjim lovcem«. Dramski ansambel je med najboljšimi v okraju.	
Doseženi frontni uspehi Bučečovčanov so izrednega pomena za utrditev moralno-politične enotnosti tamkajšnjega ljudstva. Ugodno bodo vplivali na bodoče delo, zlasti še na volilne rezultate. Tako si brišejo očitke, ki so včasih upravičeno padali na njihov rovaš. Nočejo ostati med zadnjimi, zato so se temeljito podvizali v svojem frontnem delu.
Lahonski frontovci
gradijo nov most ...
Lahonski vaščani so zadnji čas spoznali svojo Fronto, ki je med njimi oživela. Novoizvoljeni frontni odbor ni hotel po stopinjah preteklosti. Pri njegovih članih se je porodila misel, da pričnejo z gradnjo mostu , na cesti Lahonci—Ivanjkovci.
Njihov predlog so frontovci radi sprejeli. Most bo koristil vsem vaščanom, ki so se s krampi in lopatami podali na delovno mesto. Pod njihovimi rokami že nastaja nov most, ki ga bodo na praznik svoje Fronte izročili prometu.
Lahonskim frontovcem se je zadnje dni pridružilo 20 volivcev, ki so izpolnili pristopne izjave, članarino redno plačujejo in jo odvajajo, na okraj. V vasi so obdarili dve siroti, ki sta potrebni frontne pomoči. Tudi KLO radi pomagajo. Več frontovcev so delegirali v Svet za razdeljevanje živilskih nakaznic, ki skrbi za pravičnost pri tem od-
govornem delu. V Svetu so večinoma člani Ljudske inšpekcije, ki so zadolženi za kontrolo ustanov in KLO. Fronta soodloča tudi pri razbijanju planov obveznih oddaj na poedine kmetovalce.
Na Lahončane ni pozabil okrajni odbor Fronte, ki jim je v priznanje
 za dosežene uspehe podelil pohvalno diplomo. Prvič je Lahončane doletela ta čast. Zato bodo prav sigurno poskrbeli, da diplomo čimdalje, obdržijo, kot so jo frontovci ljutomerskega IV. terena, Cvenarji in Borejčani. Ti   VO OF so že drugič prejeli to priznanje.
Jugoslovanska folklorna skupina, sestavljena iz članov tamburaškega orkestra, plesalcev, narodnih plesov in orkestra z narodnimi instrumenti, bo izvajala jugoslovanske narodne plese in pesmi v Avstriji, in sicer na Dunaju, v. Celovcu, Salzburgu in Gradcu.
Stran 2
»L  J  U D S K I       G  L  A  S«
Murska Sobota, 8. marca 1951
Kmetijske zadruge je treba usmeriti
na kmetijsko proizvodnjo...
V radgonskem okraju je splošno kmetijsko zadružništvo preveč životarilo. Te zadruge, kot nižja oblika zadružništva — so se večidel bavile e trgovino in delno z odkupi. Zato so jih delovni ljudje po pravici imenovali »trgovine«, ker drugih funkcij tudi opravljale niso.
Zadnji čas se je stanje v KZ precej spremenilo. Po nekaterih krajih so pričeli z delovanjem odseki, katerih namen je, da vplivajo na drobnozemljiške posestnike v cilju izboljšanja kmetijske proizvodnje. Z ustanavljanjem različnih odsekov so šele kmetijske zadruge dobile tisto organizacijsko obeležje, ki jim pripada. Odseki združujejo delovne kmete, jih navajajo h kolektivnosti in skupnemu reševanju nalog kmetijske proizvodnje v vsaki posamezni vasi. Edino zadruge z aktivnimi odseki za pospešitev vseh panog kmetijstva morejo na podeželju odigrati vlogo mobilizatorja kmetov za kmetijsko zadružništvo in postopen prehod k višjim oblikam skupnega gospodarjenja, t. j. k oblikam kmečkega delovnega zadružništva.
V Murščaku in Boračevem uspeva delo sadjarskih odsekov...
V	23 kmetijskih zadrugah radgonskega okraja delujejo trgovinski odseki, ki so razvili precejšnjo trgovsko dejavnost. Ti odseki so v poslovanju večinoma aktivni in donosni za zadružnike. Zelo dobro gospodari trgovski odsek kmetijske zadruge na Račkem vrhu, kateri
 posluje  izključno z lastnimi krediti, ki  si jih je ustvaril z živahnim trgovanjem in odkupi prostih viškov od delovnega kmeta. Ta zadruga se je osamosvojila in je s tem privabila k sodelovanju najširši krog privatnikov. Poleg tega je odvedla v sklade 47 odstotkov čistega dohodka.
Kmetijska zadruga na Drvanji je močno razširila svoj delokrog preko raznih odsekov in jo je prištevati med najboljše v okraju. Njena široka dejavnost s privatnimi proizvajalci bo kronana v letošnjem letu, ko bodo v vasi ustanovili kmetijsko delovno  zadrugo. Nekateri vaščani so se že odločili za višjo obliko kmetijskega zadružništva. Privabili so jih uspehi zadružne ekonomije, ki je lani uspela v. povečanju, kmetijske proizvodnje. Člani ekonomije so ob lanskem obračunu prejeli na roko 149 din za opravljeni trudodan, kar je svojstven primer dobrega gospodarjenja. Tudi kmetijska zadruga na Rožičkem vrhu si smelo utira pot v višje oblike naprednega gospodarstva.
V	sklopu kmetijskih zadrug deluje 6 zadružnih ekonomij. Nekatere se odlikujejo z dobro organizacijo dela in ustvarjajo pogoje za širjenje kmečkega zadružništva. Na ekonomiji v Velki pa lani niso skrbno gospodarili. Slabo so obdelali zemljo, ki jim ni mogla dati večjih hektarskih donosov. Vodstvo se ni pobrigalo za pravočasno pospravilo jesenskih pridelkov. Se sedaj Imajo nekaj njivskih površin, v katerih Čaka pridne roke neizkopani krompir, ki bo verjetno segnil.
V	Murščaku in Boračevem so se združili sadjarji in ustanovili sadjarske odseke, ki že precej dobro delujejo. Uredili so si lastne drevesnice, skrbijo za škropljenje sadnega drevja in za pospešitev sadjarstva.
V petih zadrugah so se uveljavili kreditni odseki...
Kmetijske zadruge imajo tudi obrtniške delavnice. Skupno deluje 9 zadružnih podjetij, ki so lani prigospodarila preko 2 milijona dinarjev dohodkov. Uspeh bi bil še večji, če bi ponekod ne bolehali na delovni disciplini in
 notranji organizaciji dela.
V	jeseni so pričeli intenzivneje ustanavljati semenske odseke, ki naj bi pomagali lokalnim oblastem pri organizaciji setve, smotrni obdelavi žemlje, predvsem pa z nabavo priznanega semenja iz krajevnih virov. Nekateri odseki so že pokazali svoje delo, drugi pa bodo morali pohiteti, saj stojijo pred spomladansko setvijo, ki jo bo treba pravočasno opraviti. Kazalo  bo ustanoviti semenske odseke tudi tam, kjer jih še doslej niso imeli. Od setve zavisi žetev, za visijo celo hektarski donosi poljskih pridelkov, ki so zato potrebni za prehrano delovnega ljudstva. Letos bodo odseki sprejeli umetna gnojila, ki jih bodo razdelili onim kmetom, kateri pridelujejo industrijske rastline. Grajati je  nekatere zadruge, ki niso naročile semenja spomladinskih kultur, čeprav bi ga kmetje izredno potrebovali. Takšne napake bi lahko odpravili semenski odseki, ki bi se bavili izključ-
 no s tem vprašanjem.
V	12 kmetijskih zadrugah delajo živinorejski odseki, ki pa so se zadovoljili le z ozkimi nalogami. Ne bavijo se s selekcijo živine, odbiro plemenske živine, kontrolo molznosti krav in z drugimi problemi, ki bi jih naj reševali. Zato bo prav važna naloga, da letos svoje delo poživijo in ga razširijo.
Tudi pet kreditnih odsekov se je močno zakoreninilo med kmečke zadružnike, ki  so vložili preko 215 tisočakov hranilnih vlog. Zal pa teh odsekov nimajo po vseh zadrugah, kar je krivda upravnih odborov. Štednjo še ponekod vedno zapostavljajo, čeprav je velikega pomena za socialistično preobrazbo na vasi,  še prav posebno pa za uravnovešen je blagovnih in kupnih
fondov. Zato je zaželeno, da ustanovijo te odseke po vseh zadrugah in zainteresirajo kmete, da bodo vlagali svoje prihranke.
V splošno zadružništvo je vključenih 5255 delovnih kmetov...
Letošnjo leto čaka zadruge mnogo nalog, ki jih bodo morale spremeniti v stvarnost. Predvsem naj  pridejo iz sedanjega »ozkega« poslovanja trgovin — v širšo delovno prakso, z organiziranjem različnih odsekov, ki naj bi težili k povečanju kmetijske proizvodnje. To so si tudi letos zapisali v obveznosti. Pravtako so uvideli, da so zadruge sposobne  vršiti vse odkupe na podeželju, Zato bodo prenesli iz dosedanjih 9 odkupnih centrov naloge odkupa na vse zadruge, ki bodo nosilci vezane in proste trgovine. Odkupne organe bodo s pravičnim nagrajevanjem zainteresirali za čim uspešnejši odkup prostih viškov iz kmečkega trga. Zato bodo uvedli provizije, ki naj bi bile podlaga za  nagrajevanje odkupovalcev po efektu dela.
V Radencih bodo ustanovili zadružno ekonomijo. Razčistiti bodo morali tudi
vprašanje lastništva zemlje bivše vaške skupnosti, ki jo še danes obdelujejo nekateri privatni kmetje (Hrastje—Mota). Ta zemlja naj bi dokončno prišla v last zadružnih ekonomij, odnosno KDZ.
Ponekod kličejo pridne roke goli zidovi bodočih zadružnih domov, ki naj bi jih dokončno, zgradile. Nasloniti se bodo morali na lastne sile in sredstva« ker ni pričakovati večje pomoči iz centra, ki prvenstveno pomaga gradnji zveznih in republiških objektov. Težave pa jim povzroča pomanjkanje strešne opeke, cementa in betonskega železa, ki, ga, še niso prejeli. Sedaj sploh stojijo pred vprašanjem, če bodo lahko izpolnili obveznost, ki so jo dali v Čast 10. obletnice OP.
Prav važna naloga je tudi pritegnitev 672 kmetov v splošno zadružništvo. Ti še sedaj niso bili krepko povezani z državo preko splošnih zadrug. Tudi nanje je treba misliti in jih prepričati, da se bodo vendarle odločili. To je tudi izredno važna - naloga množičnih organizacij, ki bodo morale naše zadružništvo, bolj izdatno podpreti.
Še o tekmovanju okrajnega magazina   v Soboti....
Takoj ob prihodu v poslopje okrajnega magazina v Soboti te pozdravi izdelan napis »Petletka, naš borbeni pozdrav«. V tej misli izražajo člani kolektiva svojo pripravljenost, da kar največ pripomorejo  skupni stvari socialistične graditve. Temu izrazu svobodnih misli sledijo pomembni delovni rezultati kolektiva, ki je lahko ob No-
vem letu sporočil delovnemu ljudstvu: »Naš plan finančnega prometa smo presegli za 13 odst., plan blagovnega prometa pa za 11 odst.«
Misli posameznikov so s združile v strnjeno celoto, ki je dala več koristnih predlogov za izboljšanje dela, za nov način trgovskega poslovanja. V tekmovanju so prišli predlogi na preizkušnjo. Vse, kar je bilo zdravega, je ostalo, drugo pa so ovrgli in nadomestili z novim. boljšim načinom organizacije dela. Stalno tekmovanje jih  je dvigalo, da so se povspeli na častno mesto kolektivov, ki stojijo v prvih — borbenih vrstah.
Že par let deluje delavski svet, ki je dobil lansko leto še širšo funkcijo. Iz posvetovalnega organa je postal gospodar podjetja. S  prevzemom podjetja je šele dobil polnoveljavno legitimacijo, da odloča in gospodari.
Zadnja zasedanja delavskega sveta so bila plodovita, prinesla so novih pobud in predlogov. Govorili so o pismu CK
KPJ o varčevanju. Začeli so razmišljati, kaj je potrebno izboljšati v podjetju. Člani  sveta so dobro pogruntali. Začeli so pri odpuščanju nepotrebnega osebja. 20 ljudi so napotili na druga,  bolj potrebna delovna mesta. Odpustili so par tečajnikov, ki niso bili sposobni za trgovanje, čeprav jih je podjetje že par let plačevalo. Dobro so vedeli, da bo čedalje živahnejše trgovanje zahtevalo sposobnih pomočnikov in poslovodij. Sprejeli so  nove vajence, ki jih bodo v par letih usposobili za dobre trgovce. Že letos jih bo prva desetina polagala strokovne izpite.
 Vagonske pošiljke blaga prihajajo
večinoma ponoči. Treba jih je v par urah prepeljati v skladišča. Kako to storita z malim številom delavstva? Tudi to zagonetko so znali rešiti. Soboški  uslužbenci so se zbrali v tri razkladalne brigade, ki priskočijo na pomoč delavcem. Odpadle so nepotrebne stojnine, rednim delavcem ni bilo treba plačevati tolikšnega števila nadur, ki so šle po-
prej v breme podjetja. Prostovoljni brigadirji so dali podjetju 5025 prostovoljnih ur... Prihranili so  405 tisočakov. Rezultat je bil tu: »S prostovoljnim delom so znižali število nadur za 28,5%, individualne režijske stroške pa za 10,7 odst.«. To jim je   prinesla dosedanja borba za znižanje režijskih stroškov, s čimer so pomogli delovnemu človeku do cenejših proizvodov. Lahko bi prišli še dalje, če ne bi  imeli povprečno tri uslužbence mesečno na bolezenskem dopustu. Ti ljudje so težko zboleli in odšli v okrevališča, kjer si bodo pridobili ljubo zdravje. Na njih niso mogli pozabiti, saj so bili poprej v njihovi družini.
Marsikdo od nas ne bo verjel, da delajo po normah. Je pa le resnica, da jih norme dvigajo čez plan. Vsako poslovalnico   znajo dobro precediti, koliko je zmožna prodati. Ko ocenjujejo njeno zmožnost — nikdar ne pozabijo na kupno možnost njenega terena. Šele potem sledijo številke, ki določajo poslovalnici in vsakemu prodajalcu njegovo trgovsko nalogo. Iz skupnega letnega plana, nastanejo mesečni plani prometa, ki se razdvojijo na posamezne poslovalnice. Vsak poslovodja in prodajalec skrbi, da ne ostane pod planom. To bi za njega pomenilo manjšo plačo. Trgovsko osebje v trgovinah plačujejo le po učinku dela,  kar praktično pomeni — po doseganju plana blagovnega in finančnega prometa. Lestvica pričujočega nagrajevanja se spušča od direktorja, preko komercialnega oddelka, pa vse do  slednjega prodajalca v poslovalnici.
Prodati je treba čimveč  takšno blago, ki ga potrošniki najbolj želijo in za njim povprašujejo. Le s tem blagom je moči preko plana prometa. To jih navaja h kulturnemu poslovanju, ki je važen regulator v današnjem sistemu trgovanja. Zato so komercialisti in  prodajalci prisluhnili željam potrošnikov. Vsak  dan se priložnostno sestajajo na komercialnem oddelku in se posvetujejo o željah svojih odjemalcev. Njihov glas gre naprej do direkcij, do proizvajalnih podjetij, kjer po možnosti preusmerjajo proizvodnjo. Vrača se nazaj z blagom v trgovine, ki že da ja jo več blaga  po želji. Tako se veča promet v soboških poslovalnicah, veča se v celotnem podjetju.
Potrošniki bi jim lahko več pomagali. V vseh poslovalnicah so uvedli smernice za pismene pritožbe predloge. Zadnji čas imajo potrošniki na razpolago pritožbeno knjigo in knjige predlogov. Le malo je potrošnikov, ki bi se jih posluževali. Tudi frontne in druge množične organizacije bi lahko mnogo pripomogle. Kje so potrošniški
sveti pri poslovalnicah, ki bi lahko neposredno kotrolirali poslovanje prodajalcev in vplivali na trgovino, da vskladi svoje poslovanje z željami potrošnikov? Vse to je še na mrtvi točki.
Dokaj močno trgovanje opazimo v poslovalnici Beltinci, Gor. Lendava in 
v nekaterih soboških trgovinah, Tu močno presegajo mesečne plane, kar jo že
znak kulturnejšega poslovanja iti večje izbire blaga. Slabejšim poslovalnicam radii pomagajo. Dodeljujejo jim takšno blago, ki gre v dotičnem kraju najbolj v promet.
Na upravi se kaj radi pritožujejo čez železniške tehtnice, ki niso Komisijsko preizkušene. Ž večkrat so imeli »smolo«. Pred nedavnem so prejeli nekaj podplatov, ki so na železniški postaji tehtali 1525 kg. Na skladiščni tehtnici so  težo preizkusili. Kaj se je pokazalo? V skladišču so podplati tehtali 26 kg manj, kot pa na železniški postaji. Podjetje je že večkrat zaprosilo, da se prekontrolirajo tehtnice in   ugotovi-njihovo stanje. Ostalo je le pri prešnji. Tudi z nekaterimi dobavami niso zadovoljni. Tako jim je Gozdno gospodarstvo v Konjicah poslalo fakturo in preko nje nakazalo 30 kub. m. drv.  Ko je pošiljka prispela, so komisijsko ugotovili količino dobavljenih drv. Manjkali so 
3 kub. m drv. Poslano reklamacijo Konji čarni niso sprejeli. Tako je padlo breme primanjkljaja na potrošnike. Delavski svet je o tem. temeljito spegovoril. Prišlo je do  sklepa. Sedaj komisijsko 
pretehtajo vso dobljeno blago na železniški postaji. Delavski svet je priporočil železniški postaji, da uredi postajni prostor, ki je ob dežju le  težko dostopen človeški nogi. Sklep je le delno izvršen. Železničarji sami so se odzvali prostovoljnemu, delu, ki pa niso bili kos precejšnji nalogi. Zato bo le treba« da pristopijo vse sindikalne podružnice na pomoč in s prostovoljnim delom Uredijo razkladalni prostor.
 Še več predlogov in sklepov je »zrevolucioniralo« delo uslužbencev okrajnega magazina. Med njimi so najvažnejši: redno izstavljanje faktur in kalkulacij, splošno varčevanje s papirjem, pravočasno vračanje embalaže in strokovno usposabljanje kadra preko seminarjev in specialnih krožkov, ki bodo dovedli uslužbence do uspelih« strokovnih izpitov.	
V soboškem magazinu so že prišli do tega, da so člani upravnega odbora precej strokovno  usposobljeni za upravljanje podjetja. Sindikalna organizacija se ni ustavila pri tem uspehu. V teh dneh pripravljajo seminar za člane delavskega sveta. Preko  poljudnih predavanj bodo pridobili zaželeno znanje. Pri članih delavskega sveta ne manjka . volje za to. Hočejo se spoznati  s podrobnostmi dela v njihovem podjetju. Edino tako bodo znali uravnavati gospodarstvo in ga voditi do novih uspehov. Njihova prizadevanja ne bodo zaman. Ostala bodo zapisana  v zgodovini podjetja, ki je pred nekaj meseci dobilo skrbnega gospodarja. 	-r.
Prvo zasedanje delavskega sveta
Upravno poslopje Okrajnega magazina v Murski Soboti
Ljutomerske zadruge bodo
pridelovale povrtnino
23. februarja so se zbrali v Ljutomeru
 vsi predsedniki KDZ v okraju. Pogovorili so se o preteklih občnih zborih, pomladanski setvi in o odkupu vina v lanskem letu.
Tov. Ehrlih je zborovalcem govoril o izvedbi jesenske setve in o nalogah KDZ, ki se nanašajo na spomladansko setev. Nekatere zadruge (Ivanjkovci, Miklavž, Krčevina in Razkrižje) so bile prejšnja leta pasivne v pogledu prehrane svojih članov. V zadnjem letu se je stanje bistveno spremenilo. Letos bodo morale zadruge sejati jara žita in koruzo; s tem bodo nadoknadile zaostanke pri jesenski setvi.
V zadružnem sektorju bodo zasejali 1834 ha površin s spomladanskimi kulturami Med  drugimi kulturami nameravajo zasaditi 400 ha zemlje s krompirjem, kar pa je še vedno premalo. Zadrugam primanjkuje blizu 12 vagonov semenskega krompirja, ki ga naj nabavijo predvsem iz lastnih virov Zadružniki imajo na ohišnicah dobro krompirjevo seme. Tega naj bi zadruge odkupile ali pa si ga izposodile. Ne kaže se preveč zanašati na semenski   krompir, ki ga je že naročil zadružni  sklad.
Zadružniki naj bi posejali večje njivske površine s krmilnimi kulturami, zlasti še s povrtninami Predsedniki so o tem živo diskutirali. Lani so zadrugam v Stročji vasi, Ljutomeru in drugod prinesle povrtnine lepe dohodke. Letos jih bodo gojili v vseh zadrugah. Sejali bodo solato, zelje, papriko, paradižnike in še druge vrtne kulture. Zadruge bodo ustanovile svojo prodajalno v . Mežici, kamor bodo pošiljale svoje pridelke.
KDZ v Stročji vaši je že uredila tople grede, kjer bodo gojili povrtnine. Težave jim povzroča pomanjkanje semen, za katere  pa je že poskrbel zadružni sklad. Čebuljček in česen je celo naročil v Srbiji, kjer je dobil dobavna zagotovila
Raznovrstne sadike bodo prejeli iz državnega posestva v Rakičanu, kamor bo potrebno poslati nekaj delavcev, ki bodo pomagali pri odgoji vrtnih sadežev.
Zadružni sklad je nabavil kmetijske stroje, ki jih bo razdelil med zadruge, na zalogi pa ima večje število kadi in sodov.
Na območju okraja bodo kalciflcirali 80 ha površin, na katerih je poprej slabo uspevala kisla krma. Apnenec so naročili iz Knina; z delom pa bodo pričeli meseca  julija.
Od 1700 ha skupnih vinogradniških površin odpade na zadružni sektor 895 ha vinogradov. V prvem letu obstoja zadrug je bil pridelek precej nizek. Lani  so zadruge dvignile hektarski donos v goricah, letos pa je celo pričakovati, da bodo dohitele privatni sektor. Vzrok zaostajanja za privatniki je v slabi obdelavi vinogradov, nezadostnem gnojenju vinogradniške zemlje in v že izrojenih vinogradih.
Letos bodo zadruge prodajale vino po prostih in vezanih cenah. Dobavljale ga bodo tudi krajevnim in zadružnim gostilnam, kakor prodajalnam v industrijskih centrih. Za prodani pridelek bodo prejele 15 odstotkov bonov, računajoč vrednost prodanega vina. S takšnim trgovanjem bodo vplivale na cene, ki se formirajo na prostem trgu. 
Na koncu konference so predsedniki sklenili pogodbe o kontrahaže vina za leto 1951. Zadruge bodo vino dobavljale Vinarski zadrugi v Ljutomeru, ki že ima večletne tradicije pri odkupovanju žlahtnega vina. Ta  ustanova ima vse pogoje za dobro skladiščenje in opremo vinskega pridelka.
Med sprejetimi sklepi je tudi odločitev predsednikov, da se bodo polnoštevilno udeležiti enotedenskega tečaja, ki ga je organiziral zadružni sklad,
- bič
Člani sindikata radgonske banke
pomagajo delavskim svetom
Uslužbenci radgonske banke tekmujejo. Pridružili  so se ostalim članom sindikata bančnih uslužbencev, ki so sprejeli obveznost, da bodo preko seminarjev pomagali delavskim svetom in upravnim odborom po podjetjih,
Radgončani so obiskali 6 podjetij, kjer so predavali o važnosti smotrne izdelave gotovinskih, finančnih in kreditnih planov. Govorili  so tudi o medsebojnem prometu podjetij in o varčevanju.
Člani delavskih svetov so jih povsod z veseljem sprejeli. Poljudna predavanja so jih privabila, da so se oglašali k diskusiji. Vprašali so predavatelje o vsem, kar jim ni bilo jasno. S skupnim pogovorom so se delavci naučili marsičesa, kar jim bo koristilo pri upravljanju podjetij. Precejšnje zanimanje so   pokazali delavci državnega posestva  v Radgoni, ki so živahno posegali v razgovor. Predavatelji so  spoznali, da se člani tega kolektiva izredno zanimajo za vse poslovanje v podjetju.
Člani sindikata banke so gostovali na Kapeli in v Črešnjevcih. Vaščanom so se predstaviti  z veseloigrico »Denar v nogavici«, Vsikdar so . jih obiskali po zavrtenem sindikalnem zboru in jim s svojim programom prikazali pomen varčevanja. Propagandno turnejo bodo nadaljevali z obiskom Radenčanov, Apačanov in Radgončanov.
V nekaterih podjetjih so resno začeli z varčevanjem in vlaganjem hranilnih vlog v banko. Najbolj so v podjetju obrata DES v Radgoni, kjer so si osvo-
jili pohvalno diplomo. Ne morejo pa se pohvaliti tam, kjer so nedelavni referenti za varčevanje. V Radencih so ob pričetku akcije varčevanja zbrali precejšnjo vsoto hranilnih vlog. Ostalo pa je le pri kampanjskem delu. Vodstvo sindikalne podružnice slatinskega  podjetja je verjetno pozabilo, da je varčevanje stalna  oblika pomoči graditve socializma. Zatorej ni čudno, če so po 
dobrem začetku dela skoraj zaspati. Nič več si ne prizadevajo, da bi redno mesečno vlagali prihranke.
Sindikalna podružnica banke skrbi za vzgojo svojih članov. Z individualnimi pogodbami so prišla do tega, da starejši 
uslužbenci pomagajo mlajšemu kadru in ga vzgajajo. Lani so imeli seminar za mlajše uslužbence, ki so potem uspešno završili strokovni tečaj. Na. pobudo podružnice je mladina ustanovila svoj aktiv, v katerem se je razživela. Sedaj vadi igrico, ki jo bo v najkrajšem času 
uprizorila v Radgoni. Člani sindikata so 
pri raznih prostovoljnih akcijah opravili 650 prostovoljnih ur izven ustanove.
Šofer Slavko Šalamon, ki je v vinjenem stanju v Ljubljani do smrti povozil Jakoba Dimnika in Franca Arharja, 
a Marijo Arhar težko poškodoval, je bil pretečeni teden obsojen na smrt z ustrelitvijo. — Šofer Maks Berglez, ki je tu-
di v pijanem stanju povozil Ivana Capudra  pa je bil obsojen na 18 let odvzema svobode s prisilnim delom.
Murska Sobota. 8. marca 1951
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
Kaj vse izdeluje kolektiv
Mestnega kleparstva v M. Soboti...
Glušeč ropot strojev, ob katerem ne  slišiš niti svodih besed, napolnjuje veliko    svetlo delavnico mestnega kleparstva v Murski Soboti. Prva leta po osvoboditvi se je moralo preko trideset kleparjev in vajencev stiskati v majhni, z najrazličnejšim orodjem prenapolnjeni sobi. Lani pa so si, deloma tud s prostovoljnim delom, dogradili ena najmodernejših delavnic v Prekmurju. Štirideset metrov dolga in dvajset metrov široka dvorana 
v steklu, da imajo delavci dovolj svetlobe, je kaj pripraven prostor za  izdelovanje tisočev komadov najrazličnejše posode in orodja ki ga daje to podjetje vsako leto na trg.
 Mestno kleparstvo v Murski Soboti si je s svojim kvalitetnimi izdelki že pred leti pridobilo sloves enega najboljših podjetij te stroke v Sloveniji. Delovni kolektiv je na republiški razstavi lokalne obrti in industrije v Ljubljani prejel srebrno medaljo in diplomo za razširjen asortiment in pa diplomo za kvalitetne izdelke. Pozneje so postali izdelki mestnega kleparstva v Murski Soboti znani tudi v bratskih republikah, saj prihajajo naročila iz Hrvatske. Srbije in celo Makedonije.
Odkar je prevzel vodstvo proizvodnje v kleparski delavnici delavski svet, je ta kvaliteti in pa izbiri izdelkov posvetil največjo skrb. Na sestanku upravnega odbora, konec preteklega tela, so se delavci pogovorili, da bodo letos izdelovali v svoji delavnici predvsem predmete, po, katerih je še zaenkrat naj večje povpraševanje. Pregledali so zalogo surovinskega materiala, se pozanimali kakšne surovine bodo še dobili in si izdelali načrt. »Predvsem je treba omiliti Velikansko pomanjkanje umivalnikov, krožnikov, veder za vodo in ostale posode,« so sklenili. Aluminijeve pločevine so imeli na zalogi dovolj in začeli so izdelovati te predmete. Preko dva tisoč. krožnikov so že dali na trg, tudi okrog 300 umivalnikov so že odposlali, tekom leta pa jih bodo še par sto. Število izdelanih in na trg poslanih  otroških banic za kopanje, veder za vodo in posod za pomivanje in pranje pa gre v tisoče.
Nedavno je kolektiv kleparske delavnice dobil sporočilo iz Makedonije, da bi tam nujno potrebovali večje število ročnih  razpršilnikov za uničevanje  komarjev. Temu pozivu so se delavci hitro odzvali in v skladišču se vsak dan veča število majhnih, lično izdelanih in živo barvanih posod.
Kleparji v Murski  Soboti pa so zadolženi tudi z važno plansko nalogo: izdelati morajo okrog 3000 svetilk za železničarje. Prej je morala naša država te svetilke uvažati. Bogo Medven  mojster, v soboški kleparski delavnici, pa je, nekaj mesecev delal na tem, da je pripravil načrte in orodje in podjetje je kmalu izdelalo prve domače vzorce. Njihova kvaliteta je popolnoma ustrezala. Lani pa jih je pri izdelovanju svetilk zadržalo pomanjkanje medenine. Kleparji niso dolgo pomišljali in so poskušali to surovino nadomestiti  s pocinkano pločevino. Po nekaj poskusih jim je tudi to popolnoma uspelo.
Že sredi zime so delavci v kleparski delavnici mislili na to, da bo spomladi
povpraševanje po otroških vozičkih zopet zelo veliko. Lani se jim je izredno posreči model športnega vozička, ki so ga
 izdelali za razstavo v Zagrebu. Preko zime pa so  Jože Uršič, Jože Sever in Štefan Kolmanič izdelali potrebne modele stiskalnice za stranice vozičkov, ki jim omogoča, da jih bodo lahko v bodoče serijsko- izdelovali. Letos jih bodo pripravili za trg kakih sto komadov.
Pri delu kleparjev je pač tako, da vedno odpade precej drobnega materiala, ki se za večje izdelke ne da uporabiti. Pa so se iznajdljivi kleparji spomnili, kako težko je dobiti razne tečaje za pohištvo in okenske okvire. Odpadni material pri njih  pa je bil kot nalašč pripraven za te tečaje. Blizu 14.000 so jih že dali na trg, iz Makedonije pa so dobili naročilo še za  cel vagon, če jih bodo mogli toliko sploh izdelati.
V mestno kleparsko delavnico pa prihajalo tudi prekmurski  kmetje, ki jih vprašujejo zdaj za te, zdaj za druge predmete. »Kaj pa Čohala za govejo živino, ali jih ne bi mogli izdelovati? Nikjer jih ne moremo nabaviti.« — »Seveda jih: lahko,« so delavci odgovorili.
 In res so jih v nekaj mesecih naredili par tisoč. »Kaj pa nagobčnikov za goveda?« »Tudi to bo šlo.« In tako delavci v mestni kleparski delavnici usmerjajo svojo proizvodnjo po tem. kaj ljudstvo od njih zaihteva.
Še pred dvema  letoma je delo v njihovem  podjetju zaviralo pomanjkanje raznih strojev. V kratkem času pa so si delavci sami pripravili nekaj stiskalnic in tri varilne aparate, ki jim omogočajo redno delo v proizvodnji.
Nadzorni odbori zadrug
naj izboljšajo svoje delo...
Z ukinitvijo državne kontrole prehajajo njene dolžnosti na nižje voljene organe oblasti in zadružnih ustanov. V kmetijsko-obdelovalnih zadrugah prevzemajo še širše funkcije nadzorni odbori, izvoljeni na letošnjih občnih zborih zadružnikov. Zato so marsikje zadružniki pomislili, preden so dali končno sodbo o ljudeh, ki so prišli v ta nadzorni' organ.
V	Številnih zadrugah so bili nadzorni odbori nedelavni. Niso se ‘zanimali za številne napake, ki so se dogajale znotraj zadrug. Tudi nepravilen odnos do upravnih odborov je hromil njihovo delo. Marsikje je vladalo sovraštvo med upravnim in nadzornim odborom. Posamezni člani nadzornih odborov so se zadovoljili s poročili, ki so jih slišali na sejah upravnega odbora. V stanje zadruge se niso poglobili, ravnotako niso delali zaključkov o tem, kako se zadružno gospodarstvo razvija.
Ob takšnem stanju še ni čuditi, da so po nekaterih zadrugah zabrodili v velike težave in slabosti. Le-te so se škodljivo odražale v celotnem gospodarstvu zadružnih ustanov in vplivale na moralnopolitično enotnost v zadružnih vrstah. 
V	vinogradniški delovni zadrug? Vinski vrhovi so zadružniki v letu 1949 odkrili vrste napak. Te so prišle na dan ob zboru zadružnikov. Nastale so kot posledica nebudnosti zadružnikov samih in malomarnega poslovanja nadzornega  odbora. V lanskem leta se ni nič  izboljšalo. Starim napakam so sledile nove. V blagajni zadruge je nastal primanjkljaj 230 tisočakov, ki so znižali vrednost opravljenih trudodnevov zadružnikov.
Tudi v kleteh so  nastale očitne razlike v količini vina. Kletarju in zadružnemu vodstvu se ni zdelo potrebno, da bi odstranili iztok vina iz sodov. Stotine litrov vina so jim iztekle po tleh, zadružniki pa so bili prikrajšani za težke tisočake. Za stvar seje zanimala kontrolna komisija, ki je izvršila revizijski pregled poslovanja zadruge. Samo na dan pregleda je izteklo iz sodov 637 litrov žlahtnega vina. Kolika škoda za zadružno skupnost, ki je to vino pridelala za potrebe, delovnega ljudstva.
Zadružniki Vinskih vrhov so se na letošnjem občnem zboru  prepričali o nastali škodi, ki so jo zakrivili malomarni ljudje. Izvolili so nov upravni odbor in mu dali naloge, da podobne napake najostreje odpravlja. Za predsednika so potrdili Ratek Matijo, bivšega zadružnika, ki ima mnogo zaslug za razvoj zadruge. Ratek je še mlad, vendar pa gospodarsko razgledan in pošten človek. Zato so zadružniki storili prav, da so mu dali svoje glasove.
V KDZ Krčevina so bili v vodstvu povečini večji kmetje, med njimi  par posameznikov, ki so hoteli živeti na račun zadružne skupnosti. Po njihovi zaslugi zadnji občni zbor ni uspel. Potekel je brez vsake kritike in predlogov zadružnikov, kar ne bo koristilo razvoju njihovega gospodarstva. Za  neuspehe so odgovorni ljudje, ki so sedeli v upravnem in nadzornem odboru in gledali samo na sebe In svoje družine. Ozmec Jakob, dosedanji član upravnega odbora, je posedoval ohišnico z 1 ha njivskih površin in 38 arov vinograda, poleg tega pa je zatajil 1.30 ha sadovnjaka. Od zatajene
površine ni ničesar oddal skupnosti, niti ni plačal dinarja davka. Kot zadružni konjar si je sam  zapisal 500 delovnih dni, v resnici pa jih je opravil samo 50. Tudi zadružni knjigovodja je »rožica« med špekulanti, ki hočejo spremeniti zadrugo v tribuno, s katere bi uresničevali svoje temne — špekulantske  naklepe. V bivši Jugoslaviji je bil knjigovodja Robič Franc lastnik obsežnega vinograda v Brebrovniku, trgovine v Središču, kavarne »Emona« v Ljubljani in kinodvorane v Mariboru. Takrat se je res lepo vživel v izkoriščevalsko poslovanje, ki so mu podlegli bivši viničarji  sedaj njemu enakopravni partnerji zadružnik. Ko je stopil v krčevinsko zadrugo, je mislil, da bo lahko tolkel na isti boben, kot je to delal v stari Jugoslaviji. Ni se hotel pobratiti z bivšimi viničarji. Igral je »gospoda«, ki mu je dovoljeno, da si iz zadružnega sadovnjaka prisvoji za 137 tisočakov sadja. Takšna je bilanca  saboterstva  posameznikov v krčevinski zadrugi! Ljudska oblast bo pomagala poštenim zadružnikom, da pridejo do svoje veljave. Množena kontrola bo še enkrat pregledala vse poslovanje dosedanjega vodstva. Na bližnjem občnem zboru bodo zadružnki zvedeli, kdo je kriv, da niso prišli do vrednosti 130 dinarjev na opravljeni trudodan. Špekulantje bodo pred zadružniki dajali odgovor na vprašanje večine: »Kam ste spravil? 40 dinarjev, ki nam manjkajo pri vrednosti naših trudodnevov,«
V številnih zadrugah ljutomerskega okraja pa so bili zadružniki zelo previdni pri Volitvah novih zadružnih vodstev. Dobro  so rešetali dosedanje delo posameznih kandidatov,  preden so jih izvolili. To je zelo razveseljiv pojav, ki bo v mnogočem koristil  pri odpravljanju organizacijskih napak. V 15 zadrugah so letos izvolili nove predsednike in večje število poštenih zadružnikov v nove odbore.
Le nekaj pojavov v zadrugah opravičuje nujnost intenzivnejšega dela zadružnih nadzornih odborov, ki naj postanejo kontrola v rokah zadružnih množic. S pravočasnim odkrivanjem napak in slabosti zadrugah bodo lahko izdatno vplival; na njihovo odstranitev. Edino tako bodo opravičili zaupanje zadružnikov, ki so jih izvolili zato, da pomagajo pri utrjevanju zadružništva na našem podeželju.	-zel
KULTURA IM PROSVETA
Literarni večer v Murski Soboti
V okviru proslav Prešernovega tedna je bil v petek dne 9. februarja zvečer v Murski Soboti literarni večer. Na večeru —  bil je v risalnici gimnazije — so se Sobočanom predstavili štirje mladi prekmurski pisci. Svoja dela v prozi sta brale T one Novak in Palko Gal-Dolinec, poezijo pa sta prispevala Jože Vild in Viktor Širec, slednji tudi kratek prozni sestavek. Zamisel — prirediti v Murski Soboti literarni večer — je vsekako pohvale vredna. Morda še toliko boli v tem primeru, ko so nastopili na soboškem literarnem večeru mladi  literati-začetniki in ljudski talenti, ki širokemu  občinstvu s svojimi deli še niso poznani.
 Tri pesmi V. Širca  »Samo poglej«, »Utrip« in »Sejalec« je na večeru prebral dijak soboške gimnazije. H rast el j. Prvi dve pesmi. v  katerih izraža avtor svoje erotične občutke, izgubljata večjo vrednost predvsem zaradi večkrat preveč občutno prisiljene verzifikacije, čeprav je v obeh — ‘posebno v prvi — slika doživetja še dokaj verna. »Sejalec« je po svojem motivu hvaležen pesniški prijem in vreden obdelave. Toda v taki zamisli, kot ga je obdelal avtor, mu manjka resničnega doživetja. Zato »Sejalec« Viktorja Širca ni prepričljiv.
Soroden motiv je prikazal Jože  Vild v svoji pesmi »Orač « z dokaj občutenim prikazom resničnega doživljanja. Druga njegova pesem »Pismo dekletu« pa je morda zgolj po motivu — prikaz nekoč sanjavega mladeniča, ki ga na življenje prepriča, da je treba živeti in ne sanjati vredna kaj več moti po v njej povezanost, pogosto čeprav ritem in morda tudi neprimerna oblika pesmi
Nedvomno je dal najboljši prispevek literarnemu večeru Palko Gal-Dolinec s
svojo Črtico »Mlatilnica«. V avtobiografski črtici je lepo in zgoščeno prikazan droben utrinek iz vaškega življenja — otrok in oče, ki ga »tehnična novost«, mlatilnica, požene iz domačega kraja v Prekmurju za kruhom v Francijo. Črtica, značilna za Prekmurje prejšnjih let, izpoveduje otroška čustva, grenko resnico, vse prikazano v preprostih toda lepih in razumljivih izrazih.
Protiutež Črtici Polka Gala — z dobre in slabe strani — pa je črtica »Čebele so rojile«, ki jo je na večeru prebral Tone Novak. Vsebinsko vabljiv motiv, malo satirično, z barvo humorja prepletena zgodbica, vendar predvsem z jezikovne strani — slabo obdelana. V črtici moti tudi dolgo  nerazumljiv začetek zgodbe.
Črtica »Srečanje« prispevek Viktorja Širca, vsebinsko zajema resen in obdelave vreden dogodek. Toda kot pri »Sejalcu«, tudi tu avtor ni imel srečne roke. Črtica sicer vsebuje nekaj miselno lepo Izraženih potez, ki se pa izgubljajo v splošni motivu na hitro prilagojeni, raztrgani besedni igri.
Večer sta lepo poživela dva solospeva, ki sta ju zapeli Članici SKUD »Štefan Kovač« — Anka Vresnerjeva in Biba Grmova ob klavirski spremljavi prof. Daniela Gruma.
Čeprav ta literarni večer v svoji vsebini ni imel kakih posebnih umetniških vrednot, je le uspel. Če ne v prikazu umetniške tvornosti — pa toliko boli v preprosti prisrčnosti, katero ie bilo čutiti ves večer. Ob nekoliko boljši organizaciji in s pritegnitvijo mladih ljudskih talentov, ki in v Murski Soboti gotovo ni malo, bodo take prireditve v Murski Soboti. doživele vsakikrat lepši uspeh.
-lnik 
Glasbeni orkester SKUD „ Štefan Kovač᾽᾽
Uspelim petim uprizoritvam veseloigre  »Pri belem konjičku«, s katero se je letos predstavila Sobočanom igralska družina SKUD »Štefan Kovač«, se s sobotnim koncertom pridružuje še glasbena sekcija društva, z nastopom mešanega in ženskega zbora, orkestra in solistov. Nedvomno je sobotni koncert pokazal viden umetniški napredek vseh nastopajočih ansamblov in v tem tudi njihovo vsestransko prizadevanje za dosego uspeha. Gotovo le (tu izražam svoje osebno mnenje), da bosta zbor in orkester sindikalnega kulturno-umetniškega društva »Štefan Kovač« tudi v letošnjem bližajočem se tekmovanju najmočneje posegla v borbo za  priznanje med najboljšimi:
Sobotna izvedba koncerta me je prijetno presenetila Še posebno velja to za zbor. Takega izvajanja ob pogledu na tri četrtine novih Članov zbora res nisem pričakoval. Nedvomno gre za to — poleg prizadevnosti članov — pohvala predvsem zborovodji njegovemu solidnemu glasbenemu znanju in poznavanju glasovnih vrednost vsakega posameznega člana zbora.
Isto velja tudi za orkester.
Glasbeni večer je pričel mešani zbor pod vodstvom  zborovodje prof. Vladimiria Močana. Gobčeva »Bratovska pesem«, ki je bila prva na sporedu, je ustvarila takojšnji stik s poslušalci, ki je ostal med odrom in dvorano ves čas prireditve.
Veselo razigranost je prinesla med poslušalce naslednja, zelo lepo izvajana skladba, venček makedonskih narodnih pesmi »VIII. rukovet«, ki ga je zbral Stevan Mokranjac. Enako pesem Stanka Premrla »Slovenska govorica«. Posebno občuteno je zbor zapel nalednjo Gob-, čevo »Zdravico haloški kapljici«. V prvem delu koncerta ie zbor zaključil svoj spored s prikupno Adamičevo pesmico »Mlad junak«.
Koncert je nadaljeval mali orkester s Schubertovo simfonijo v h-molu, imenovano »Nedokončana« Orkester vod prof Daniel Grum. Kljub vešči roki dirigenta se v orkestru še vedno čuti stara pomanjkljivost: nepopolna, okrnjena zasedba, predvsem za tako resna in umetniško zahtevna izvajanja, kot so to dala Schuberta, Brahmsa in Beethovna. Vendar v takih pogojih dela in oblikah, kot deluje orkester SKUD »Štefan Kovač«, pa gre za sobotno izvajanje — tako orkestru, kot idrigentu posebej— vsa pohvala.
Zelo lepo je orkester izvedel menuet iz Simfonije št 1 skladatelja Ludviga van Beethovna. Taka izvajanja so pri podobnih amaterskih orkestrih redek pojav.
Od solistov sta se predstavila dirigent zbora Vladimir Močan in nadarjena sopranistka Biba Grmova.  Prvi je ob spremljavi orkestra zapel tri pesmi skladatelja Johannesa Brahmsa: »V samoti«, »Uspavanka« in »Zvesta ljubezen« Posebno drugo skladbo so poslušalo zelo toplo sprejeli.
Sopranistka Biba Grmova je zapela Schubertovo skladbo »Ovenelo cvetje« in Simonitijevo »Talcem«, Pri klavirju jo ie spremljal prof Daniel Grum. Obe pesmi je zapela zelo občuteno, za kar je bila deležna polnega odobravanja s strani števi1nih poslušalcev.
V drugem delu koncerta je zapel dve pesmi ženski zbor pod vodstvom Vladimirja Močana. Mihelčičeva »Konjuh pianinom« je tu bila izvajana dokaj bolje kot druga »Na vrtu«, skladatelja Matije Tomca.
Tri narodne v priredbi Oskarja Deva »Poidem u rute«. »Barčica« in »Pozimi pa rožice ne cveto« je nato zapel mešani zbor. Sledila je zelo prisrčno izvajana skladbica Ubalda Vrabca »Polževa ženitev«, koncert pa je zaključi mešani zbor z ubranim izvajanjem pesmi Pavla Šivica »Toplo utriplje srce«.
V	LJUTOMERU SO ZBOROVALI
učitelji in profesorji
Pred nedavnim se je vršil v Ljutomeru občni zbor sindikata učiteljev in profesorjev. Politični  referat je podal tov. Verdev sekretar OK, ki je podčrtal dolžnost prosvetnih delavcev, da tolmačijo delovnemu ljudstvu politično situacijo, gospodarske ukrepe, predvsem pa izpremembe v trgovini in preskrbi. Po referatu se je razvila, živahna diskusija, v kateri je sodelovalo večje število učiteljev.
Sindikalne skupine so v tekmovanju v čast 10. obletnice OF dosegle vidne rezultate. Tekmovalna komisija je prisodila prvo mesto skupini SUP v Svetinjah, ki je s požrtvovalnim delom odstranila vse ovire, ki so ji motile učno in vzgojno delo. V tej skupini je močno razgibano kulturnoprosvetno delo. Drugo mesto je dosegla skupina na nižji gimnaziji v Ljutomeru, kjer je profesorski kolektiv izvršil obsežno delo. Ta skupina dela pod lažjimi pogoji, zato ji ni pripadlo prvo mesto.
Pionirska organizacija se dobro razvija. Na nekaterih šolah so pričeli z delom  lutkarski krožki. Predsednik pionirskega sveta se je udeležil tečaja za lutkarje v Ljubljani. Ni šolnik, pa še je vendar znal približati pionirjem in je s pomočjo učiteljev dosegel, da pionirska organizacija napreduje.
Ljutomerski učitelji so se odločili, da bodo sodelovali v pedagoškem tisku.
V	prispevkih bodo obravnavali svoje izkušnje, šolsko problematiko in svoje predloge za izboljšanje pedagoškega dela.
Članstvo si je izvolilo nov odbor v katerega so prišli tovariši, ki so se pri delu
 že odlikovali. Novi odbor s tov Belecom na čelu je pričel z delom. Objavil je konsultacije o temi »Boj za demokracijo družbenega življenja«, ki se bodo vršile 10. marca t.l.
Zborovalce je pozdravil tov. Regent, minister za prosveto, ki jim je objasnil politični položaj Jugoslavije v svetu Optimistično gledanje tov ministra, na razvoj dogodkov — je ugodno vplivalo na učiteljstvo, ki je z zanimanjem sledilo njegovemu izvajanju.	T. s.
OKRAJNO GLASBENO TEKMOVANJE v Ljutomeru
Predzadnjo nedeljo je bilo v ljutomerski kinodvorani okrajno tekmovanje glasbenih sekcij kulturno-izobraževalnih društev ljutomerskega okraja. Ob tej priliki so nastopili: godba na pihala IZUD Mala Nedelja, medzadružna  godba iz Miklavža, godba na pihala in orkester SKUD »Janeza Kavčiča« iz Ljutomera, ter par solistov, Izven tekmovanja je nastopil mladinski Orkester ljutomerskega SKUD.
Nastopajoče je ocenjevala republiška ocenjevalna komisija, poslana od GO LPS v Ljubljani. Prinašamo krajše ocene in kritične pripombe ocenjevalne komisije, nanašajoče se na posamezne tekmovalce.
Prvi je nastopil šolski orkester. Izvedba produkcije je pokazala, da ima orkester vse pogoje za nadaljni razvoj. Nastop je bil ljubek, v ansamblu je nekaj dobrih talentov
Godba  iz Male Nedelje ni prišla preko krajevnih razmer. Godbenikom so potrebne stalne vaje na glasbilih. Letijo se naj krajših skladb, zlasti dobrih koračnic. Sicer pa je hvalevredno, da so se vključili v tekmovanje. S smotrnim vežbanjem bodo zagotovo dosegli višjo stopnjo razvoja.
Nekoliko slabša je bila medzadružna godba iz Miklavža. Tudi pri teh godbenikih se močno pozna kampanjsko delo. Zasedba je bila šibka, ker pač samo ena krilovka ne more zdržati vsega programa. Najdejo naj več časa za redno vežbanje
Nastopila sta solista: Kauhler Vera in Škrinjar Janko. Za pozdraviti je, da se dekle odloči za pihalni instrument  saksofon) in v krajšem času toliko napre-
duje, čeprav še takšno igranje ne pomeni muziciranja. Harmonikar je pokazal glasbeni talent Pametno je, da se hkrati uči violino
Orkester SKUD »Janeza Kavčiča« je dobro vigran in sposoben, da izvaja muzikalno boljši program. Priporoča se, da bi namesto druge točke »Ples kresničke« naštudiral za nadaljnje tekmovanje kaj kvalitetnejšega.
Še boljša je bila godba ha pihala ljutomerskega SKUD, ki je zvenela precej ubrano. Svoj program je izvedla dobro in ritmično enotno. Upati je, da se bodo tudi v pokrajinskem tekmovanju dobro odrezali
Poslušalci so zasedli vse Sedeže v dvorani. Z zanimanjem so prisluhnili izvajanju nastopajočih. Prav posebno so še pozdravili orkester In godbo SKUD ki bosta zastopala ljutomerski okraj na oblastnem tekmovanju v Mariboru Številna udeležba na koncertu kaze, da se delovno ljudstvo zanima za razvoj svojih glasbenih skupin. Želeti je, da bodo Podeželske godbe na prihodnjem tekmovanju pokazale več kakovosti pri izvajanju glasbenih produkcij. To bodo dosegle le s stalnimi in sistematičnim vajami in z dobro voljo vseh godbenikov.
V LJUTOMERU SO USTANOVILI NOGOMETNI KLUB
Pred dobrim tednom so se zbrali ljutomerski nogometaši z željo, da se že enkrat rešijo dvoletne krize, ki jo ie preživljala nogometna sekcija pri TD v Ljutomeru. Na ustanovnem občnem zboru so bili zbrani poleg aktivnih nogometašev tudi veterani katerim  je ta  športna panoga še vedno ljuba in bi, radi vsaj z nasvet pomagali novoustanovljenemu klubu. Na zborovanju je bilo premalo mladine.	 
O zgodovini ljutomerskega nogometa iz predvojnih časov je govoril tov. Zavratnik Lojze. »Samostojen klub« to je bila davna želja ljubiteljev nogometa. Nekdanja oblast in športne organizacije so zavirale razvoj »te športne panoge. Bile so prot ureditvi nogometnega igrišča, brez katerega ni možen razvoj nogometa. Danes je povsem drugače. Ljudska oblast, je podprla hotenja nogometašev in jim. nudi priložnost, da se uveljavijo.
Tov Grčar, dosedanji voditelj nogometne sekcije, je v svojem poročilu poudaril, da so  bila zadnja leta — temna doba povojnega nogometa v Ljutomeru. Po osvoboditvi se je nogometna sekcija hitro razvijala in zavzela vodilno vlogo v tem delu Štajerske. Svoj vrhunec je dosegla leta 1948, ko je bila prvak tedanjega mariborskega okrožja. Kmalu zatem so nastala v sekciji trenja, ki so povzročila izostajanje od treninga, nedisciplino igralcev in vedno manjše uspehe na igrišču.
S takšnim stanjem hočejo nogometaši korenito obračunati. Zato so ustanovili samostojen nogometni klub. Na prvo mesto so dali klubsko disciplino« redne nogometne treninge in pritegnitev mladine v nogometne vrste. Te sklepe hočejo tudi oživotvoriti. Zato so izvolili takšno vodstvo, ki bo kos postavljenim nalogam. V njem najdemo preizkušene  nogometaše, ki bodo znali voditi delo v klubu. Tov. Martinšič je vesten športnik in nekdanja nogometaš  Potrdili  so ga za predsednika. Tajnik Gorički Štefan pa bo z svojo točnostjo vodil administrativne posle.
Na zboru so sklenili, da povabijo trenerja »Mure« iz Sobote, ki bo igralce seznanili s tehniko in pravil nogometa. S treningi so že pričeli vadijo dvakrat tedensko. Tako se pripravljajo na bli-
žajoča se pomladanska tekmovanja
ZA KOLIKO JE PORASTLO ŠTEVILO PREBIVALSTVA?
V	letu 1949 se je rodilo 220 dečkov in
192 deklic. Umrlo je 125 oseb moškega
in 106 oseb ženskega spala. Število prebivalstva je naraslo za 95 moških in 86 žensk V tem času je bilo sklenjenih 138 veljavnih porok.
V	letu 1950 je bilo rojenih 244 dečkov in 216 deklic. Umrlo je 112 moških in 75 žensk. S tem so zabeležili prirastek prebivalstva za 132 moških in 141 žensk. Poročilo se je 110 parov.
...koliko v ljutomerskem okraju?
V	letu 1950 je bilo rojenih 363 fantov in 326 deklet. Umrljivost novorojenčkov je razmeroma nizka. Pri ali no porodu je umrlo 30 dečkov in 26 deklic ali 0,08 odstotkov od skupnega števila novorojenčkov Mrtvorojenih otrok je bilo 8.
Umrlo je 168 oseb moškega in 162 oseb ženskega spola. Število prebivalstva v okraju je naraslo za 195 moških in 164 žensk. Nasilne smrti je umrlo 14 oseb. V okraju je bita tekom lanskega leta sklenjenih 250 veljavnih zakonskih  zvez.
... in v radgonskem okraju?
Lansko leto se ie rodilo 444 dečkov in 315 deklic. V tem času je umrlo 214 oseb moškege in 197 oseb  ženskega spola. Prebivalstvo je naraslo za 230 moških in 118 žensk.
 Umrljivost otrok od 0 do 1 leta je znatno padla. Umrlo je 40 dečkov in 30 deklic, kar pomeni 0.09 odstotkov od skupnega števila  novorojenih otrok. Mrtvorojenih je bilo 6 dečkov in 4 deklice.
V	okraju je bilo sklenjenih 238 veljavnih zakonskih zvez. nasilne smrti pa je umrlo 16 moških in 4 ženske.
POPRAVEK UREDNIŠTVA
K našemu  članku o stročjevaških za  družnikih, objavljenem v 7. Štev. z dne 15. februarja t. l., je podal upravni od  bor omenjene zadruge naslednjo pojasnilo: Smisel stavka, ki govori o pregledu izvršenih delovnih dni — je pravilen. Niso pa povsem ugotovljena imena onih zadružnikov, ki so izvršili najmanjše število delovnih dni.
Zadružnici Kocbek Lizika in Pavličič Tina sta v začetku leta izstopili iz zadruge in nista mogle izvršiti večje. število trudodni.
Sršen Tončka je opravila 106 plačanih delovnih dni, kljub temu. da je 50-od stotno nesposobna za delo. Po planu bi morala opraviti 90 trudodni, kar pomeni, da je svojo obveznost presegla. Zadružnica Rajh Matilda je nesposobna za delo in je navzlic temu pomagala zadrugi.
Na  obisku pri Sonevaldovem Frančeku ...
Ustavil sem se na Stari cesti pred kmečko hišico, pokrito s slamo. Tu je dom Sonenvaldovega Frančeka, poznanega igralca in člana vaškega IZUD. Njega nisem našel doma Mudil se je po opravkih med svojimi ljudmi, ki živijo po blatnih in raztresenih rebrih, pokritih z obširnimi vinogradi. Tu je nekdanji svet viničarjev, ki dobro poznajo temno pot garanja domačim in tujim kapitalistom. V novi domovini so  našli svoj dom. v katerega so se zelo vživeli. Sonenvald in njegovi ljudje jim pomagajo, da lažje spoznavajo svojo pot do napredka, do nove kulturne miselnosti, ki je v stari Jugoslaviji niso bili deležni.
Stopil sem v prijazno izbico, v kateri je bil zbran kolektiv malih pionirjev — tamburašev. Veselje jih je gledati, kako ubogajo svojo »mamico,« Sonenvaldovo Marijo. Vsa srečna je Marna med svojimi pionirji, katerim posreduje glasbeno vzgojo. Njenim taktom sledijo gibi malih ročic na strunah, ki že kar ubrano zvenijo in  harmonirajo.  Ves zatopljen v misli sem opazoval mlado družbo, ki se vzgaja in trudi, da bi že čez nekaj mesecev lahko nastopila na odru...
Težki koraki so mi naznanili, da prihaja Franc. Prikazal se je v sobo — razpoložen, kot po navadi. Segla sva si v roke in pričel se je najin razgovor.
»Na zadnjem nastopu v  Ljutomeru ste igrali vlogo  »Divjega lovca«, ki vam je kar pristojala. Ali bi mi povedali, koliko odrskih nastopov imate za seboj?«
»Nisem jih pisal, tovariš,« je začel preprosto odgovarjati. »Ne motim se,  če Vam povem, da sem bil že v stari Jugo-slaviji preko stokrat na odru. Takrat sem bil član ljutomerske igralske družine, ki me je pravzaprav vzgojila. V mojih mladih letih sem vzljubil igralsko umetnost in se ji docela posvetil. Ne bi Vam mogel povedati vseh dramskih del,
ki sem jih s tovariši predelal na odru. Lahko pa rečem, da sem bil najbolj doma v dramah »Razvalina življenja«, »Mati« in »Raztrganci«.
»Sedaj ste gospodar vaškega IZUD. Kako gledate na prosvetljevanje kmečkih ljudi, posebno še domačinov, ki jim preteklost ni dovolila   izobrazbe? «
Ob tein vprašanju   je Franc globoko vzdihnil. Zaslutil sem, da se dobro zajeda odgovornosti, ki mu jih je zaupalo društveno članstvo.
»To, kar smo nekdaj zakasnili — hočemo danes nadoknaditi. Začetek našega dela ni bil lahek. Vaščani niso bili vajeni  samostojno nastopati in izvajati kulturne programe. Pričeli smo s  pionirskim delom med  našimi ljudmi. Spočetka ozek krog se je čedalje bolj širil in prerastel v močan kolektiv, ki že danes marsikaj zmore. Samo dramska skupina ima 25 nastopov za seboj. Pevski zbor se je že precej uveljavil, kakor tudi
društvena knjižnica. Tu vidite krog malih pionirjev, tvorcev nove, tamburaške sekcije društva.«
Zanimalo me je Frančekevo delo v društvu. Že na OO LPS sem izvedel, da je zelo aktiven. Povprašal sem ga, kaj on misli o tej oceni.
»Kot staremu igralcu mi je dolžnost, da pomagam mlajšim društvenim članom. Človek mora biti danes zelo potrpežljiv. Večkrat se zatakne delo in že izgleda, da bo našemu društvenemu življenju konec. Prav v teh trenutkih preizkušnje mora biti človek trden. V sebi mora najti novih moči, s katerimi lahko bodri svoje sotovariše. Sicer pa pri nas ni lahko. Vse vaje v sekcijah vršimo pri petrolejki ali karbidovki. Ob večerih se redno sestajamo in vadimo. Lahko sem ponosen na svoje ljudi. V tesni šolski sobi ostanejo po več ur, pa čeprav so preko dnevna trdo delali. Niso redki primeri, ko pridejo na vaje kar z dela, brez večerje. Takšnim ljudem je res lahko pomagati. Nobena težava ti ni pretežka — nepremagljiva. Tovarištvo nas krepko povezuje in nas dela močne. Ni mi žal številnih poslov in skrbi, ki jih imam v našem  vsakodnevnem delu.
 Ljubim skromnost. Zato vam lahko rečem:	Ni le moja zasluga, da je naše
društvo zaživelo. Vsem članom, celotnemu kolektivu pripada čast, da je med najboljšimi društvi v okraju.«
Te besede so vredne hotenj in želja Frančeka, ki se s svojimi ljudmi lahko ponaša. Na Stari cesti se v zavesti nekdanjih viničarjev oblikuje mnogo novega, kar jih dviga in dela sposobne za premagovanje težav na poti socialistične graditve. Sonenvald je med prvimi, ki pomagajo pri preobrazbi svoje vasi. Zato je znal pridobiti svojo družino, celo vaško skupnost, ki je ponosna na svoje društvo in njegove dosedanje uspehe.
Lanske izkušnje bodo
mladini mnogo koristile
Mladinska  organizacija v radgonskem okraju je lani stopila na pot utrjevanja in širjenja mladinskih  vrst.  Znatno  je porastlo  število članstva, kar je brez dvoma velikega pomena. Število aktivov po vaseh je naraslo od 18 na 52 s 1533 člani
Ta uspeh ne bi bil popoln brez notranjega organizacijskega dela med članstvom. Člani okrajnega komiteja so mladini pomagali, ji odgovarjali na različna vprašanja. Večidel so se tikala zunanje politike, ki jo vodi naše državno vodstvo. Na študijskih  sestankih  se je mladina vzgajala. Ni bilo sestanka, kjer ne bi ta ali on razgledan mladinec povedal o važnejših dogodkih doma in v svetu.
Mnogo so govorili o pismu CK KPJ o varčevanju. Mladina je ob pomoči članov komiteja razkrinkavala primere razsipništva in malomarne obdelavo zemlje. Mladinci iz Benedikta so na sestanku sprožili vprašanje, zakaj niso v vasi pokosili prosa. Pri Mariji Snežni je krompir dolgo ostal v zemlji. Mladinci so potrkali na zavest vodstva ekonomijo, ki je to dopustilo. Niso samo govorila. Nasprotno! Pomagali so, da so bile napake pravočasno odpravljene. O tem govorijo številne akcije mladine, ki je priskočila na pomoč KDZ in državnim posestvom pni pospravljanju poljskih pridelkov.
špekulantom so mladici napovedali oster boj. Ne samo, da so na sestankih govorili o vsakem mladincu, kako njegovi starši izpolnjujejo dolžnosti do države. S prstom so pokazali na špekulante, ki so skrivali svoje pridelke. V Ivanjcih  je mladina odkrila kmeta, ki je skrival krompir, mast in druge prehrambene proizvode. Ta kmet je trdil, da ne mara ničesar oddati. Kako revolucionarno so se zavzeli za lik ljudskega mladinca, nam priča odločitev Žiberskih  mladincev. Ti so pokazali vrata sotovariše kateri je pomagal staršem pri skrivanju pridelkov. Pri vsem tem se zastavlja vprašanje, ali gre za samoiniciativo osnovnih organizacij pri razkrinkavanju špekulantov? V številnih primerih ne. Zato jih še čaka velika naloga. Na vaši naj bi mladina vodila lastno borbo proti sovražnikom, ne čakajoč na pomoč od zgoraj. V tej smeri bo treba navajati mladino, ki je najbolj dovzetna za stvar socializacije naših vasi. V Ivaničih in na Ledineku so mladine nastopili proti nevernim Tomažem, ki so širili parole proti zadružništvu. Tem aktivom bo potrebna večja pomoč, da se resnično osamosvojijo v delu. Mladinci so v prvih vrstah zadružnikov, ki se ponašajo z visokim številom opravljenih delovnih dni. Na občnih zborih smo lahko slišali njihova imena.
Kako odtegniti mladino vplivu kulakov in škodljivega alkohola? Tako so :si zastavili vprašanje na okrajnem komiteju. Mislili so na nove oblike dela z mladino, predvsem na njeno prosvetljevanje. V mogočem so uspeli Tromesečno tekmovanje v čast rojstnega dneva nove Jugoslavije — je združilo mladino. Pohvalijo se lahko z mladinskimi aktivi, ki so večkrat samostojno nastopili na odru. Izobraževalne tečaje je obiskalo 317 mla_ dincev. To  so le številke, ki kažejo zanimanje mladine za lastno izobrazbo. Drugo pa je — ali so tudi kakovostno prirejali nastope? Tu je težje dati odgovor. Mladina je čestokrat nastopila 
mimo društev, brez potrebnega strokovnega vodstva. Razumljivo je, da v takih okolnostih dela — niso bile prireditve na dostojni višini. To naj bi bil koristen nauk za bodoče delo. Mladina lahko zaživi  IZUD, ki ji bodo radi  pomagali. Več naj bo sodelovanja z Ljudsko prosveto s fizkulturnimi organizacijami in
klubi Ljudske tehnike. Za, zadnjo dejavnost se  mladina izredno zanima. V Okoslavcih, pri Juriju in na Ščavnici najdemo klube LT. v katerih  se mladina množično vzgaja. Njo bi lahko posnemali ostali mladinski aktivi.
V nekaterih organizacijah, zlasti v Apaški kotlini — so se resno zavzeli za prakso, ki  je poprej prevladovala v SKOJ. Stoodstotno še udeležujejo sestankov.  Redno kontrolirajo udeležbo, izostankarje pa zdravo kritizirajo. Njihov odnos do nalog se zrcali v preverjanju izvršitve individualnih, obveznosti. Vsak mladinec sprejme nalogo, in na prihodnjem sestanku poroča, kako jo je izvršil Tako je v 40 aktivih, kjer se redno sestajajo in zavzemajo za primerne oblike dela z mladino. Le takšnemu stanju v osnovnih organizacijah so mogli slediti uspehi; preko 1,130.O0O din vplačanega ljudskega posojila in 11.176 opravljenih prostovoljnih ur v obdobju tromesečnega tekmovanja.
Z navdušenjem so odšli na razne izlete. 1700 mladincev  je obiskalo Reko,
Opatijo, Postojnsko jamo in Strnišče pri Ptuju. Ogledali so si gigante prve petletke, uživali ob lepotah našega morja in  letoviščarskih krajev. Po aktivih so prirejali družabne večere, kjer so se medsebojno zbliževali. Ti večeri so se dobro obnesli tam, kjer, niso zašli v pijančevanje in prekomerno  veseljačenje v pozno noč. Predolgi družabni večeri niso vzgajali mladine, posebno še mlajše mladince, ki so se ob takem veseljačenju navajali na nekoristne lastnosti tuje ljudskemu mladincu.
 Mladina je pozdravila demokratizacijo v svojih vrstah. Spoznala je, da je to korak k samoosvojitvi osnovnih organizacij. To je videla v praksi  na OK, v katerem je sedelo poprej devet tovarišev, danes pa delajo samo trije. Letos so imeli: večjo besedo člani  komiteja, ki so skupno delali in dosegali pomembne uspehe. Več so napravili, kot poprej kup profesionalcev.
Vsa evidenca  o delovnih uspehih govori v prid mladini iz: Rožičkega vrha. Stogovec, Domov onemoglih v Tratah in Radgoni, mladincem iz Janževega vrha, ki so si zaslužili da jih vsa radgonska mladina  pozdravlja: »Tovariši, najboljši ste med nami.«
Dober začetek  dela organizacij  PAZ
Spočetka so delovni ljudje z nezaupanjem  gledali na prizadevanje ljudske oblasti, ki je pričela z ustanavljanjem osnovnih organizacij protiavionske zaščite na podeželju. Bili so nergači, ki so govoričili, da, se pripravljamo na novo vojno. Stvarnost jim je krepko zamašila usta. Danes ve že vsak preprost človek, da se pripravljamo na eventuelno obrambo naše domovine, naših pridobitev in neodvisnosti.
Tem namenom  služi delo organizacij protiavionske zaščite, ki so se že precej utrdile in usidrale med množicami. V ljutomerskem okraju dela 40 krajevnih odborov PAZ, ki združujejo tisoče članov KLO, ki so spočetka premalo skrbeli za utrditev teh preventivnih organizacij — so zadnji čas izboljšali svoj odnos do njih  in jim že  pridno pomagajo. 
Povsod tam, kjer delajo množične organizacije, zlasti še Zveza borcev — so tudi KO PAZ  zelo delavni Tako je v Križevcih  na Gresovščaku, Stari cesti, v Bučečovcih in pri Mali  Nedelji. V teh krajih so funkcionarji odborov protiavionske zaščito znali pojasniti prebivalstvu, kakšnim smotrom služi organizacija.  Delovno  ljudstvo je spoznalo koristi, ki bi  jih imelo ob  eventuelnem  napadu na našo   domovino. Zato se aktivno pripravlja potom predavanj, strokovnih tečajev in manevrov.	
Po okraju so imeli večje število tečajev za prvo pomoč, za kemijsko in tehnično službo. Usposabljajo  mobilne enote, katerih naloga je, da v slučaju zračnega napada rešujejo, človeška življenja in ljudsko premoženje. Tudi hišna zaščita se usposablja potom tečajev in seminarjev. Mobilne enote bodo organizirali po vseh Večjih centrih okraja, odkoder je možen takojšnji poseg ha teren.
V Ljutomeru so upešno završili tečaj starejši možakarji, ki so se usposobili za varnostno službo. To so starejši ljudje, ki ne pridejo, v poštev za službo v Armadi. Z zanimanjem so sledili predavateljem, ki so jih seznanjali z najosnovnejšimi prijemi rokovanja z orožjem in opravljanja   varnostne službe. 5 tečajnikov je položilo izpit  z odličnim, 10 s prav dobrim in 2 z dobrim uspehom. V Križevcih deluje tečaj za prvo pomoč, ki ga obiskuje večjo število
žensk. Predavajo zdravstveni aktivisti ih zdravniki.
Mnogo več bi jim lahko pomagale organizacije, ki so dolžne uvesti v svoje delo izvenarmadno vzgojo. Predvsem velja to za klube Ljudske tehnike, ki so doslej enotam protiavionske zaščite le malo pomagali. Znatno pa se je izboljšalo sodelovanje z organizacijami  Zveze borcev, ki se po terenu zanimajo za. delo protiavionske zaščite. Tudi gasilci so razumeli pomen te organizacije in vsikdar priskočijo, na pomoč, kadar gre za skupne akcije.
Člani zaščite vršijo na terenu politično delo. Med množicami razkrinkavajo osamljene in prikrite, hujskače, ki bi želeli, da bi že jutri bila vojna. To so razni informbirojevci in oboževalci starega režima, ki je preživel svojo dobo.
Velikega pomena so manevri, ki jih prirejajo enote zaščite. 26. marca t. l. bodo v Ljutomeru organizirali  večji manever, kjer bodo sodelovale vse mobilne enote, RK in člani predvojaške vzgoje. Ti manevri imajo  namen,  da usposabljajo vso prebivalstvo na eventuelno obrambo naše domovine. Želeti bi bilo, da jih prenesejo na teren, med kmečke ljudi, kjer je pravtako potrebna vsestranska vzgoja v duhu pripravljenosti za obrambo domovine.                   - r
Po svetu
Vojna na Koreji. Manjše srdite borbe trajajo naprej. Vzplamtijo sedaj na zahodnem, potem  na vzhodnem ali pa srednjem odseku Posebnega napredovanja ne beleži  nobena vojujoča se sila. Iz štaba generala Mac Arthurja poročajo, da ni namen ameriških sil, da bi zavzemala nova ozemlja, ampak da prizadenejo nasprotniku čim več izgub. Močni nalivi in hude poplave so seveda tildi zelo ovirale večje operacije. Amerikanci so zaradi poplavljenih in pokvarjenih cest z letali oskrbovali svoje čete na fronti.
Konferenco štirih velikih, namreč Amerike, Anglije, Francije in Sovjetske zveze so predlagale zahodne, velesile. Sestali bi se naj štirje zunanji ministri in reševali predvsem nemško vprašanje in druge važne probleme, ki se tičejo vsega sveta. Sovjetska zveza je predlog sprejela. V ponedeljek so se v Parizu sestali namestniki zunanjih ministrov. Posvetujejo se o dnevnem redu in katere mednarodne probleme bi naj reševali.
Dva madžarska letalska mehanika sta z lovskim, letalom sovjetskega tipa pobegnila v Zahodno Nemčijo. Odletela sta z letališča pri Kecskemetu.
Bivši češkoslovaški zunanji minister, o katerem so poročali, da je pobegnil iz Prage v Nemčijo  je zaprt, ker se hi strinjal s politiko, ki je v vsakem ozira popolnoma pod vplivom Sovjetske zveze. Z njim vred sta bila aretirana tudi komunistična voditelja Šling in Švermova.
15.000 prebivalcev v italijanski pokrajini Ferrara je moralo zapustiti svoje domove, ker je reka Reno poplavila velik del obrežne pokrajine. Več vasi pa je v nevarnosti, da jih uničijo zemeljski plazovi, ki nastajajo vsled dolgotrajnega deževja.
V	italijanski provinci Emilija so ugotovili 8 slučajev lepre ali gobavosti, ki je znana kot ena izmed najstrašnejših bolezni. Zdravila zoper to bolezen še nimamo. Prebivalstva se je polastila silna panika.
V	Združenih državah Amerike so kadilci pokadili lansko leto nič manj kot 355 milijard cigaret, tako poročajo ameriški  listi.
Eno in pol milijarde dolarjev zahteva od  ameriškega kongresa predsednik Truman za oborožitev Amerike.
Amerika bo do srede marca poslala v Evropo eno oklopno divizijo. Razmestiti jo nameravajo v Zahodni Nemčiji. 	 
Ogromni naftovod so pred kratkim dokončali v Arabiji. Dovajal bo nafto iz arabskih petrolejskih nahajališč  pri Abquaiq v bližani perzijskega zaliva v pomorsko   mesto. Sidon v Libanonu ob 
Sredozemskem morju. Naftovod je 1480 kilometrov dolg, cevi  imajo 75cm v premeru. Dnevno zmogljivost naftovoda računajo na  približno 60.000 tonpebro-leja. Za izdelavo cevi so porabili 320.000  ton  jekla. Poleg naftovoda so še zgradili 10 m široko asfaltirano cesto. Na 40 mestih so morali izkopati studence ter jih opremiti s Črpalkami. To je bilo potrebno vsled tega, ker je naftovod napeljan skozi arabsko puščavo, kjer ni vode.
Češkoslovaški vojaški ataše v Turčiji se noče vrniti domov. Generalštabih polkovnik Emil Horina, ki je bil že štiri leta v Ankari kot vojaški ataše, je zaprosil turško vlado za zatočišče. Vlada je ustregla njegovi prošnji.
Po domovini
1000 stenskih ur so izdelali v Kropi na Dolenjskem in bodo v kratkem šle v prodajo. Ure so precizno izdelane  in tečejo 8 dni. Posebno primerne bodo za urade, sobe in kuhinje. Z izdelavo ur bodo v bodoče še bolj pohiteli, ker je splošno povpraševanje po urah želo veliko. Pozneje nameravajo izdelovati tudi ure-budiilke.
Nekaj številk o življenju v Jugoslaviji. Vsako leto se rodi povprečno   480.000 otrok, umre pa okoli 400.000 prebivalcev. Najmanjšo umrljivost imamo v  Sloveniji, a. tudi porodov je najmanj. Največ porodov in največ smrtnih primerov je v Metohiji ter v Bosni in Hercegovini. V naši državi se rod več otrok moškega spola, kot ženskega. V  Metohiji in v Makedoniji je več moških kot žensk. Tak primer imamo v  vsej Evropi samo še v Luksemburgu in v Bolgariji. Porok je povprečno na leto v povoja  dobi 180.000 ALI na dan 500. Šoloobveznih otrok, je v Jugoslaviji skoro 2 in pol milijona .V šolo jih pa hodi komaj 3 četrtine. V Sloveniji obiskuje šolo 95,6 odstotka, v Bosni  Hercegovini pa  le 50.2 odstotka. 
Italijansko motorno jadrnico in njeno posadko je rešilo moštvo  podjetja »Brodospas« iz  Splita. Jadrnica je prišla v silovitem neurju, ki je razsajalo po celem Jadranu, v hudo stisko ter je pretilia nevarnost, da razburkani valovi treščijo ladjo ob čeri. Posadka je v skrajni stiski klicala pomoč. Prihiteli  so naši mornarji in rešili ladjo in posadko po večurnem požrtvovalnem naporu.
Nad stotisoč muslimank v Makedoniji ne nosi več pajčolana in feredže. Do sedaj so hodile zakrite in nihče hi videl njihovega obraza. Temu staremu turške, mu običaju se sedaj muslimanske žene množično odpovedujejo. V marcu namerava 600 muslimank iz Makedonije obiskat Beograd, Zagreb, Ljubljano in Opatijo.
Letalsko bombo so našli dijaki osemletke v Citini pri Mostarju. Ker niso vedeli, kaj je to, so tolkli s kamenjem po njej. Bomba je eksplodirala ter na mestu ubila 6 dijakov, dva učenca sta umrla med prevozom v bolnico, štirje so pa umrli v bolnici. 
Ležišče žlahtnega kamna oniksa so odkrili v Bosni blizu Sarajeva.  Oniks je s nje barve. Brušen in primerno obdelan je važno izvozno blago, ker vlada na svetovnem trgu precejšnje povpraševanje po njem.
10.000 ton sladkorja je prispelo s Kube v Split Poslan je v okviru ameriške pomoči. Sladkor prejmejo vse ljudske republike razen Slovenije, ki prejema sladkor preko Reke.
VABILO
na redni letni občni zbor Splošne kmetijske zadruge v Murski Soboti, ki se bo vršil dne 11. marca 1951 ob pol 9. uri v prostorih stare osnovne šole (Titova ulica) Murska Sobota.
Dnevni red:
1.	Otvoritev in ugotovitev navzočnosti.
2.	Volitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overovateljev. 
3.	Poročilo letnega poslovanja in  sprejetje zaključnih računov.
4.	Poročilo nadzornega odbora.
5.	Diskusija po podanih poročilih upravnega in nadzornega odbora.
6.	Razrešitev starega in izvolitev novega upravnega in nadzornega odbora.
7.	Predlogi in sklepi o zadolžitvi zadru-
ge za leto 1951. 	
8.	Slučajnosti
Pozivamo vse člane, da se zbora polnoštevilno udeleže.
ODBOR
Obvestilo
Obveščamo vse   obrtnike državnega zadružnega in privatnega sektorja lokalne industrije in obrti, da je ustanovljeno trgovsko podjetje: Okrajni obrtni servis v Murski Soboti.
Vse potrebščine si  obrtniki lahko nabavijo v  prejšnji trgovini Nabavne in prodajne zadruge v Murski Soboti vsak dan od 7.30 do 14.30 popoldne, g
Okrajni obrtni servis Murska Sobota
RAZGLAS
Poverjeništvo za finance pri OLO Murska Sobota, referat dohodkov iz gospodarstva opozarja vsa  podjetja zveznega, republiškega in lokalnega značaja ter podjetja ljudskih in družbenih organizacij ter zadruge, kakor tudi privatnike, ki plačujejo davek po Členu 10. Uredbe o davku na promet proizvodov, na redno vlaganje mesečnih poročil o vplačanih zneskih državne akumulacij je (Uradni list. FLRJ štev. 63-1949), ker, bo proti vsem odstopom glede netočnega poročanja ali zaradi ne vložit ve postopalo po določilih Uredbe o finančnih prekrških. Pripominjamo, da so z odlokom OLO-poverjeništva za finance štev. X-342-l 1951 vse zakupne gostilne uvrščene med knjiga še  davka na promet proizvodov.
Prav  tako opozarjamo vsa zgoraj navedena podjetja  in poleg teh še vse pavšaliste davka  na promet proizvodov, da je izšla v Uradnem listu FLRJ štev. 9-104-1951 sprememba Uredbe o davku na promet proizvodov (Uradni list FLRJ štev. 13. in 17. (1950). Pripominjamo, da se mora po teh spremembah obračunavati davek na promet, proizvodov s 1. januarjem 1951 in da bo poverjeništvo vodilo kontrolo ati se izvajajo določila spremembe te Uredbe.
Iz pisarne poverjeništva za finance OLO
MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 9. do 12. marca angleški film: PESTUNJA in od 13. do 15. marca češki film: SKRIVNOST.
Poverjeništvo za (lokalno gospodarstvo pri mestnem ljudskem odboru v Murski Soboti organizira za vsa mestna podjetja v Murski  Soboti tekmovanje v čast volitev v Ljudsko skupščino LRS in 10. obletnice OF. Tekmovanje se vrši od 1.  marca do 27. aprila  1951.
Najvarnejša točka tekmovanja je dvig kvalitete, ki se bo množično kontrolirala in ocenila. V vsakem obrtnem in gostinskem obratu bo v to svrho nameščena tekmovalna knjiga, katere se naj  stranke poslužujejo in zapišejo v njo svoje ocene. 
 Ker je smoter te množične kontrole nad kvaliteto, da dobimo realno oceno nad kvaliteto izdelkov podjetij, vljudno naprošamo vse stranke, da se tekmovalne knjige poslužujejo in Zapisujejo , realne ocene in eventualne pripombe.
Poverjeništvo za lok. gospodarstvo  MLO Murska Sobota.
PREKLIC 
Izgubil sem vojaško knjižico. Najditelja naprošam, da jo odda ali dostavi preko pošte upravi »Ljudskega glasu« v Murski Soboti (stanovanjska blok). Vojaška knjižica se glasi na ime: Zrinski Viktor, Moščanci štev. 57.
Preklic
Preklicujem veljavnost osebne izkaznice in knjižice kolesa, št. tablice 3616, št znamke 0765443, oboje na ime Čiček Jožef, Ivanjci štev. 51, p. Bogojina.
PREKLIC!
Razveljavljam veljavnost izgubljence uslužbenske knjižice štev. 293216 izdane od Narodne banke, Ljubljana na ime Cine Marjeta, Murska Sobota
SLUŽBO DOBI
Službo dobijo zidarji, tesarji, delavci in pomožni delavci na gradiliščih Gu-štanj, Jesenice, Šoštanj-Velenje, Vuzenica, Medvode, Moste m Strnišče pri Ptuju. Delavci imajo predvsem prednost terenskih  doklad na gradiliščih Guštanj in Jesenice.
Ureja in odgovarja uredniški odbor — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota, Trg zmage  	
—Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota štev. 641-903-121: Celoletna l30 din, polletna  65din -- Tiska Mariborska tiskarna