celje ^ - STEVTI.KA 1(5 _ LETO XXXI _ CENA S DINAR,IK glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE v Celju so ae te dni lotili nekolikanj delikatne zadeve. Beseda je tekla o na- daljnjem razvoju Cinkarne in oh tem so prišli do izraza ekonomski in ekološki vidi- ki. Ti. slednji so bili predmet zanimanja tudi v sosedstvu, kajti posledic tehnolo- škega procesa ni čutiti le v občinskih mejah. Pozornost vseh udeležencev, tudi cin- karnarjev na četrtkovi predlokacijski obravnavi (obširneje poročamo na 13. strani) je bila namenjena temu, kaj bo jutri. In čeprav vse še ni bilo dorečeno in je mno- gokaj rečenega glede na dosedanje stanje in prakso, je vendarle treba ugotoviti, da interes delovnega človeka ni mogoče spravljati le v okvir »kruha in dela«. Slejko- prej postavljajo ljudje življenjsko vprašanje širše, tako glede proizvodne usmeritve in njenih ekonom.skih učinkov, kot tudi glede ekološke sanacije okolja, v katerem delajo in živijo. Tega jim, ne le, ne moremo zameriti, temveč se moramo razveseliti, saj bodo ob izraženem interesu nastajali dobri in najboljši razvojni programi. Kri- tičnost za nazaj je vendarle najboljši pristop za naprej, vsestranski razvoj pa je naša skupna želja. In cilj. UREDNIK Minulo soboto je bilo na čebinah še posebej slovesno. Zbrani iz vse Slovenije so pro- slavili 40-letnico ustanovnega kongresa Zveze komunistov Slovenije, 40-letnico prihoda tova- riša Tita na čelo naše partije in 85. rojstnega dne našega maršala. Na proslavi pri Barli čevi kmetiji, kjer je bil ustanovni kongres, so pričakali tudi Titovo štafeto. Osrednji govor m čebinah je imel predsednik Republiške konjerenee Zveze socialistične mladine Slovenije ljubo Jasnič, ki je uvodoma orisal politične razmere, kakršne so bile pred štiridesetimi ieti. ko so ustanovili slovensko komunistično partijo, v nadaljevanju pa je spregovoril tudi p liku skojevcev ter o vlogi Tita v našem revolucionarnem gibanju. , Po končani slovesnosti na čebinah je bila proslava tudi v Delavskem domu v Trbov- '^jah. kjer so prav tako pričakali Titovo štafeto, osrednji govor pa je imel član sveta jede- 'acije Miha Marinko. Slavnosti na čebinah in v Trbovljah so se med drugimi udeležili še član predsedstva SFRJ in ZKJ Edvard Kardelj, sekretar Izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc, predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, predsednik slovenskih komu- France Popit, Marijan Brecelj, predsednik skupščine SRS Slovenije ter drugi. Več dogodkih na čebinah in v Trbovljah objavljamo na drugi strani. JANEZ V EDEN IK Pogovarjali smo se z bistriškimi očanci, tik mostu, zadaj se je čisto dobro videl Ku- mrovec, rojstna vas našega predsednika, ko smo čakali, da hrvatski mladinci prinesejo štafetno palico. Nekaj sto ljudi se je zbralo in gnetlo na mostu pa tik njega in očanci so trdili, da takšnega sprejema štafeta v tem kraju še ni doživela. In res je bilo kaj videti. Ne le zastave pa vse tisto, kar je običajno ob takšnih prilož- nostih, temveč tudi zanos, ki je preveval vse. ki so strmeli v kumrovško ravnino in napeto čakali, kdaj se bodo prikazali avtomobili, je bil nekaj prav posebnega. Doživetje je bilo enkratno, takšno je bilo tudi navdušenje, ko so mladi prinesli palico do mostu. Ničkaj drugače ni bilo na Trebčah, kraju Titove mladosti, rojstnem kraju njegove matere in kjer še danes živi sestrična Ana Kostanjšek. Mirno lahko trdimo, da prizora, kakor je bil ta, ko so mladi po strmini nad Trebčami med zastavami prinesli y dolino štafetno palico, za njimi pa se je vlekla nekaj desetin dolga kolona avtomobilov, redkokdaj vidiš. Vse. kar se je v tistih nekaj minutah dogajalo na bistriškem mostu in na Trebčah, je znova potr- dilo našo veliko predanost Titu. MILENKO STRAŠEK ŠTAFETNA PALICA POLET MLADIH enotne misli in želje za tita Stafetna palica, ki nosi naj- epše pozdrave in čestitke dra- pmu voditelju in vzorniku to- Titu za njegov osebni »PRaznik, je v ponedeljek, to- s^o po predvidenem času pri- "Peia na prireditveni prostor ' Celje, kjer so jo navdušeno »'"ičakali in sprejeli številni f^laai, delovni ljudje in obča- Celja. Med čakanjem na '•"tetno palico je kulturna mladih iz Ingrada po- ''^^bela za lep kulturni pro- ^fiTi. Nato pa je nad me- Zaokrožil avion, iz kate- je izskočil padalec Bo- lihižič iz Opekarne Lju- ki JO čez nekaj trenut- na prireditveni prostor '^ifc&el lokalno štafeto mla- •'l Ce,. anov. Zvezno štafetno '^''Co je med Celjane prine- -Ta^iia Mimik iz osnovne X. fei-ske čete. Obema ^ff.am- se je pridružila še ^ska štafeta mladih šent- Canov, ki jo je prinesel Peperko iz Loke pri 2u- ii. "^'avnostni govornik prire- It- bil stane Seničar, se- Občinskega komiteja ' • ^ govoru je med drugim Jidarii, da postaja Celje vse •I P^uvo delavsko mesto. To da imajo v njem gla- 'lesedo delavci. V Celju ^.^f^iaramo par«l in iraz. Po- frontne socialistične 5sve- ze, z Zvezo komunistov na če- lu, jC izraz neposrednih in- teresov delovnih ljudi in ob- čanov Celja. Danes smo čvr- sto povezani z rezultati, ki smo jih dosegli z uveljavlja- njem samoupravnih odnosov, stabilizacijo gospodarstva in ne razadnje tudi z osebnim zadovoljstvom vsakega izmed nas ... Tovarišu Titu pa, de- lovni ljudje, občani in mladi- na Celja z vso ljubeznijo če- stita za 85. rojstni dan in mu želi še mnoga ustvarjalna leta med nami. Iz mladih grl je zazvenela pesem, nato pa sta mladinca Celja in Šentjurja prebrala pozdravni pismi tovarišu Ti- tu in mu iskreno čestitala, ob njegovem jubileju. Mladi, trdno odločeni, da bodo sledili začrtani poti svo- jega največjega vzornika, lju- bljenega tovariša Tita, so na- to štafetno palico pospremili n£'. pot proti žalski občini. S priredtvenega prostora jo je ponesla Zlatka Ploštajner, predstavnica mladinskih de- lovnih brigad iz Celja. Na Trgu petega kongresa, obsijanega s soncem, je pri- reditev izzvenela s pesmijo Lepo je v naši domovini biti mlad. m:ate:ja podjed CELJE ZA PRAZNIKE Delavci in občani Celja bodo v soboto, 23. aprila 1977 svečano praznovali dan OF in praznik dela, 40-letnico ustanovitve KPS, 40-letnico prihoda Tita na čelo KPJ in 85. rojstni dan našega predsednika. Predsedstvo občinske konference SZDL vabi na množično udeležbo na proslavi, ki bo v dvorani Golovec in se bo začela ob 10. uri. V programu bodo sodelovali tržaški partizanski pevski zbor in recitatorji. Slavnostni go- vornik bo Peter Šprajc. Osrednja proslava bo sve- čana manifestacija trdne odločenosti in povezano- sti vseh celjskih delavcev in občanov v nadaljeva- nju preobrazbe našega družbenega, samoupravne- ga in gospodarskega živ- ljenja. KOŠARKA PRIZNANJE CELJU! kmalu festival jugoslovanske košarke Vse bolj se bliža festival jugoslovanske košarke v me- stu Celju. Organizacijski od- bor ima polne roke dela. Predprodaja vstopnic, značk in nalepk, je stekla v šport- nem oddelku »Ljudskega ma- gazina« v centru mesta Celja. Keramična tovarna Liboje pripravlja specialna spomin- ska darila za vse igralce in predstavnike YU festivala. Okusni lepaki že opozarjajo širšo športno ja\-nost na ta veliki športni dogodek. Mor- da je trenutno premalo zani- manja za prvo tekmo 25. IV. v hali Golovec, ko bosta na- stopili mladi A in B repre- zentanci jugoslovanskih košar- karjev do 22 let. Košarka je športna igra mladih in bo za- to tudi to srečanje na izredni kakovostni ravni. V predtek- mi bosta nastopila mladinska rivala ŠŠD v tej igri — celj- ska gimnazija proti tehniški šoh. Vsekakor bi bilo prav, če bi prav to srečanje pritegnilo tisoče mladih pripadnikov iz vrst šolske mladine. Pokro- vitelj prireditve Yu festiva- la v Celju je predsednik skup- ščine občine Celje tov. Jože Marolt. Ta je o prireditvi med drugim dejal: »Ponosni smo lahko vsi občani in de- lovni ljudje, da je osrednja jugoslovanska košarkarska zveza s podelitvijo te velike športne mandfestacije izrekla veliko priznanje našemu me- stu in amaterskim športnim delavcem na tem področju, da bodo skrbeli za množičen in kvaliteten razmah košarke v naši občini in širšem zaled- ju tudi v prihodnje. Vsem udeležencem YU festivala pa želim iskreno dobrodošlico. Prepričan sem, da se bodo v našem mestu dobro počutili, saj so celjski športni delavci in občani ob srečanju z vr- himskimi jugoslovanskimi športniki v različnih športnih panogah in igrah doslej vse- lej izpričali svojo gostoljub- nost. Tudi ta prireditev bo vsekakor poleg športnega obe- ležja služila kot manifestacija mladih športnikov iz vseh ju- goslovanskhi republik in s tem prispevala bližjemu spo- znavanju ter utrjevanju brat- stva in enotnosti športnikov v našd državi.« Skratka, Celje je nared za to veliko športno manifesta- cijo. Z veliko udeležbo na teh prireditvah bomo najbo- lje potrdili svojo pripadnost in ljubezen do dragih gostov in košarkarskega športa. Zato smo lahko prepričani, da bo v jubilejnih dneh Yu festiva- la košarke dvorana Ck)lovec- polna ljubiteljev te atraktivne športne igre, ki je naši drža- vi priborila že toliko visokih odličij na evropskih, svetov- nih prvenstvih in olimpijskih igrah. K. JUG 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 16 — 21. aprila 197? praznova- nje prvo- majskih praznikov Nekatere organizacije 2)druženega dela sprašuje- jo, če se k praznovanju v sredo, 27. aprila — dnevu ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda — lahko pridružita še 28. in 29. april, tako da bi ta delavnika delavci nadome- stili pred ali po prvomaj- skih praznikih. Republiški sekretariat za delo daje v zvezi s tem naslednje pojasnilo, ki ga objavljamo v skrajšam obliki: »Po določbi drugega od- stavka 23. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem de- lu in po določbi prvega odstavka 22, člena zako- na o medsebojnih razmer- jih delavcev v adruženem delu in o delovnih raz- merjih med delavci in za- sebnimi delodajalci se z razporeditvijo tedenskega delovnega časa ne sme vpeljati manj kot pet dni v tednu. Glede na to do- ločbo sme biti v načelu ^-umi delovni teden sa- mo za toliko dni krajši, kolikor je prazničnih dni. Zato ne bi bilo v skladu s predpisi p medsebojnih razmerjih delavcev v zdru- ženem delu, če bi se pra- zniku ustanovitve OF v sredo dne 27. aprila pri- družila še delovna dneva četrtek in petek _ to je dne 28. in 29. aprila, ozi- roma celo še delovna dne- va ponedeljek In torej 25. in 26. aprila. V primeru, če bi in- špekcija za delo ugoto- vila, da so organizacije združenega dela razporedi- le delovni čas za prvo- majske praznike v na- sprotju s predpisi o med- sebojnih razmerjih delav- cev v združenem delu, naj predlagajo zoper take or- ganizacije uvedbo postop- ka zaradi prekrška. Hkrati tudi pojasnjuje- mo, da se letošnji prvo- majski praznik prazniije tudi v torek, dne 3. maja, ker se po zakonu o pra- znikih SFRJ praznujeta 2 delovna dneva.« SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA premalo čutiti vpliv osnovnih o rg — sindikata Minuli teden je bila v Pre- boldu seja medobčinskega sve- ta Zveze sindikatov Slovenije za celjsko območje. Na seji so najprej prodali poročili o delu sodišča zsdruženega dela ter družbenega pravobranilca samoupravljanja iz Celja. V zvezi s tem so poudarili, da je bila ustanovitev sodišča združenega dela ter družbene- ga pravobranilca samouprav- ljanja zares potrebna. Slišati je bilo. da je to sodišče de- lavcem preveč naklonjeno, vend4.i to ne bo držalo po- v.sem, kar se lepo vidi tudi po rešenih zadevah. V nadalj- njem delu se bo treba večkrat odločati za to, da bodo obrav- nave v organizacijah združe- nega dela, kjer pride do spo- rov. že zaradi tega, ker bo- do r^a ta način lahko zasli- šali več prič naenkrat, s to- vrstnimi obravnavami pa bo mr-č preprečita tudi druge spore, ki bi morebiti nastali. Tako bo sodišče združenega dela dedovalo še bolj preven- tivno. Problem, ki se pojav- lja je tudi ta, ker nekatere osno\mf organizacije sindikata ne ua,ejo vedno svojih mnenj v dt ločenih primerih, če pa ga ?e dajo, se marsikje opa- zi z.epljenost političnih in vodb.^eiiih struktur. Mnogo- k. at nastajajo konfliktne si- tuacije, ki povzročajo veliko spornih zadev, ker sodišče združenega dela naleti iia primere, da samoupravni splo- šni akti v organizacijah zdru- žeriega dela in drugih organih luso sprejeti, ali pa so spreje- ti tdko, da niso v skladu z določil.' ustave ter zakonom. EJna izmed ugotovitev na zadnji seji je bUa tudi ta, da sodišče ^ruženega dela, dru- žbeni pravobranilec samoup- ravljanja in družbenopolitične ikupncsti med sabo niso do- bro povezani. Tudi pri delu družbenega pravobranilca sa- moupravljanja se dogaja, da je treba mnogokrat prositi preditavnike osnovnih sindi- kalnih organizacij, da se ude- razprav ob posameznih pnmtrih. Velja pa omeniti. da cfciicvne organizacije sindi- kata v večjih organizaoiah združenega dela že dobivajo svtj'- revoludonamo mesto. Dosedanje delo družbenega pr?v< Vranilca samoupravlja- nja je temeljilo preveč le na pobudah posameznikov, manj pa oMiovmOi sindikalnih orga- nizacij. Povedati pa je treba, da so pobude prihajale iz ob- činsicih smdjkaotv. še poseb- no k p napredek beležijo v Slovciiskih Konjicah. Sicer pa moraino zapisati še to, da je biio največ sporov s področ- ja delovnih razmerij. Ob koncu seje so sprejeli še c.elovno usmeritev Medob- činshoga sveta za to leto. Več po>v:nosti bo treba posvetiti organiziranju samoupravne in- '.er(-:v«vne skupnosti za letni od- dih aelavcev ter organizaciji s-užbe pravne pomoči. Člani M dotoinskega sveta Zveze s:ndiki;tov Slovenije za cedj- območje so si zatem ogle- dali Je tekstilno to\*amo Pre- bold JANEZ VEOBNIK Več tisoč mladUi, delovnih ljudi in občanov je v ponedeljek, 18. aprila točno po napove- danem času slovesno pričakalo prihod zvezne štafetne palice v Celju. Na prireditveni pro- stoi jo je prinasla Ja.sna Mimik, iz osnovne šole I. cel,iske čete. S ploskiUijem, navdušenim pozdravljanjem in pesmijo so nato Celjani pospremili zvezno štafeto mladosti do Levca, kjer jo je prevzela mladina iz žalske občine. Foto: D. Medved Štafeta v Obsotelii in Kozianskem Stafetaa palica s pozdravi dragemu maršalu je joboto prav gotovo doživela enega najveličastnejši sprejemov, kar jih je kdaj bilo v šmarski občini, čet^ li lahko rečemo, da je bila vsaka sprejeta prisrčiK Nekaj sto pionirjev, mladincev, pripadnikov splošneg ljudskega odpora, gasilcev in drugih občanov se j lavsezgodaj zjutraj zbralo na mostu Bratstva in enoi nosti in tik njega pri Bistrici ob Sotli, da bi sprejej in spremilo palico vsaj del poti. Odveč bi bilo opise 7ati vzdušje, sa.j bi bilo nemogoče s preprostimi bes( lami povedati vse, kar človek čuti ob takšnih priloj lostih. Stafetno palico s pozdravi maršalu je kot prv 7 Sloveniji iz rok hrvatskega mladinca sprejela Sonj Pere, uslužbenka občinske uprave v Šmarju pri Je; jah in prizadevna družbenopolitična delavka, ki je o »j priliki dejala: . , »V imenu slovenske mladine in vseh delovnih ljud Slovenije sprejemam štafetoo pklico z najlepšimi ž« •jami in pozdravi ob tvoji 85-letnici, dragi tovariš Titi JI obljubljam, da jo bomo skrbno Čuvali, medtem fc bo potovala po poteh naše slavne revolucije!« Tik mostu, simbolu bratstva in neomajne enotno iti, je na tribuni spregovoril o liku dragega predseduj ca predsednik medobčin&k^a sveta ZSMS, Metod Tre bičnik, štafetno palico pa je pozdravil tudi domači Jernej Cepin, predsednik; mladi pa so pripravili sice icratek, a prisrčen program. Nekaj po sedmi uri zju a-aj je štafetna palica odpotovala tia Trebče, kjer j( le prav tako pričakala rrmožica ljudi s Kozjanskega irmes pa smo našteli prav gotovo vsaj sto avtamobiloii ti so palico spremljali potem še naprej do Podsrede h lo Gorjan, kjer so jo sprejeli mladi krške občine. Na Trebčah, kjer je o Titu in njegovi revolucionar ni poti spregovoril Bernard Petanjek, predsednik Oi ZSMS Šmarje pri Jelšah, smo m-3d navdušeioo množio »gledali tudi Ano Kostanj šek, Titovo sestrično, ki j( z veselim obrazom prisostvovala sprejemu. Med vrstama strvunno postavljenih gasilcev je palic« odpotovala iz Trebč proti središču Kozjanskega, sprera Ijana z množico zastav in razigranih obrazov. MILENKO STRAŠEK ŠTAFETNA PALICA imeli 14 lokalnih štafet PoEdravom in dobrim že- ljam Icvarišu Titu za njegov prajnik, so se v ponedeljek opoluiU! pridružili tudi mla- dinci šentjurske občine. Zbra- li so se na slovesnosti pred Don om družbeno političnih organizacij, kamor so na slav- nostjil oder iz vseh smeri pr-ti-kale lokalne štafete mla- dosti Kar 14 lokalnih štafet se je 2)aružilo v občinsko šta- feto. ki so jo nato ponesli v Celje, eni sami želji, da bi nas l-cvariš Tito še dolgo iet vodil po poti napredka. Faz* fnela je pesem pionir- jev, ki bodo že letos ali v hodnjih letih stopili v v: ZSMS. Slovesnost je tudi v Si jtuTSki občani naznanila p! tek številnih proslav in al ki se bodo odvijale v poči tev meseca mladosti in v tej občini nadaljevale š poletnih mesecih, ko bi mladi iz občine in vse J> slavije s svojim prostovolp delom na mladinskih delOT akcijah pripomogli k M šemu raisvoju in napredku sd in krajev v tej občim MATEJA POD BRIGiTA GROBIN Tičala Je med množico razvnetih otročajev, pol- nih, rdečih lic in nemir- nih kretenj, ki so se pre- rivali med potokom Bi- strico, lokvo in spomin- skim muzejem maršala Tita na Trebčah, med za- stavami in Nedino pesmi- jo Drugarice, posadimo cveče, ki je bučno tolkla iz zvočnikov v ljudi. Pio- nirka BrigitJca iz Podče- trtka, ki jo je skupaj z drugimi pripeljala na Trebče tovarišica, da bi tudi ona zaželela Titu: »Še na mnoga leta!« Bila je torej tam in neumorno čebljala, ko sem jo iztr- gal iz gruče, nekoliko ne- zaupljivo je pogledala, nekako postrani in pri- kimala. Saj navsezadnje človek o takšnem mladem bitju kot je Brigitka, res ne more ne vem kaj napi- sati. Do sedmega razreda osnovne šole se res ne zgodi nekaj bistvenega, nekaj, kar zapišeš z veli- kimi črkami v zgodovino ali vsaj v dnevnik. »Ja, zelo lepo je. Da bi tovariš Tito še dolgo živel, res dolgo. Zelo, zelo si to želim!« In je resna. Tule, na Trebčah, je prvič in sploh prvič pri sprejemu zve- zne štafetne palice. Sicer pa je marsikdo iz množi- ce otročajev prvič v dolini Bistrice, v dolini Titove- ga otroštva. Govoriva. Brigitka rada čita. Kaj? Vse po vrsti, kar pride v roko. Roma- ne. Kakšne? Lepe, pravi. Kadar ima čas, piše spi- se. O čem. vprašujete? O vsem, kar vidi pred se- boj: o muckih, ki skačejo razigrano po skednju, o prezeleni travi, o živalih, ki se jih da videti okoli hiše v Sodni vasi, kjer živi, o gričih in o vsem, kar pozna. Pravi, da ne pase rada. To delajo pač drugi, Bri- gitka raje veze in plete, vmes pa kuka v knjigo in poje. Saj ne dela nič dru gega kot drugi otroci. Na- tančno takšna je kot mno- žica otrok po svetu. V šoli ji gre kot po ma- slu. Sicer nisem vprašal, koliko petk se ji je na- grmadilo v spričevalu la- ni, pa predlani in še kdaj nazaj, se mi pa močno zdi, da jih ne manjka. Tudi nisem dejal tovari- šici, naj mi da odličnja- kinjo na razpolago za na- jin razgovor, čisto eno- stavno sem dejal: »Veste, zelo rad bi se pogovarjal z neko pridno deklico!« Pokazala je Brigitko. Očka dela pri železnici, mama pa je doma. O bratcih in sestrah nisva govorila, ker sva pozabila. Preveč sva klepetala o Titu pa o željah in o ta- kem. Tudi o tem, kaj bo, ko bo velika. No, če bo vse po sreči (veste kaj, zakaj pa ne bi bilo?), bo po zadnjih počitnicah v osnovni šoli odrinila v Celje na Eko- nomsko šolo. In potem? Velike oči in kar narav- nost očitek (o, ti, presne- ta novinarska radoved- nost!): potem? In moder odgovor: najbrž na VEKŠ v Maribor. Tako sem si zamislila. Je že res, da sem mo- ral prenekateri stavek iz- puliti iz nje kot repo iz zemlje in da Brigitka pri najboljši volji ni bila prezgovorna, vendar, pro- sim vas, a bi vi bili na takšen dan, ko si ves na- pet in ko živi sreča v tebi. Mencala je tam ob klo- pi pri lokvi in pogledova- la proti svojim, da bi čimpreje izginila, da bi se rešila vsiljivih vpra- šanj, da bi stekla proti soncu, ki je krepko srka- lo roso Strumno si je naravna- la pionirsko kapico in me odločno pogledala, neka- ko tako, kot da bi hotela reči: sedaj slikaj in ne gnjavi. Slikal sem in nisem jo več utrujal in mučil s vprašanji. MILENKO STRAŠEK § ^^ ^^^^^^^^^^ zvezna štafeta kar dvakrat Zvezna štafeta je bila v žal- ski občini kar dvakrat. Prvič so jo žalski mladinci sprejeli od Trboveljčanov v nedeljo zjutraj pri lovski koči na Pod- meji. Od tu je Titova štafeta prispela v Prebold, kjer je bi- la pred spomenikom padlim borcem krajša slovesnost, šta^ fetno palico so za tem priča- kah pionirji in mladinci kra- jevne skupnosti Gomilsko. Preko Vranskega, kjer je tudi bila slovesnost, so štafetno palico odnesli do Motnika, kjer so jo mladi 2alčani pre- dali mladini kanmiške obči- ne. Zvezna štafeta je bila v žal- ski občini tudi v ponedeljek, ko je točno ob 13.45 uri pri- spela v Leveč, od tam pa na- daljevala pot preko Petrovč, Griž, 2alca in Šempetra do Trojan, kjer, so jo prevzeli Domžalčani. Tako v Petrov- čah, Grižah, 2alcu in Šempe- tru so pripravili krajše slove- snosti ter brali pozdravna pi- sma našemu dragemu marša- lu ter ,mu zaželeli še mnogo srečnih in zdravih let. Na prireditvi v Žalcu je go" tiidi predsednik občil sktipščine Vlado Gorišf JANEZ VED® toper: oprfjfflft za festival Celjski Toper bo op' mil reprezentance, ki do nastopile na festivi »YU KOŠARK-\«, ki D« Celju. Reprezentance Toper opremil z dresi trenerkami. V pripia^^ na festival je prišlo v rek v Celje več znanih I' šarkarjev, med njimi ei najboljših - Kičano» Med obiskom Topra s« op;ledali proizvodnjo. št. 16 — 21. aprila 1977 NOVI TEDNIK — «tran 3 ,pf:pJJSTAVNI M SODIŠČEM TELEFONSKi iMPOLZ] NA USTAVNEM PRETRESU TTstaivno sodišče Socialistič. republike Slovenije je na !ii dne 5. 4. 1977 sklenilo za- 'ti postopek za oceno ustav- ^(.j in zakonitosti samou- ^vneiga sporazuma o osno- plana razjvoja območne ^loupravine skupnosti PTT roineta Celje zu obdobje y našem časniku smo že j,ročali, da utegne biti ta sa. loupravni siporazum ustavno jorefl. Sedaj je Ustamo so- isče SR Slovenije, ki siceo: >re^ja pojave, fci so po- lernbni za uresnioeivanje us- ^vnosti in aaikomtosti ugoto- ' ilo, da je Skupščina območ- 5 ' samoupravne interesne . ^pnosti za PTT promet Ce. . e na 3. seji dne »1. 1. 1977 , laglasila veljavnost saniou- I ravnega sporazuma o osno- I jh plana razvoja pTT prome. , Celje za obdobje 1976-1980. ledinji v 10. členu določa, da jdo podpisniki — uporaiboi- ki PTT stroritav aamensko združevali sredstva za uresni- čitev dogovorjenih investicij- skih vlaganj v v-išini 0,10 din za vsak opravljend telefonski in telegrafski impulz vse do- tlej, dokler ne bodo združili v oteviru območne skupnosti 40,000.«K)0 din. Po določbi 22. členu se šteje, da je samo- uprajvni sporazum sklenjen, ko ga sprejmejo delaivci v združenem delu v več kot polovici temeljnih in dmgih ogranizacij združenega dela s sedežem na območju območ- ne skupnosti, več kot polovi- ca krajevnih skupnosti Ln vse organizacije združenega deia PTT prometa Postavlja se vprašanje, alii Je obra-vnavani samoupravni sporazum v s.kladu z ustatvo ln zakonom oziroma aJi je postal pravno veljaiven za ude- ležein*:;e oziromia za vse ko- risitnike telefonov na območju občine Celje. Do sedaj zbrani podatki, praivi u3taičona o temeljih sisitema družbenega' planiranja in o družbenem planu Jugoslavije Glede na navedeno je ustav- no sodišče sklenilo, da zaane postopeJc aa ooeno ustavnosti in zakonitosti samoupra/vnega sporazuma o osnovah piana razivoja območne samouprav- ne skupnosti PTT prometa Celje za obdobje 1976 — 19B0. BOJAN VOLK gZJANSKO NA OBISKU ČLANI PREDSEDSTVA SKUPŠČINE SiRS v šentjurski in Smarski ob- kai so bUii minuli ponedeljek fc obi-Jku člani predsedstva epubUske staipščine na čelu [predsednikom skupščine dr. arijanom Breoljem in pod- ?edse^j.-'.J.:om Benom Zupan- čem Obisk je sodil med jlike neposrednega sestaja- la člancv predsedstTsa repu- b-jSie skupščine s predsta^- t občici, ki ima^jo predvsem »imeru, da Slane predsedstva fi' najbolj poilrobnio seizma- li.lo s staAjem v občmali in tenovninui težavami, Id zavi- ajo hitrejša razvoj. Tudi ponedeljkov pogovor 5 imel predvsem ta cilj. Go- le sc predstavnjild šmarske 1 šentjurske občine podrob- 0 seznanili z družbenoeko- wnskiia položajem obeh ob- In. ki sodita med manj raz- ^ slovenske občme. Kljub wejšernu razvoju, ki so ga obeh občinah zalTeležLH po [»fejemu zakona o pospeše- knjij razvoja manj razvitih. » imajo v obeh občinah še vr.s.to težav. Predvsem Sos.podarstvii, saj so gospo- ^Ite organL-zaoije iz občin Pfitour in š.marje v zadnjili toUko investirale, da tre- *itn(> ni.so sposobne za nove Ce iedijo ujetd korak ^Ij razvitirnji slov^skima pHiami p» ,<30 nove naložlje so predstavmika obiiin ugotavljali, da slo- gicjspodarstvo nri dovolj »ttiteresirano zra večje nalož- bi be na maA) razvitem območ- ju, pa čeprav so pogoji (ugod- nejši krediti, davčne olajšave, dovolj delovne"sile it-df.) issred- no ugodni Goste je še posebej zanima- lo, kako je z o-ipravljanjem pooledic- potresa. V šmarski občLru ,so ugotovili škodo na 2132 objektih, o-j tega v tret- ji in četrti kategoriji na 1120 objektih. I>osdej »o rešili 40 odstotkov problemov, v grad- nji pa je še 4i62 objektov. V šentjurski občani je bilo pri2adet.'h 1453 objektov, 2M abjekt«>v pa so zgradili na novo, skupno pa so sanirah objektov ali 53 odstotkov. Letos naj bi dokončali še 441 objelctov, vendar so problem predvsem sredstva, kajti za- radi podražitev gradr\ie manj- ka precej denarja. Raagovore so zaključili z obravnavo de- la delegatx)v in delegacij v obeh občan ah. Po končanih razgovorih pa so si !?astje og- leiiali se dve delovni orga- nizacija: Tajfun v PI;xniini pri Sevnici in BniSAloico stekla v K=32yem. BRANKaD STA.M&TCIO KOMENTAR ODLOČNO PIŠE MILAN BOŽIČ Četudi so se člani izvršnega sveta celjske občmske skupščine šele pred dnevi srečali z oceno izvajanja re- ■iolucije o družbenoekonomskem razvoju občine lani, to- rej prepozno, da bi lahko vplivali na minule rezultate, razprava vendarle ne bo ostala brez odmeva. Tembolj, ker pomenijo zaključki lanske ocene dobro napotilo tudi za letos. Da bi se ne ponovile napake, da bi uve- ljavili drugačen odnos do izpopolnjevanja zapisanih nalog, da bi ne delali na pamet, da bi ne trošili več kot naredimo in imamx) na voljo itd. Celjsko gospodarstvo, na. splošno rečeno, lani ni izpolnilo mnogih nalog, zapisanih v resoluciji o izva- janju družbenoekonomske politike. Zmanjšala se je stopnja rasti, zmanjšala se je reproduktivna sposob- nost, naložbe so zaostale za predvidenimi, povečale so se izgube, mnogokje so izplačali za osebne dohodke več kot so imeli, in še in še. Kakšne so posledice tak- šnega poslovanja je znan/). Kaj pa ukrepi na vse to? Bo kdo morda odgovarjal zaradi neodgovornosti? Zdaj v mnogih delovnih sredinah govorijo o sana- ciji. Toda, kako? So mar le stroji, novi stroji, tisti, ki lahko prinesejo izboljšanje? V ukrepih za sanacijo je malo ali nič besed o ljudeh, o tistih, ki bodo te na- loge izvajali Zakaj? Kje je odgovornost poslovodnih kadrov? Kdaj bo prišla na rešeto njihova dejavnost? Tudi na račun informiranosti znotraj kolektivov bi lahko kakšno rekli, predvsem pa, da tu in tam šepa in da neposredni proizvajalci niso bili sproti seznanje- ni s problemi, stanjem in drugimi zanje življenjsko pomembnimi vprašanji. Ob takšnih spoznanjih je izvršni svet zavzel ostra stališča. O njih bodo na bližnjem zasedanju razprav- ljali in odločali tudi delegati vseh treh zborov občin- ske skupščine. Predvsem bodo morale organizacije združenega de- la odgovoriti na vprašanje, kako so izpolnile zapisane obveznosti. Posebrio obrazložitev o poslovanju in vzrokih za slabe rezultate bodo morale dati organiza- cije, ki so lani poslovale z izgubo. Prav tako tiste, ki so izplačale več sredstev za osebne dohodke kot bi smele. In ne samo to — bilanco na tej postavki bodo marale do konca polletja uratvnovesiti. Skratka, vrsta nahjg, ki so odsev slabih rezultatov dela v lanskem letu. in vrsta nalog, ki imajo odloči- len vpliv tudi rui letošnje izvrševanje zapisanih obvez- rrx>sti ob tednu študenta OKROGLA imiZA V okviru tedna študenta, ka ga mladi praznujejo ta teden, pripravlja Klub celjskih štu- dentov več prireditev. Med njimi bo verjetno najbolj za- nimiva okrogla miza, ki jo bodo pripravili v četrtek v te- sti rmcd Zavoda za zaposlova- nje, govorila pa lx) o pro- blemih štipendiranja in ka- drovanja. Na njej bodo pri- sotni vsi kadrovniki večjih organizacij združenega dela, predstavnilki družbeno-politdč- niJri organizacij, predstavniki Univerze Mari1x)T ter štu- deai;tje. V razpravi žele pred- vsem osvetlita probleme, ki tarejo delovne organizacije, ter nakazati možnosti načrt- nega kadrovanja, ki bo hkra^ ti upoštevalo teoretične mo- dele in zahteve sprejet.ih dokumentov (zakona o zdru- aenem delu. Zakona o plani- ranju). Obenem žele ugo- toviti, kako vplivajo zahteve po kadrih v OZD na obliko- \'anje učnih programov in » t«m rta razvojno poIibiJco šoi, ter kakšna je vloga dru-^zibeno- političnih organizacij pri us- klajevanju potj-eb po kadjTh v OZD in DO, in možnosti zadovoljitve le-teh s pomoč- jo izobraževalnega procesa. Okrogla miza bo samo dei programa, ki ga pripravljajo mladi v okvirij tedna študen- ta. Sledila bodo še športna tekmovanja v ra2dičnih pano- gah, pri čem.er se bodo stHi- dentje pomerili z vojaki s celjskega obmjočja in s sred- nješolci, ter druge prirediitve. Teden pa bodo skleniln. s lepim kuitiBrnim večerom. DARJA OLANONIK SLOVESNOST V LAŠKEM AKADEMIJA ZA VRSTO VISOKIH JUBILEJEV v patetk v domu «Du .šaa:ifei Požeteiela« popoldne se- dla v sil^upni pi»s.tor na sdav- nostno sejo delegati občm- sJoe in samoupravnih inteneis- nih stoJipnoGti. siveta ZK la- šitaaga oljmočja, mladinaike, borčevsitae orgariuzaoije, fron- tne SZDL. Na seji je pred- .sadniik knajeivne organizacije SZDL govoril o pomienu prehih kra.iia ter o načrtih za bodoče. Pouda- rili je da je Lašiko močno napredovaiLo v zadnjih treh dasetletj.ih, po usrpesneni os- vo1x)idiflnam boju vseh naiiih ■narodjijfv O začetiku 750 let- niioe je govoril predsednik odibora za proslavo 750 let- naoe Jože Standič. Zvečer je v sveiže prenov- Ij«u divorani bila slavnostrva alcademija, Laščani so do zadnjega sedeža napolnili dvorano. Na odru se je po- Letg partijske, slovenske m državne zastave pojavil tudi grb Laškega, kajti priredi- tev je že sodila v vrsto sve- čanosti julbHejnega agodovin- skega leita. Na akademiji je o uisitanovnem kongresu ZK3 na Čebinah, o prihodu Tita na čelo ZKJ in njegovega 85 rojstnega dne go^roril se- kretar siveta ZK ta Laško JOŽE KRASOVEC. Nla a-kiv demiiji so nastopili laški pev- ci, giodibeniki in člani literar- nega krožka z recitalom, ka- terega del je pričal tuda » liku in junašiki smrti I>jšar na Poženala, katerega zadnji boj je krajevna sfcupnosit o3- vojifei kot dan, v kateretn pnižsnuje krajevni praznik. Proislaviitev juibilejev. veza- niCi na Tita in ZKS so 7 Lašikem dobro pripravili. Os- rednja občinska prireditev pa Še sledi in bo v prvih dneth maja v veliki hali la- .stae pivovarne in ko bo na- atopLl zmani >vPte,rtizanski in- vajlidijki pevski zbor.« J. KRuVŠO^/EO p^cisfit£¥ Jj, P^^sfite-v pomembruh n^aše revolucije pri- ^'jajo v Mozirju več slav- priredit.ev. Osrednja ^^liva bo v nedeljo, 24. ob 15. uri v mozirski r^^ dvorani, ki bo združe- . 2 nastopom vseh pevstoili v občini. ^ to^k, 26. t. m. pa bo Jre seja občinske kon- t«?^® 2veze komunistov rg^^J®' n-i kateri bodo v e^^^^ijo 'jprejeli noire čla- fL^^stili s knjižnimi na- člane s tridesetlet- v Zvezi komu iri podelili leto,šnje .sre- il^- OF in -jnaka sin- ^^^ odUčja. MB MLADOST V ŠENTJURSKI OBČINI SLOVESNA POČASTITEV 2GODOVJNS KIH JUBILEJEV Mladi v šentjurski ob-iini pripravljajo za mesec mlado- sti celo vrsto praanovanj, ka,- terili enotni namen je, naj- bolj svečano počastiti vse le- tošnje jubileje in še posebn.) rojstni dan vaomika mla- dih, tovariša Tita Poleg občinske in lokalne Srrifote, ki so jo mladinci pri- pravili, so pionirske organiza- cije na šolah slovesno priča- kale kurirčkovo pošto, ki pr.iv tako kot Titova štafeta, nosi tsjs:iene čestitke tovariš« T.tt/. Cisre^iuja .s.lovesnofit v poča-^ .>'. t.(^v .;ul>i.leiev in obletnic pa M i*i> v Šentilju odviijtUa 24 api LJd. Na proslava se do a; ralc šte^nlnfl občanu in seveda mladinci. Kot g'>itje bodo v kulturnem delu n-.i- stoplii člani Tržaškega parta- Zt-nsicega pevskega -5!x>ra iz Trsta, Prireditev bo na pro- sten), ri;.» st-adionu v .Šentjur- ju. Na predvečer l. m-ija t>odo v sleherni osnomi ot ga:ii.®ici ji ZSM zagorela kresovi, ob ka.i^jih se bodo zbrala mladi, dn o-i počastili praznik dela. Protaave in priredi',ve pa se boclo ivjdaljevale še v mesecu m« ,sa| prav v tem času ča ka uJ^vde na^('ve«'S dela 2e se- daj žie namreč .sJcr^tiriK) pi.ivijooo n,i pričetek mladin- sk h de lomih brigaii, ki bodo stek.e ^ šentjursld občaia. Svečt«.ia f>tvoritev zvezne mla- diufkc delovne akcije Kozyan- sI-jO .'7 bo 2. ji-inija. V okviru dneva mladosfi pripravljajo ml.>du.cl majske športne igre v razUč-nlh disciplinah. Slav- ncstna akademdja mladih na predvečei 25. m-ija se lio le- tos odvijala pod naslovom: Mladost v p^^smii. besedi in de- joiiju z?a Tita m socializem«. Na te' slovesnosti t»lo ,§t.en'ii- ni pionirji postala Člani ZSJVLS. MA-m/A poaflEJD obcinsk^praznik Let»>šnji praznik občine šen/tjur se bo fdv\ial v Itra, ievni skupnosti Blag-jvna. Ta krajevna skupnost je ena mar\iših v šentjurski >bčini. Sestavlja jo osem vadi, v katerdi živi približno 500 prebivalcev. Večino pred^^iavljajo d/edavci m kmetje. Pred kratkim, o tem srno obširneje že poročali, .go v tej krajevni skupnosti iia novo oživili delo socialt- itnjne zveze, ki si je kot posebno dolžnost zadala na- logo, da o vseh dog'Xikih dobro informira krajane. Si- cer pa je od družbenopolitičnih organizacij v tej krajev- ni skupnosti al-ctivna le še osnovna organizacija ZSMS. AJctiva ZK nimajo, prav ta,ko ra aktiva borcev in upo- cojencerv. Blagovna je ena izmed tbtih krajevnih skupnosti, d na svojem območju nuna nolaerve temeljne organi Kicije združenega dela. tudi ne trgovine, gostinskega '.okala in nobenega večnamenskega pr-jstoina. Tudi kra jevna skupnost nima ov<>j'ega stalnega sedeža. Največje aaseilje je Proseniško, kjer je podružnična osnovna iola, vendar pa bo, kot vse kaže, po dograditvi pri- ddika osnovne šole v Šentjur ju še ta ukinjena. Gasilski lom v Loikarjih je t.ako močno pošikoidoveil potres, da je zidj,j neuporaben. PrL-^levanja kro^janov za hitrejši razvoj m napredek so zato ra.v,imijiva Tudi slabe Jeste tarejo krajiane __M. P. 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 16 — 21. aprila 197? RAČUNALNIŠTVO NA OBMOCJU dolgoročni razvoj zahteva strnitev moči v teh dneh bodo podpisni- ki samoupravnega sporazuma o skladnem delovanju in ra- zvoju informatike ter avto- matske obdelajve podatkov (sporazum so lani podpisale zainteresirane OZD na celot- nem celjskem območju) pre- jele v obravnavo in sprejem sainouprarai sporazum o os- novnih smernicah za pristop k skupnemu račimskemu ceiitru v .Celju. Spoznanje o nujni usklajenosti in večji poveza. iiosti na področju računalni- štva ni več sporno. Močno si utira pot v celjske tozde, kjer že imajo račimainiške siste- me. To so Aero, Dobrina, Cin. kama, EMO, ITC (Kovino- tehna), Komunailni zavod za socialno zavarovanje, Razvoj- ni center in Hmezad. Večina računalniške opreme je v na- jemu, z mesečno najemnino v višini 74933 dolarjev. Go- spodarske potrebe in racionai. nejše obdelave podatkov sili- jo organizacije združenega dela v širjenje račimalniških zmogljivosti oziroma v naku- pe in najem nove računalni- .šike opreme. Velika neusklajenost, nepo- vezanost in tudi nesmotrnost v »računa.lnišiki politiki« je •privedla do oblikovanja ja- snejše družbene politike raču- nalništva v celotni republiki. Zmanjšane so možnosti uvo. za računalniške opreme, kar med drugim delovne organina. cije sili k načrtnemu in us- klajenemu nakupovanju raču- nalniške opreme. Vendar je svet podpisnikov samouprav- nega sporazuma o skladnem delovanju in razvoju informa. tike in AOp v Celju na dose- danjih sejah vendarle bolj naglasil vse prednosti večje koordinacije na področju ra- čunalništva kot pa uvozne omejitve. Dolgoročni razvoj računalm. štva na celjskem območju za. hteva strnitev strokovnih, ka- drovskih in materialnih zmo- gljivosti. Ne gre samo za bolj. še možnosti nakupa računal, niške opreme, za odpravo ne- potrebnih podvajanj, za večjo izkoriščenost zmogljivosti, boljško povezanost, strokov- no rast in primernejšo usmer. janje kadrov itd. To niso edi. ne prednosti. Enotnejši, us- klajen In dogovorjen pristop na področju računalniške po- litike predstavlja začetek v razrvijanju smotrno povezanih informacijskih sistemov v ob. čini, na območju in v Slove- niji. Skupni računalniški cen- ter naj bi, kot pravi samo- upravni sporazum, zagotovil koordinacijo pri razvoju in- formacijskih sistemov, racio- nalnejše račimainiške zmc^- Ijivosti kot v lastnih ločenih centrih ter na široko odprl vrata svojih kapacitet za mnoge zainteresirane organi- zacije združenega dela Nekatere strokovne naioge in izpeljave v ustanovitvi skupnega računalniškega cen- tra ne bodo preproste Toda driižbeno-politična, strokovna in ekonomska odgovornost vseh partnerjev v izvedbi te naloge je jasno opredeljena. Ne čakati in ne odlašati. Ce. prav bo tu in tam morda ho- tela zmagovati samozadost- na računalniška zaprtost, bo moral prav svet podpisnikov s pomočjo samoupravnih in političnih organizacij vztrajati v čimprejšnji uresničitvi do- govora o dejeinski usklajeni rasti računalništva na obmo- čju. Kajti prav tisti, ki z veli- ko vnemo vnašajo v gospo- darsko prakso razvojne mo- žnosti v avtomatski obdelavi podatkov, ne smejo dopustiti »pešačenja« v izvajanju dol- goročno pomembnih ciljev na področju računalništva. J. VOLFAND OBMOČJE na vidiku vsebinska preobrazba banke Čeprav je deseti redni zbor upravljalcev ceiljske podruž- nice Ljubljanske banke, v sredo, 13. t. m., predvsem ve- ljal oceni uresničevanja sred- njeročnega načrta banke kot celote in njene celjske po- družnice v lanskem letu, ni niianjkalo gradiva, ki se je nanašalo na reSevanje teko- če problematike p^ tudi srednjeročnega značaja. In ko je o tem na zboru govoril predsednik izvršilne- ga odbora celjske podružni- ce Emil Jug, je zlasti pou- daril, da je uresničevanje do- govora o poslovni politiki bianke lani potekalo pred- vsem v naporih za stabiliza- cijo. Vrh tega so že lani stekle prve priprave za pre- obrazbo banke. Lani je celjska ix)družnica Ijjuibljanske banke prvič pre- ,segla bilančno vsoto 5 mili- jard dinarjev, kiar je za 31 odstotkov v^ kot v 1975. le- tu. Na tak porast sredstev so vplivala zlasti kratkoroč- na sredcsitva združenega de- la, ki so se v strukturi vseh sredstev pKxiružnice poveča- la od 26 odstotkov v 1975. le- tu na .36 odstotkov lani. Po- memben delež so imela tudi sredstva prebivialcev, ki so ,se lanii povečala za 40 od- stotkov in imajo v celotni strukturi sredBiteiv ix>dJtižni- ce 19-odstoitni delež. Kraitkoročni krediti so praiktično ostalo na ravni 1975. leta, kar je posledica konverzije fcrartjkoročnih kre- ditov v dolgoročne v višini 440 milijonov din. Brez upo- števanja konverzije bi se kratkoročna posojdlia poveča- la za 40 odstotkov. NovoiSt v kratkoročnem poslova.nju la- ni je pomenilo avaliranje in eskontiranje menic. Tako so organi upravljanja odobrili avale za 3.465 menic v skup- nem znesku 1,047.3 milijonov din. Vl'«ganja podružnice v in- vesticijske naložbe so zna- šala brez konverzije posojil 347 milijonov din, kar je bi- lo za 23 odstotkov manj kot v 1975. letu. Tudi rast vseh im'esticij v regiji je bila za 2 odstotka nižja kot v 1975. letu. Ob koncu lanskega leta je znašalo stanje dolgoročnih naložb 2.277 milijonov din, Mar je 38 odstotkov vseh na- iožb podružnice. Posojila za trajna obratna sredstva pa so se pK)večala za 381 od- .stotka. Celjska podružnica Ljuib- Ijaniske banke je uspešno de- lovala tudi na drugih področ- jiti. To v€lj'ia prav tako za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, kjer so se na- ložbe povečale za 208 mili- jonov din ali za 34 odstot- kov, pri čemer so bila po- rabljena tudi dodatna sred- stva podružnice Ob koncu lani je bilo v iz- plačevanje osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic vključenih 354 org-anizacij združenega dela, v izplačeva- nje osebnih dohodkov na te- koče rlačune pa že 23 kolek- tivov z 820 zaposlenimi. Dosti nalog pa čaka ban- ko, njene organe ter uprav- Ijalce pri preobrazbi, saj ne gre za formalno reorganiza- cijo, temveč zb vsebinsko preobrazbo s preraščanjem dosedanjih prevladujočih kreditnih odnosov v dohod- kovne na podlagi združeva- nja dela in sredsteeč, ' je hkrati tudi največja investicija Železarne Štore v tem srednjeročnem obdobju. V peč, ki bo imela letno zmogljivost 110.000 ton jekla, bo Železarna vložila 117,7 mi- lijona dinarjev. 45 milijonov bo železJaraa prispevala sa- ma, 60 milijonov kredita pri- ■spevajo Združene slovenske železarne, 32 milijonov dinar- jev kredita pa inozemska družba Nova naložba v železivrni Štore je odbila prioritete v srednjeročnih programih razvoja občine, republike in federacije, ter vsa potrebn^a soglasja Z razširitvijo pro- izvodnje jekla oziroma jek- lenih gredic, bo železarna Store lahko veliko prispeva- la k uresničitvi srednjeročne- ga cilja slovenskih železarn, ki želijo do lefta 1980 doseči proizvodnjo milijon ton jek- fe. Samo Železarna štore bo po saključku naložbe lahko proizvedla 200 tisoč ton ka- kovostnega jekla v vrednosti nad 900 milijonov dinarjev. Povemo naj le, da je bila nroizvoidnja lani nekaj nad 9.'>.nOO ton Naložba v razširitev proiz- vodnje jeklhi je izrednega po- mena za Železarno Štore. Za radi manjših lastnih zmoglu- vosti so namreč proizvedli sami le okoli 60 odstotkom jekla za valjamo. Ena elektroobločna peč J žele&ami že je in ima zmogi Ijivost 65 tisoč ton letno. Ofl njej pa je že predviden pH stor m novo elektroobločnf peč, ki bo s svojo proizvod njo prispevala k boljšeniii izkoriš^nju zmogljivosti v» Ijame. V valjami lahko no namreč obdelajo 180 soč ton jekla. Prav zato W nova elektroobločna peč lah ko piispevala k boljšemu koriščanju zoiogljivosti, vei ji produktivnosti in proizvod nji jekel boljših kakovost V investicijskem načrtu j železarna predvidela tudi vs< pvotrebne čisitilne naprave, ta I ko da po mnenju instituf I Jožef Štefan ne bo dodatn' onesnaževala okolja ne 'j prahom, ne z odpMkami fi ne s hrupom Nova elektroobločn-a pa bo potrebovala velike ličine električne energije, ka' bo povečalo odvzem za megava.tov letno. Peč bo^' priključili na nov daljnovod ki ga gradijo v štore Podlo.ga. Investicija je s potrditvi.'« kredita že stekla in po P*" godbi bi mof^ila biti uvozna oprema izdobavljen' do julija prihodnjega l^r^ Investicijska dela naj bi la zaključena do decemb^J 1978, tako da bo po načrtJ poskusna proizvodnja z vo elektroobločno pečjo st^ lia z začeitkom leta 1979. i na proizvodnja pa naj bi I pričela v dnigem trome«^^ j ju leta 1979. BRANKO STAMEJCi'' št. 16 — 21. aprila 1977 NOVI TEDNIK — «tran 5 MOZIRJE NAČRT NA TRDNEM! anton vrhovnik novi predsednik is občine i Konec dober, vse dobro, i oazprava, ki se je vlekla sicoraj poldrugo leto, je kon- žana- Etel^saitl vseh treh zbo- ^ občinske skupščine v Mozirju so na zadnji skupni ggjj^ v i>eitek, 15. t. m., so- I gla^o sprejeli družbeni na ^rt razvoja občine do 1980. i leta. Potrdili so plan, ki je v svojem bistvu stabilizacijski. realen in ne zbir želja. Q(iločili so se za policentrič- ju razvoj. Jedro predstavlja trikotnik Mozirje, Nazarje, Rečica, s tem, da bo imelo Nazarje tudi v prihodnje poudarek na industriji, Reči- ca na kmetijstvu, Mozirje pa predvsem na vlogi uprarae- ga in družbenopK)litičnega središčia občine. Seveda pa v tej skrbi ne pozabljajo na druge kraje. Tako bo Ljub- no še v naprej nosilec ko- vinske in gradbeniške dejav- nosti^ Gornji grad lesno pre- delovalne industrije, sicer pa ima gornji konec obeh dolin, ob Savinji in ob Dreti, poleg nekaterih drugih kra- jev, kot na primer Rečice, vse pogoje za razvoj turiz- ma, še zliasti kmečkega. Srednjeročni načrt ix)s ve- ča posebno pozornost- gospo- darsko manj razvitim kra:ev- nim skupnostim, se pravi Solčavi in Lučam. Zato so tudi tu predvidene nekatere obrtno proizvodne dejavno- sti, ki pa ne bodo onesnaže- vale okolja. Stabilizacijsk;a nit srednje- ročnega načrta se kaže tudi I v odločitvi, da naj velja za- ' četek tega obdobja predvsem utrditvi in boljšemu izkori- ščanju sedanjih proizvodnih imogliivosti. Nove naložbe pridejo na vrsto neko- liko pozneje. Pomemben je poudarek na kvadrov,ski funkciji. V dolini primanjkuje zlasti tehničnih strokovnjakov. Zato bodo nji- hovemu štipendiranju in sploh izobraževanju kadrov za prioritetne dejavnosti v občini, to pa so poleg goz- darstva, kmetijstva in prede- lave lesa še tudi trgovina, posvetih v tem obdobju po- sebno pozornost. Prav tako ne k^že prezre- ti urbanizacije. Gre za do- polnitev urbanistične doku- mentacije v dolgoročnem smislu, da bo vsaj v glav- nem znano, kako se bo doli- na razvijala do leta 2.000. V izpolnjevanju te naloge bo imelo Sol&avsko z Logarsko dolino in tudi območje Luč prioritetno mesto. Dosti problemov in nalog skriva družbeno področje. Zdaj rešujejo nekatera vpra- šan i a osnovnega šolstva s pomočio samoprispevka. Vse pa kaže, da bo ta obUka so- lidarnosti dobila novo vsebi- no in da se bodo morali v občini odločiti za podaljšanje sedanjega oziroma za spre- jem novega združevanja sredstev med delovnimi ljud- mi, občani in delovnimi ko- lektivi. Po vsej verjetnosti bo novi referendumski prog- ra^ moral dobita šdrše obe- ležje in ne samo šolskega. Sicer pa se bodo tudi o tem odločali delovni ljudje in ob- čani Gornje Savinjske doline slami! Poglavje zase so seveda krajevne skupnosti. Ce sodi- mo po razpravi in besedah delegata družbenopolitičnega zbora Edija Hermana, pK>tem krajevne skupnosti v tem na- črtu nimajo tistega mesta kot bi g'ia morale imeti. Mozirska občina je torej dobila svoj srednjeročni na- črt, po katerem bi naj v tem obdobju dobili novih 800 delovnih mest, uvedli spe- cializacijo proizvodnje na na- daljnjih 250 kmetijah, zgradi- li okoli 350 stanovanj in še in še. V teh pokazat^jih ima kmetijstvo, 'proizvodnja hra- ne, velik poudarek. Zato tu- di predvidevanja pK) lastni predelavi mleka v sire in druge izdelke. Delegati vseh treh zborov so na zadnji seji sprejeli tu- di več odlokov. Tako tudi o obveznem fluorografiranju prebivalcev, ki bo od 14. do 22. junija letos. Na predlog občinske kon- ference SZDL pa so izvolili Antona Vrhovnika, diplomi- ranega ekonomista in doslej računovodje pri Zgomje-sa- vinjski kmetijski zadrugi za novega predsednika izvršne- ga sveta. Novi člani tega ob- činskega telesa pa so postJali: Hinko Cop (podpredsednik) ter še Alfred Božič, Marjan Dobrove, Ivan Kos, Desa Ko- zič, Franc Miklavc, Alojz Plaznik, Franc Sirko, Anton Venak in Rudi Zager. M. B02IC donat dobro zaseden Po podatkih propagan- dne službe zdravili-šča v Rogaški Slatini je bil ho- tel Donat na začetku tega meseca povsem zaseden, torej prodanih vseh 208 ležišč. Zdaj je sicer ne- kaj FKDStelj prostih, toda navzlic temu lahko govo- rimo o dobri zasedenosti in lepih obetih za letošnjo sezono. Razveseljivi so tudi po- datki o zasedenosti osta- lih hotelov v Rogaška Sla- tini. -mb golte 26. aprila Po kratkem predahu bo- do turistični center na Golteh spet odprli 26. aprila. Po nepopolnih p>o- datkih bo Mozirska koča še nekaj časa zaprta. Značilna je ugotovitev, da bo center na Golteh letos prvič sprejel sovjet- ske goste. Prišli bodo v maju in juniju. V vsa- kem mesecu po štiri sku- pine z okoli štiridesetimi izletniki. CELJE: ZBORTD v torek zvečer je bila redna letna konferenca članov celjskega turistič- nega društva. V tem, ko je njen pm del veljal oceni dela v minulem le- tu, so v di-ugem razprav- ljali in sprejeli delovni na- črt za letos. Ni naključje, če je v tej zvezi tekla najbolj za- nimiva razprava okoli vloge Celja kot pomemb- nega žarišča na širšem celjskem turističnem ob- močju pa tudi o akcijah za varstvo okolja. Sicer pa dobiva v delovnem na- črtu skrb za vzgojo pre- bivalcev in članov vse več- ji poudarek. MB TURIZEM IZLETI IN MORJE manj zanimanja za planine Kam za prvi maj in pro- ste dni okoli letošnjegia praz- nika dela? Odločitve so seveda različ- ne. Odvisne tudi od denar- nice in drugih okoliSčin. Na vsak način pa velja prva pKjzomost domačim postojan- kam, ki že več desetletij za- pored privabljajo za prvi maj svoje stJalne obiskoval- ce. Zdaj se tistim, ki so v letih pred vojno hodili k Celjski koči, na Svetino, Smohor, Mrzlico in drugam proslavljat prvi maj pridru- žujejo novi rodovi. Tradicija je ohranjena, čeprav živi zdaj v drugih p>ogojih. Toda, navzlic temu, spomini preha- jajo iz roda v rod. Na Celjski koči pripriavlja- jo prvomajski piknik. "Morda se bodo za takšno prireditev odločili še kje. Sicer pa so lahko tudi neorganizirani pikniki prijetni, sproščeni... Gotovo je, da bodo te in druge p>ostojanke imele za praznike največ obiskoval- cev. Svojstven barometer pa so tudi prijave pri turistič- nih agencij''ah za preživljanje nekaj dni ob morju ali za izlete doma in v tujino. Ni naključje, če so med izleti na prvem mestu tisti, ki vodijo F>o poteh naše re- volucije. Vrstili se bodo sko- zi vse leto. Sicer pa so nji- hovi dat.umi odvisni tudi od odločitev posameznih kolek- tivov, organizacij in pKxiob- no. Za prvomajske praznike bodo Izletnikovi avtobusi po- peljali v Itahjo, Švico, zvez- no republiko Nemčijo, Ce- škoslovlaško, Lichtenstein, Turčijo, Grčijo, izletniki pa bodo poleteli še v Veliko Britanijo, v Sovjetsko zvezo. Mnogi od teh izletov so že povsem zasedeni, pri nekate- rih pa prosti le še posamez- ni s^eži. Zanimiva je ugo- tovitev, da je bilo tokrat iz- redno zanimanje za Sovjet- sko zvezo, kjer je v letalu za potnike iz Celja hitro zmanj- kldlo prostora. Izletnik bo po- peljal na izlete v tujino ne- kaj sto ljudi! Veliko pa je bilo tudi za- nLnanje za hotele ob morju v Istri. Tu je pravzaprav vse zasedeno. Kompas je pripravil vsega skupaj 31 izletov za prihod- nje dni. Njihove p oti z av- tobusi in letali bodo peljale skoriaj v vse evropske drža- ve pa tudi v Afriko, Azijo ... Precej je izletov za delovne kolektive. Iz celjske posloval- nice jih bodo na te poti p>o- peljah okoli 600. Okoli 400 Celjanov in okoličanov pa bo s pomočjo te poslovalnice preživelo nekaj dni ob mor- ju. Predvsem v hotelih, ki imajo pokrite bazene. Podobno sliko so razgrni- li v celjski poslovalnici TTG. Izredno je zanimanje zfei morje, zlasti za Poreč, pre- cej pa je še potnikov za iz- lete v tujino. Mnogi so se prijavili prepozno. In potem slaba volja ter razočaranje. Izkušnje potrjujejo, da z odločitvij^o ne kaže odlašati. Zanimivo pa je še nekaj — naši ljudje tokrat za ne- kajdnevno bivanje v planin- .skih postojankah niso poka- zali vneme. Oživeli bodo eno- dnevni izleti, manj pa bo v planinab stalnih gostov, če- prav tudi teh seveda ne bo mknjkalo. Toda, na splošno bodo v manjšini. M. B, V vsak dom NOVI TEDNIK nfj||led- Aktiv mladih delavcev v TOZD, v katerem je več mladih delavcev, je v skladu s statutom ZSMS praviloma samostojna or- ganizacija ZSMS, ki spre- jema svoj program, osnov- na organizacija sindikata pa določi, katere naloge tega programa bo uvr- stila v svoj letni delovni načrt. Kljub dobro za- stavljeni akciji ob reorga- nizaciji sindikatov in ob oblikovanju aktivov mla- dih delavcev pri vseh osnovnih organizacijah in občinskih odborih sindi- kata v šmarski občini pa aktivi vendarle niso zaži- veli. Kriva je predvsem ne- doslednost v delu in izva- jaj^ju sklepov pa tudi v aktivnosti sindikalnih or- ^izacij. Uresničevanje ^-teresov mladih v tozdih ^haja iz združenega dela, ^ato bi morali enako skr- beti za mlade kot za vse ostale. Zlasti mladi delav- ^ bi morali vložiti vse •napore za zagotovitev fi^gramske in akcijske Povezanosti med svojo in ®indikalrio organizacijo v tozdu. rnst na celjski koci »PLINOVOD« , a ne v pravem pomenu ^sede. Semkaj plinskih ce- Zat^ ne bodo vodili. Pa bodo to postojanko Vse P^ iavo- zasedli de- ininl zagrebškega podjetja ki bodo gradili pU- ^ ha našem območju. ŠENTJUR kmetje o cenejši proizvodnji V prejšnji številki našega tednika smo obširneje poro- čali o stmitvi javnih razprav o organiziranosti kmetijstva v šentjurski občini na prob- lemski konferenci o kmetij- stvu. Veliko pozornosti so bild deležna tudi vprašanja soci- alne varnosti kmetov. Kmet- je so se strinjali, da je as- nova za večjo socialno var- nost predvsem večja in ce- nejša proizvodnja. Ta social- na varnost se odr-aža na raz- lične načine. Od zdravstvene- ga in pokojninskega varstva, štipendij za kmečke otroke, otroškega varstva in podob- no. V tej fazi razvaja pa je vse to možno uresničiti le ob solidarnostni pomoči vseh delovnih ljudi in ob samoupravni organiziranosti kmetov. Nerešeno ;e ostalo tudi vprašanje financiranja po- speševalne službe. Brez dvo- ma je pospeševanje v nekem smislu investicija, ki daje rezultote v daljšem obdobju. Ziaradi tega se pripravlja po- seben sporazum, da bi v so- financiranje pospeševalne službe vključili šir^ skup- nost. Ko so kmetje v razpravalt govorili o razvoju kmetijst- va, so se pogosto srečeVdli s problemom neracionalne porabe zemljišč, problem drobljenja, melioracij in po- dobno. Vrsto teh nalog leži na zemljiški skupnosti, saj ta laliko in mora po- seči v uresničevanje in us- merjanje zemljiške , politike. Osnova za delo bo prostor- ski načrt, ki mora biti- čim- prej sprejet. Stanovanjsko gradnjo, ki se je v zadnjem času zelo riozmahnila, je po- trebno za vsako ceno uokvi- riti v urejenih urbanističnih kompleksih. Poseben prob- lem pa nastaja tudi tacn, kjer ostareli ljudje ne mo- rejo več obdelovati zemlje. V takih primerih bi bilo naj- bolje zemljišča usmeriti v družbeni ali zasebni sektor. Iz najemnine, sredstev skup- nosti socialnega skrbstv-a, kmečke pokojnine m drugih virov, pa zagotoviti minimal- ne dohodke, oziroma social- no varnost ostarelih km€«;ov. Tudi gozdarstvo je nepo- sredno povezano z razvojem kmetijstva, saj se dohodek od kmetije in gozda navadno dopolnjujeta. Treba bo do- seči tesnejšo orgianizacijsko in strokovno povezanost med pospeševalno službo in goz- darji. Urediti bo potrebno tudi dohc^dkovne povezave s predelovalno lesno industri- jo. Ob koncu velja zapisati še misel, ki se je prav tako iz- oblikovala med javnimi raz- pravami. Do se^ so pre- malo pozornosti posvetili or- ganizirianju kmečkih žena in mladine. Organizirati je po- trebno tudi aktive mladih zadružnikov, saj v okviru os^ novnih organizacij ZSMS ne pride dovolj do izraza aktiv- nost, ki je blizu kmečki mla- dini. MATEJA PODJED UGODNEJŠA POSOJILA za zasebno obrt in gostinstvo v skladu s poslovno poUtiko ljub- ljanske banke kot celote tudi podruž- nica Celje kreditira zasebne obrtnike in gostince za zidavo, rekonstrukcijo in večje popravilo poslovnih prostorov pa tudi za nakup opreme za obrtno in gostinsko dejavnost. Doslej je prosilec lahko dobil poso- jilo le do višine 50",b predračunske vrednosti investicije, vendar ne več kot 150.000 din za dobo največ pet let ter po 12% obrestni meri. To je zdaj preteklost, kajti izvršil- ni odbor celjske podružnice Ljubljan- ske banke je pred kratkim sprejel ne- katere spremembe kriterijev za odo- bravanje teh posojil. Sicer pa tudi družbeni dogovor o pospeševanju razvoja malega gospo- darstva v obdobju od 1975. do 1980. le- ta obvezuje podpisnike, da bodo v ci- lju intenzivnejšega pospeševanja raz- voja malega gospodarstva zaradi od- pravljanja strukturnih neskladij v go- spodarstvu 'in v osebni porabi prispe- vali k spodbujanju naložb v deficitar- ne dejavnosti. In kot je znano, je pod- pisnik tega družbenega dogovora tudi Ljubljanska banka. In tako Ljubljanska banka, podruž- nica Celje, kreditira zasebne obrtnike in gostince po poslovni politiki za zi- davo, rekonstrukcijo in večja popra- vila poslovnih prostorov, za nakup do- mače opreme ter za plačilo carine pri opremi iz uvoza. Po najnovejšem sklepu pa lahko dobi prosilec posojilo do višine 50% predračunske vrednosti investicije, ven- dar ne več kot 200.000 din (prej 150.000 din), praviloma za dobo petih let ozi- roma v skladu z družbenim dogovorom o pospeševanju razvoja malega gospo- darstva v obdobju od 1975. do 1980. leta. Nove oziroma nekoliko spreme- njene pa so tudi obrestne mere. Tako po novem sklepu veljajo: — za storitveno obrt 8%, — za ostale obrti 12%. Za pridobitev posojila pa mora pro- silec predložiti vlogo za kredit ter ne- katere priloge, kot na primer: — potrdilo občinske skupščine, da je vpisan v register samostojnih obrt- nikov in gostincev oziroma potrdilo, da je vložil prošnjo za ustanovitev obrtne delavnice ali gostinskega lo- kala; — potrdilo o premoženjskem stanju in plačanih davkih; — potrdilo občinske skupščine, da je investicija v skladu z občinskimi razvojnimi programi in da je upo- števana v družbenem planu glede na deficitarnost ter dejavnosti na območju občine oziroma republike; — dokazilo o poslovnem sodelovanju z Ljubljansko banko; — načrt in predračun z opisom inve- sticije ter — dokazilo o zavarovanju posojila. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 16 — 21l.ar>rtila 197? 40 LET SLOVENSKE PARTIJE MLADA IN STARA SRCA SO ČUTILA ENAKO — SLAVNOSTNO Prvi so na pot na Cebi- ne odšdil že v petek do- poldne. To so Mi mla- dinci pros'towljci teri- torialnih enot iz žal&kfc občine, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika, ter iz Ljub- Ijiine iz Saške. Mladi pro- stovoljca so se popoldne srečali na Mrzlici, se spo- zsnavali med sabo in doži- vela nepozabne trenutke, fco so zvečer pripraiviii kultiimi program, posve- čen trem velikim jubile- jem, ki jih praznujemo letos. Kljub temu, da sc prehodili precejšnjo pot, ndhče ni kazal znake utrujenosti. Naslednjega dne, v so- boto 2yu)t.Taj, so nadjalje- vala pot proti zgodovin- skim Cebinam. Tako so se pridružili množici na- ših delovnih ljudi iz vse Slovenije, mladincem, ta- bornikom, planincem, re- volucionarjem, borcem in ne nazadnje vsem, ki so se v noči med sedemnaj- stim in osemnajstim apri- lom pired štiridesetimi le- ti zbrala v zjnameniia Bar- Kčevi hiši. To so bdii Ed- vard Kardelj, Miha Ma- rinko, Pepca Kardelj, Franc Leskošek, VenceJj Petrko in Albin Vipotnik, prvoborec doma iz Zabu- kovlce. Čeprav je še dan poprej vladalo deževno in hladno vreme, nenavadno za ta čas, pa smo bili vsi, ki smo se že dopoldne zbra- li okrog Barličeve kmeti- je, nemalo presenečeni Presenetilo nas je toplo sonce, svet na Čebinah je bdil popolnoma brez sne- ga Na zimo nas je spomi- njal le še zasneženi vrh Kunia in Mrzlice, ki smo jo slutili nekje v 0(zadj.iu, sJknito v megli. Kot da bd tufii vreme hotelo dati slavju še več vedrine, to- plote in veselja. In pri- znati sa moramo, da nam je precej prispevalo k še boljšemu razpoloženju. Sprehajam se med mno- žico ljudi. Občudujem sta- re borce, ki se še po to- likih letih niso zgrešili Gledam, kako se objema- jo in počasi mi postaja še boij jasno, kakšno to- varištvo je moralo vladati med temi ljudmi. Vse bolj se bliža ura. ko se bo pričela osred- nja siovesnoet. Ljudje pa še vedno prihajajo. Od vsepovsod, Z Jesenic,, ie Kopra, Maribora, Novega mes1.a, Črnomlja, Murske Sobote... Od vsepovsod Kajti ljudje vedo, kaj je pomenil ustanovni kon- gres slovenskih komuni- stov. Vedo, da je to bil eden izmed prvih, če ne že prvi korak k nacional- ni in socialni osvoboditvi slovenskega naroda. Zastave plapolajo v ve tru, med hribi se sliša- jfO revolucionarne pesmi. Začno p^rihajatd prvi iz med tistih, ki so preživeJi pomembno noč v Barli- čevi kmetajd. Miha Marin- ko in Franc Leskošek-Lu- ka Za njima še ostali. Točno ob petnajsti un je na Cebine prispela Ti- tova štafeta, ki jo je nosi- la mJadinka Irena Sedlar- jeva, članica občanske konference Zveae sociali- stične maldine is: Zagorja. Spremljali pa so jo mladi delavci, rudao-ji, člani te- ritoriatlnih enot, pionir- jd/.. Začela se je tiidi urad- no osrednja slovesnost v počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa. slo- vanske komunistične par- (ttje. SlaviiOstni govornik je bi3 predsednik Republi- ške konference Zveze so- ciaiistične mladine Slove- nije Ljubo Jasnič, ka je med drugim povedal, da je bilo sporočilo Cebin vodnik v pripravah na oiboroženo vstajo in zače- tek socialistične revoluci- je, za graditev temeljev ljudske oblasti, urejevanja odnosov med narodi in narodno6'tmi Jugoslavije. »Na moj namen govoriti o vseh razsežnostih 17. aprila 1937 zr. naš nadalj- nji razvoj, temveč bi piedvsem želel, ker je ta manifestacija povezana s prihodom štafete mJado- stn, kar kaže na konti- nuiteto naše revolucije, govoriti o liku skojevca in komunista, v skromno oddolžitev vsem mladim življenjem, ki so s svojo mlado krvjo posta.vila te- melje naše sv0'b0de in ga predočirti predvsem mla- dim ljudem, ki danes v miru in svobodi ustvarja- mo in uživamo plodove revolucije. Člani SKOJ so se z vso pravico imenova- li in, kar je še važneje, imeli so se Zc- mlade ko- muniste. To so bili po svojih d^elih, piC)'.imovanjih ln po svojem obnašanju. S svojimi lastnostmi in aktivnostjo mnogokrat ni- so zaostajali za člani Ko- munistične partije. Komunistična partija je bila jsmeraj zelo sltrbna pri izgradnji liika komu- nista. Vsako obdobje v razvoju partije je terjalo, odvisno od nalog, ki jih je bilo treba reševati, ustrezne .moralne in poli- tične kvalitete komunista in skojevca.« To je med drugim povedal v svojem giovoru Ljubo Jasnič. še pred tem pa je pcwedaJ nekaj misfli o manifestu, kii ga je kongres sprejel in je bil idejni in fk>li- tični prodam ter altcijsko vodilo za vse komuniste »Izhajal je iz temeljne ugotovitve, da je obstoj sIo\'enskega naroda ogro- žen in da je i^ričo razcep- ljenosti in neenotnosti narod ensiposaben za obrambo. Zato je cdgon/ornost za bodoč- nost slovenskega naroda naloižil delan/skeomi razre- da kot edinemu, ki je sposoben združiti vse ro- doljubne sile naroda za obrambo proti fašizmu. V manifestu je bila posebej poudarjena potreba po enotnosti slovenskih pro- letarskih množic, ka naj pospeši vodilno vlogo de- lavcev v protifaši.stičnem, demokratičnem gibanju. Zahteve po demokratičnih svoboščinah, federativni ureditvi države, demokra- tično izvoljenem sloven- skem pairlamentu, po pro- protifašistični mnanji po- • litiiki z vzpostavitvijo di- plomatskih stikov s Sov- jetsko zvezo so lahko pri- tegnide vse demokratično mdisleče Slo^-ence.« Ob koncu svojfrga govo ra je Ljubo Jasnič med drugim dejal: »Vsaka ge- neracija ima priložnost bi- ti revolucionarna in na vi- šini svoje naloge, ki so naloge njene dobe. To vključuje tudi nujnost stalnega kritičnega odno- sa delavskega razreda in avantgarde do svojega de- la. To tovariš Tito neneh- no uči revolucionarno av^ontgardo delavskega ra- zreda Jugoslavije, to pa je ena bitsvenih lastnosti njegove osebnosti od ti- stih dni, ko je stopil na čelo revolucionamega gi- banja Komunistične parti- je Jugoslavije.« V kulturnem programu, ki je slediti po Jasničevem govoru, so sodelovali re- virstoi zbori, ki so zapeli nekaj revoludonamih pe- smi ter recitatorji. Titova Štafeta je nadaljevala pot proti Trbovljam, kjer je bila zvečer prav t«k:o slo- *vesnost, na njej pa je go- voril član sveta lederacije Miha Matrinko. Miha. Marinko, Edva.rd Ka.rdelj in drugi udele- ženci ustanovnega kongre sa ter drugi so potem stopili v izbo tevanja se je udefležalo ok- rog 7000 mladih iz vse Slove- nije, Iz drugih republik, pa tiidi iz zamejstva. Med ude- leženci proslave so bili Ser- gej Kraigher, Ljubo Jasnič, Ladija gentjnrc, dr. Brartfeo Kreft in Ivan Potrč. Najprej sta vse zbrane po- zdravila predsednik ravenske občanske skupščine Rudi Verčkovnik in predsednik slo- venskih tabornikov Zdravko Krvina. že taikoj ob začetku •lovesnosti je na PireSka vrh prišla Titova štafeta, ki so jo prinesli ravenski mladinca. Od tam so Titu poslali p>02)dravno pismo z najlepšimi željami ob njegovem pomembnem aiv- Ijenjekem jubileju. Osrednja govor je imel Vito Habjsn, sekretar republiške konference Zveze socdaJistične mladine SHovenaje. Med dru- gim je govoril o revoluciji, ki še vedno traja, o tem, kako občana uresnAčujemio zakon o združenem delu. Prav bitlia za UTcsnačevanje zakona o zdru- ženem dedu je nadaljevanje vsega tistega iz preteklosti, tistega, za kax so se naši lju- dje borili pod vodstvom KPJ iai tAJvariša Tita in izboljevah socialistično revolucijo. Vito Habjan nd pozabil omeniti te- ga, kako si je še vnaprej tre- ba prizadevati z® to, da bo nai delovno dovek neposred- rx) odločal o vseh dogajaorAjih pri nas ni imel večjo besede pri razpolaganju sredstev v družbeni lastnini. Na nedeljski slovesnosti je akadermk, dr. Bratko Kreft, odkril okrog štiri metre viiSok spomenik, delo Petra Jovano- vjča, slikarja samouka iz Po- ljanske doline. Bratko Kreft je pred tem govoril o pome- rm dogajanj na Čebinah pred štiTidesetamd leta ter o mani- festu Kornimistične partije Slovenije, ki je bil gla« vseh naprednih ljudi slovenskega nairoda, ki je pod vO(3stvom komuitistične partije dosegel nacionalno in socialno osvobo- ditev Tudi Lovro Kuhar-Preži- hov Voranc je 1)11 eden izmed tistih naših ljuda, ki nd pre- nesel zatiranja delavcev in kmetov. JANEZ VEIDIUNIK grize: slo- vesnosti Minuli petek so v Gri- žah pripravili proslavo v počastitev 40-letnice usta- novnega kongresa sloven- ske koTOunitstične partije. Slavnostni govor je imel precisednilk Izvršnega sve- ta žalske občanske skup- ščine Jože Jan, v kultur- nem programu, ki je nato sledil, pa so sodelovali učenci cusnovne šole Nade Oilenšek, člani osnovne orgarjizacije Zveze socia- lislačne mladine ie Griž ter godba na pihala Ie Zabukovice tn pevski !ftk>r, Sicer pa velja omeniti, da priredaitve v počastitev treh pomembnih jubilejev potekajo že dlje časa. Med drugim so pripravili po- hod pionirjev in mladine po pomnikih riarodnoosvo- bodiOne borbe, fci so se ga udeležite številni borci in med r^iimd tudi prvo^borec Ludvik Zupanc-Ivo. FRANC JE20VNIK Endustrija volnenih izdelkov »VOLNA« LAŠKO razpisuje li štSpendijo za visokošolsko izobrazbo ima FNT — oddelek za tekstilno tehnologijo 1 štipendijo za višješolsko izobrazbo — ekonomske smeri 1 štipendijo na srednji tehniški tekstilni šoli — smer tkaSstvo 1 štipendijo na srednji tehniški tekstilni šoli — smer predilstvo 1 štipendijo na srednji tehniški tekstilni šoli — smer kemijsko-apreterske 2 štipendiji na srednji ekonomski šoli Višina štipendije bo usklajena z družbenim dogo- vorom Skupščine občine Laško. Razpis velja do 31. 7. 1977. .,6 — 21. aprila 1977 NOVI TEDNIK — stran 7 tesno šentjursko pBEDSOLSKO VARSTVO iCljub temu, da je stav- otroškega vrtca v gentjurju stara šele 4 le- ta in je v njej 7 igralnic, je že postala pretesna in imjno kliče p>o razširitvi. Ravnateljica zavoda prof. j^ilena Jan nam je pove- dala, da čaka na vpis 70 (jtrok in ima vsled tega dnevne intervencije star- jev, katerim pa vsled pre- napolnjenosti ustanove ni- kakor ne more ustreči. Edini izhod iz te zagate je dogradnja štirih igralnic pri sedanji stavbi, hkrati pa odpiranje dislociranih oddelkov v novih 'stano- vanjskih soseskah. Novost na zavodu je tu- di v tem, da so letos del- no prevzeli malo šolO : ali skrajšano pripravo za šo- lo. Tako vrše v Šentjurju in dislociranih oddelkih I vrtca na Giorici pri Slivni- ci, na Ponikvi in Loki pri 2usmu vso vzgojno-učno delo vzgjiteljice. E. REČNIK ŽMARSKO OBČINSKO SODIŠČE kriminal in njegove posledice — kje rešitev? Med Sotlo, Bistrico in Me- stinjščico ni ravno malo pre- stopkov pa kakršnih koli že, hujših ali lažjih, zato pa je malo ljudi, ki bi se z njimi ukvarjali. Z drugimi beseda- mi: večina kazenskih zadev se rešuje v roku od treh do šestih mesecev pa tudi čez. Da je temu tako, je kriva predvsem težka kadrovska situacija, v kateri se šmar- sko občinsko sodišče nahaja že dobra tri leta. Poglejmo nekoliko številke: v začetku leta 1975 so imeli tri sodni- ke, od 1. II. 1975 so delali že štirje do junija, nato spet trije. V naslednjem letu sta dva odšla, eden pa je bil na novo izvoljen. Od julija 1976 sta delala le dva sodnika vse do januarja letos. Menjavanje sodnikov je neugodno vpliva- lo na reševanje tekočih zadev, takšno pa je tudi stanje, saj vemo da lahko ima le hitro izrečena kazen in postopek ti- ste učinke, ki jih zakon opre- deljuje kot namene kaznova- nja. Trenutno študira na pravni fakulteti deset študentov, ki bodo položaj znatno popra- vili. Precejšnje breme odpa- de tudi na poravnalne svete. ki skoraj brez razlike dobro delajo, poravnave pa so že skoraj pravilo. Očitno je, da poravnalni sveti dobro delu- jejo predvsem v krajih, kjer so krajevni uradi, kar pome- ni pomanjkanje ustrezne ad- ministra;tivne pomoči porav- nalnim svetom izven sedežev teh uradov. Gospodarski kriminal na srečo v občini ne dosega vznemirljivih razsežnosti, la- ni so bili le štirje primeri od predlanskih osem. številnej- ša. so bila kazniva dejanja, kjer je bilo oškodovano dmž- beno premoženje in spet mo- ramo, na žalost, znova opo- zoriti na malomarnost neka- terih delovnih organizacij, ki do družbene lastnine nika- kor nimajo tistega odnosa, ki bi ga po vseh normalnih za- konih morale imeti. Največ- krat gre za preveliko zanaša- nje na poštenost soljudi in pa seveda tudi za mlačnost pri opravljanju službenih dolžno- sti. Takšnih kaznivih zadev je bilo kar 60. Kazniva deja- nja so bila storjena pred- vsem v raznih odprtih grad- biščih, v skladiščih materiala, v glavnem tam, kjer dostop do objekta ni posebno težak. Za primer neodgovornosti naj navedemo tatvino motor- nih žag v Gozdnem gospo- darstvu, torej sorazmerno dragega delovnega orodja. Po končanem delu so delavci na- mreč puščali te žage nezava- rovane na deloviščih v go- zdovih do naslednjega delav- nka. Nič lažjega torej za »po- štenjakoviče« lažjega kova. Komentar seveda ni potre- ben. Enako problematična so že, če ne še veliko bolj, kazniva dejanja zoper življenje in te- lo, zoper človekovo nedotak- ljivost in dostojanstvo. Po- datki o številu kamivih de- janj te vrste kažejo, da je položaj zadnja leta še daleč od tega, da bi lahko bili za- dovoljni. Najbolj zaskrblju- joče je dejstvo, da je od vseh letno obravnavanih zadev kar 65 % hudih telesnih poškodb pa tudi lahkih. Tudi vzroki za nastanek teh dejanj se niso bistveno spremenili, saj ima še vedno nemajhno vlo- go alkoholizem. V zadnjem času se je na šmarskem pojavilo več na- silniških skupin, nekateri ob- dolženci pa se pojavljajo več- krat. Tudi kraji kaznivih de- janj so iz leta v leto isti: Rogatec, Rogaška Slatina, Do- bovec pa še kje. In končno, ne menjajo se niti lokali, kjer prihaja do izgredov. Tudi to daje misliti. Povzročitelji so v pretežni meri mladi delav- ci, pa tudi mladoletniki. Sklep je prepa-ost: veliko premalo je bilo storjenega za mlade ljudi, ki svojo energi- jo izkoriščajo na povsem na- pačen način. čedalje vidnejše mesto v kriminaliteti šmarskega ob- močja zavzemajo prometni prekrški različnih razsežno- sti, saj je njihov delež v skupni kriminaliteti že 20 %. Kot drugje, tudi tukaj nema- lokrat botruje alkohol. Soci- alno stanje vseh obdolžencev skorajda brez razlike, je sla- bo. Večina ima le osnovno šolsko izobrazbo ali pa ne- popolno osnovno šolo. Zapisali smo: v sodnih ana- lih se pojavljajo največkrat mladi! Rekli smo: največkrat je kriv alkohol! In koliko smo naredili, da bi bilo dru- gače? Naj nam ne bo nero- dno, če bomo povedali po pravici: zelo malo. Vsaj v šmarski občini. Znano je, da se mladi že več let bore za mladinski klub, ne le v Šmar- ju, tudi v Rogaški Slatini, da se občinska konferenca ZSMS otepa s kadrovskimi težavami, da mladina prepro- sto ne more izkoristiti svoje- ga prostega časa, MILENKO STRAŠEK MOZIRJE f—-- prvič občinska del. brigada Razgiban čas. še predvsem i mlade. Cas, ki ga pove- Uiep s preteklostjo, z zgo- )B^«6kimi datumi naše re- solucije. Je pa to tudi čas fcdanjosti. In v njem živi bdi mladina mozirske obči- fc, ki je v počastitev mese- p maja sprejela bogat in pteven delovni načrt, j' Nekatere akcije so že za tiiini. Občinska in zvezna peta mladosti, Naša bese- p 77 in še klaj. Tudi prve plovne akcije so že opravi- [ Z njimi se je prvič pred- kvila občinska mladln,ska piovna brigada. Mladi, okoli ptdeset po številu,' so dela- ina rekonstrukciji ceste Re- p ob Savinji-Žekovec. Us- ^ so. Toplo so jih poz- •^vili tudi domačini, ki so ^ med delom in ob koncu kabili na domove, jim po- F^U s hrano in lepo bese- |Tudi mladi iz mozirske ob- f^e so odšli na čebine. Te ^ se pripravljajo, da bodo •l^rili štirideset kre.sov za frideseto obletnico Komuni- fee partije Slovenije. Pod ^jem občinskega odbora združenj borcev NOV |27. in 28. t.m. okoli sto Urnikov odreda »Savinj- ^ partizanov« odšlo na po- " k spominskim obelež- revoluciie. V istem ča- ^ci odšli otroci iz os- šole v Nazarjah na l^ovlje^ kjer jim bodo ^anji partizani pripovedo- ^ v borbah na tem Siro- ^ grefeenu. I tem času bo še več de- r^h akcij. Tako v Lučah n Nazarjah, zlasti pri ure- ^ju okolice novega otro- ^ vrtca. Pomembn;a ob- ^a delovna akcija bo ma- Robanovem kotu. Tu ^ mladi začeli z obnav- ^Jem part,iz:anske boinišni- ^ot vse kaže, bodo na' ,^cijo povabili tudi mU pobratene občine Ca- fe v Srbiji. .■^^'inska konferenca Zveze ^Jlistične mladine je raz- ^'a natečaj za pisanje spi ^ štirideseti obletnici • Na to temo bodo ime- kviz. * ^n mladosti bodo spre I ' tnladinsko organizacijo okoli 200 pionirjev. Ob tej priložnosti bodo najboljšim avtorjem spisov podelili tudi nagrade. V maju bodo mladi za- družniki iz Gornje Savinjske doUne obiskali Koroško on- stran meje. Sicer pa se bo ta in zlasti prihodnji mesec zvrstilo še več drugih ^akcij, prireditev in podobno. M. B. slovo od boroa Prejšnjo nedeljo so se'na sUvniškem poko- pališču poslovili od so- latnega , borca za sever- no mejo v letih 1918/19, Naca Hrastnika- Pokoj- 'nik je bil naprednjak že v mladih letih, zato ni naključje, če se je prostovoljno javil med borce za severno mejo. Po vrnitvi s Koroške se je poročil in postal je dober mož ter skrb- ni oče otrok. Pozneje so ga ljudje zaradi do- brote in znanja pozna- li pod imenom »domači živinozdravnik«. Njego- vo znanje pri zdravlje- iju živali so cenili vsi krajani od blizu in da- leč. Bolno živino je ho- dil zdravit tudi v zelo slabem vremenu, dežju in snegu- Kako zelo so ga lju- dje spoštovali, se je vi- delo tudi na pogrebu, ki se ga je udeležilo veliko domačinov in drugih. Moški pevski zbor pa mu je v slovo zapel »Vigred se povr- ne...« Njegov sveži grob so pokrili številni venci in rdeči nageljni- STANE KURNIK LAŠKA OBČINA štafeta, vrsta praznovanj v soboto je po občini La- ško potovala zvezna štafeta mladosti s pozdravi tovarišu Titu ob 85. rojstnem dnevu. Zastave so plapolale v vetru, in obrazi nosilcev so žareli v soncu in ponosu, da nosijo v rokah in v srcu željo sle- hernega, da bi naš predsed- nik republike še naprej uspe- šno vodi) jugoslovanske naro- de skozi boj za uresničitev samoupravnega socializma, boj za uresničevanje politike neuvrščenih, boj za še lepši jutj-i. Nosilce je pozdravila tisočglava množica v vseh krajih, skozi katere je poto- vala, od Sopote, Radeč, na' Lisci, kjer je bila pred 39 le- ti seja politbiroja CK ZK Ju- goslavije, na kateri je bil tu- di Josip Broz Tito, pa na He- nihi, Jurkloštrti Vrhu,' Mari- ja Gradcu, Laškem, šmarje- ti, Breznem. Po dveumi poti skozi občino je palico prevze- la mladina iz občine Hrastnik dalje so jo še ponesli mladi iz Zašavja, in jo na Cebinah, kjer j6 bila proslava v poča- stitev 40. obletnice ustanovne- ga kongresa KP Slovenije, za- držali nekaj Časa in nato iio- nesli v Trbovlje, kjer je pre- nočila. V okviru proslav v počasti- tev 40. obletnice kongresa na Cebinah, prihoda tovariša Ti-' ta na čelo komunistov Jugo- slavije in 85. rojstnem dnevu je bilo v občini, in še jih bo, vrsto prireditev. V, petek, dan pred obletnico ustanovnega kongresa KPS, je bila v Laš- kem osrednja proslava, pri- hodnji teden, v torek, 26. ap- rila, na večer pred dnevom OF, bo osrednja proslava v Radečah. Podobno bodo pro- slavljali tudi v Rimskih To- plicah. Na proslavi v Radečah bo govoril domačin, prof. Emil Roje, član IK predsedstva CK ZK Slovenije. Na prireditvenem prostoru na ploščadi pred p>ošto bodo nastopili v bogatem kultur- nem programu godbeniki Pa- pirnice Radeče, pevska zbora z Jagnjenice in Radeč ter re- citatorska skupina, vse skupaj pa vodi, kot že na marsikate- ri prireditvi v Radečah, pro- fesor Janez Pešec. Osnovne organizacije ZK bodo v vseh svojih okoliših oziroma sedežih pripravile slavnostne seje, na katerih bo- do sprejemali tudi nove čla- ne v svoje vrste, pripravih pa bodo vrsto razgovorov s čla- ni ZK izpred vojnih let, in podobnč. V pivovamiški proizvodni hali pa bo 6. maja zvečer ve- lika občinska prireditev. Tamkajšnja partijska orga- nižacija pripravlja skupno z ostalimi političnimi organiz^- cijtoni likovno razstavo ter otvoritev marksistične in .stro- kovne knjižnice. Mladinska organizacija bo organizirala obisk Barličeve domačije na Cebinah. PANIKA LAPORNIK Komunalno cestna skupnost Šentjur pri Celju — enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči, razpisuje po 9. in 10. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 42/66), po odloku o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 23/72) in sklepa enote z dne 8. ap- rila 1977 JAVNI NATEČAJ za oddajo delno opremljenih stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v k. o. Šent- jur pri Celju, Gorica pri Slivnici in Loka pri žusmu. I. Predmet javnega natečaja je oddaja delno ko- munalno opremljenih stavbnih zemljišč v k. o. Šent- jur, Gorica pri Slivnici in Loka pri žusmu za grad- njo individualnih stavbnih zemljišč. II. 1. V k. o. Šentjur se oddaja 22 parcel za grad- njo stanovanjskih hiš in sicer: Na razpisanih zemljiščih je dovoljena gradnja ob zazidalnih pogojih, določenih v sprejetih zazidalnih načrtih za posamezna naselja. IV. Izklicna cena stavbnih zemljišč iz tč. II. tega na- tečaja znaša: 1. v K. O. Šentjur znaša cena za m' 30,30 din 2. v K. O. Gorica pri Slivnici in K. O. Loka pri Žusmu cena za m^ 25,80 din V ceni zemljišča ni upoštevan poseben prispevek za spremembo namembnosti zemljišča, katerega pla- ča investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja po- sebej. Odškodnino za uporabo zemljišča je potreb- no plačati v roku 8 dni po dodelitvi zemljišča. V. Stroški za pripravo zemljišča za gradnjo znašajo 5,00 din po m- zemljišča, stroški komunalne opre me pa 57.500.— din po stanovanjski enoti v k. o. Šentjur in 40.000.— din po stanovanjski enoti v k. o. Gorica pri Slivnici in k. o. Loka pri žusmu in obsega izgradnjo primarnih komunalnih naprav brez elektrike. Uspeli ponudniki morajo na lastne stro- ške zgraditi priključke na vodovod, cesto in kana- lizacijo. Komunalni prispevek bo možno tudi ob- ročno plačevati. VI. Rok za pričetek gradnje je koledarsko leto 1977/78, za dokončanje pa koledarsko leto 1979/1980. Po poteku tega roka za začetek oziroma dokonča- nje izgradnje lahko Komunalno cestna skupnost Šentjur odvzame zemljišče uspelemu ponudniku, če ne izpolni pogojev. VII. Vsi udeleženci natečaja so dolžni do konca roka za sprejem ponudb plačati na tekoči račun komu- nalno cestne skupnosti Šentjur pri Celju št. 50700- 661-196 varščino v višini 5.000.— din. Udeležencem, ki uspejo na natečaju, se vplačana varščina vraču- na pri plačilu kupnine. Udeleženci, ki odstopijo od ponudbe, ko so na javnem natečaju že uspeli, pa izgubijo varščino v korist Komunalno cestne skup- nosti Šentjur pri Celju.. Udeležencem, ki na javnem natečaju ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena, ko postane odločba najugodnejšega ponudnika pravo- močna, VIII. Interesenti naj vložijo ponudbe pri Komunalno cestni skupnosti Šentjur pri Celju osebno ali pri- poročeno po pošti v zapečateni ovojnici z napisom »JAVNI NATEČAJ« in to najkasneje do 4. maja 1977 ob 8. uri v prostorih občine Šentjur pri Celju (nad pošto). Odpiranje ponudb, o nakupu zemljišč bo 4. maja 1977 ob 12. uri. O izidu natečaja bodo ponudniki, ki ne bodo pri- sotni pri odpiranju ponudb, pismeno obveščeni. KOMUNALNO CESTNA SKUPNOST ŠENTJUR PRI CELJU 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 16 — 21. aprila 197? 22. STERIJINO POZORJE vtis! PO predstavitvi pohujšanja jugoslovanskemu občinstvu v teh treiiutikih so vtisi še preveč neurejeni (mish se prerivajo med seboj in nedi- sciplinirano silijo na papir, kakor sili stlačeno perilo iz popotne torbe, ki v prvih :.re- nutkih ni nič mikavno za aipo- rabo) da bi mogel napisati kaj več, kot bo tale frag- meniarni prispevek. Zal so gledališki fesitavali še vedno domala odina prilož- nost, da se širša jagolovan- ska javnost seznani z najviš- jimi dosežki posameznih gle- dališč. Ziato je vsak nastop kateiegakoU slovenskega gle- dališča na takih jugoslovan- skih manifestacijah pomem- ben že 3 stališča liulturne menjave med našimi narodi in njihovimi kulturami, saj omogoča boljše medsebojno poznavanje in utrjuje brat- stvo in enotnost narodov in narodnosti, kot temeljno pr- vino naše družbene samo- upravne ureditve. V tej luči so gostovanja celjskega ^-l^. dališča na Sterijinem poaor- ju, na beograjsikem Bitelu in na Festivalu malih in ekspe- rimentalnih scen v Sarajevu gotovo vredna še posebne po- zornosti in podpore. Se zlas- ti če upoštevamo, da gre v teh primerih za srečanja tek- movalnega značaja, na kate- ra se uvrstijo le najkvalitet- nejše predstave. K sreči je pri tem popolnoma vseeno, od kod gledališče prihaja m kakšne so njegove materialne in kadrovske zmožnosti. Važ- ni so rezultati, umetniški do- sežki, pri čemer pa mamut- ska osrednja gledališča (t. i. narodna gledališča ali Dra- me) že dolgo ne izkazujejo nobene kakovostne premoči. Prav Pozorja zadnjih let so pokazala, da sicer še imamo velika in majhna gledaJišča, da kljb dekleraoijam v praksi (beri: v načinu finansiranja!) še priznavamo delitev na os- rednja in periferna gledališ- ča, da pa so vendar po ka- kovosti rezultatov (predstav) pK)vseim enakovredna in sme- mo zato priznavati le dobra in slaba gledališča. Uspehi somborskega, bitolskega, tr- žaškega in ne nazadnje celj- skega gledališča to novo raz- merje vsako leto znova potr- jujejo. Celjani so se letos pied- stavili jugoslovanski javnosti z uprizoritvijo Cankarjevega dela, kar je druga pomembna značilnost tega gostovanja. je do tega gostovanja prišlo letos in ne lansko leto, ko smo praznovali lOO-letnico nje- govega rojstva je objektiv našemu vrednotenju prejko- rist kot v škodo. S tem se je predstava izognila potenci- alni nevarnosti, da bi ji icdo zlonamerno očital favorizira- nje zaradi pietete do avtor- jevega in zlasti nacionalne ga kulturnega jubileja, in se osvobojena predstavila kot sodobna in umetniško anga- žirana interpretacija klasič- nega besedila, ki želi gov>- riti temu času in tej publiki. Režiser Mile Korun je s pred- stavo odgovoril vsem tistim, ki so zdvomili v Cankarjevo dramatiko, ki so ji očitali zastarelost in pretirano lo- kalno obravnanost. Z ansam- blom SLG CJelje je ustvaril uprizoritev, ki je besedilu iz- jemno zvesta, a zato nikakor ne zastarela ali neangažira- na, ki je značilno slovenska, zato ne brez splošno veljav- nega sporočila. Koi-unova re- žija se ukvarja z bistvom Can- karjevega besedila, s človeš- ko eksistenco samo. Pojavne oblike te eksistence ga ne za- nimajo, saj se v času spremi- njajo — spreminjajo se dPiž- beni položaj Šentflorjoncev — Slovencev in umetnikov — enako pa je ostalo vprašanje eksistence, življenja samega, ob katerem pa se vsi znajde- jo na istem bregu. Zato v tej predstavi med šentflorjanci in Petrom ni več nasprotja, ni več nasprotja med biti Slo\'enec in biti umetnik, am- pak med biti in ne biti, med žvljenjem in smrtjo. To pa je univerzalno jedro, ki ne omogoča več groteske ali far- se, ampak samo reahstiono igro z rahlimi primesmi ira- cionalnosti in ironije. Spozna- nje, ki predstavlja sledi, -^ato ne more biti niti veselo niti tragično, je lahko le realno spoznanje naše eksistencialne resničnosti. Občinstvo Sterijinega pozor- ja je nedvomno izjemno zah- tevno, saj je sestavljeno iz gledaliških strokovnjakov iz vse Jugoslavije in iz domačih ljubiteljev, ki spremljajo naj- boljše jugoslovanske predsta- ve že dolgo vrsto let. Zato ' zbrano spremljanje predstave j in dolg končni aplavz nika- kor nista li izraz (ne) kultur- ne spoštljivosti do umetnika, ampak rezultat umetniške prepričljivosti in izvedbene kakovosti. O izredno ugodnih vtisih pričajo tudi tele izjave, podane takoj po predstavi. Ljubomir Simovič (književnik). Všeč mi je kot celota, saj v človeku nekaj prečisti. Izreden »ansambel, režija, scenogra- fija... bogat in popoln doži- vljaj.« Vladimir Gravčevski (igralec) »Predstava mi je bi- la zelo všeč, še posebej reži- j a in njen pristop k temi.« Stojan Mirkov (stalni obis- kovalec) »Mislim, da pomeni Pohujšanje — še en pomem- ben korak v našem gledališ- kem življenju. Režiserju je us- pelo izvabiti iz ansambla vse, kar je bilo mogoče, čestitam, čestitam! Igra igralcev je zgodba zase!« Zanimive odmeve na pred- stavo omogoča budi Okrogla miza kritike, na kateri se, ne brez mučnih zastojev in ba- nalnih duhovičenj, ustvarja pomemben del t. i. javnega mnenja, čeprav gre tudi tu predvsem za bolj ali manj številen zbor osebnih mnenj, ki so prej v vsej spontanos- ti neurejene impresije kot pa analitično poglobljeni dispu- ti. Ker je tako, in o tem sta me prepričali obe Okrogli mizi, se seveda prava, tehtnih argumentov polna polemika ne more poroditi. Uma svitli meči so prekratki, da bi jih njihovi lastniki zavihteli v is- krivem polemičnem boju, ki bi edini lahko dal zanimivej- še in pomembnejše rezultate. Zato takale Okrogla miza spo- minja bolj na šolo, kjer ne- umorni učitelj (beri: vodja razgovora — Miroslav Mir. kovič) vabi in izaiva nekoliko utrujene učence (beri: tea- trologe, kritike m ostale pri- sotne) k sodelovanju. Ko zmanj.ka zgovornih, se razgo- vor konča. Škoda je le, ker tu lahko nekateri ponavljajo dokler jih je volja in si tako pridobijo celo naziv »as Ok- rogle mize«, kar nima s ka- kovostjo njiiiovega prispevka nobene zveze. Videti je, da se nekateri stalno oglašajo, pa ne samo na letošnjem festiva- lu in ne samo na Pozorju, ne da bi opazili, kako njihove impresije ne rodijo nikakršne- ga sadu. Okrogla miza, ki je bila po- svečena celjski predstavi, se- veda ni mogla postati nika- kršna izjema. Razsnovrstnejšo in za Slovence vsekakor zani- mivejšo razpravo je že v ka- li zatrl kritik Branislav Milo- ševič, ki je od slovenskih predstavnikov zahteval razla- go pomena te predstave v sodobni slovenski kulturni at- mosferi. Ker nas morajo za- nimati predvsem odmevi pri predstavnikih drugih naro- dov, bom navedel samo te. Branislav Miloševič: »Obe Ko- runovi predstavi Pohujšanja se razlikujeta med seboj, ven- dar sta obe celoviti in po- membni ter neizogibni točki v interpretiranju Cankarja.« Marija Grgičevič je ocenila, da je Korun izbral v uprizar- janju pravilno pot. Opozorila je, da v predstavi ni več na- sprotja med umetnostjo in družbo, namesto tega pa je vzpostavljeno nasprotje med dogajanjem na odru in avdi- torijem. Dr. Dragan Kalič je bil presenečen nad čistostjo, natančnostjo in disciplino predstave, problematična se mu je zdela le njena idejna opredelitev. Daliibor Foretič je očital Korunu, da je na- pravil preveč čisto predstavo, bolniško sterilno in »esteti- zantno«, da je Cankarja »pre- režiral«. Kljub tem sorazmer- no hudim očitkom pa je v isti sapi zatrjeval, da je Ko- run tudd s to predstavo do- kazal, da je velik režiser, (sic!) Na osnovi povedanega si drznem skleniti z mislijo, da je gostovanje SLG Olje na Sterijinem pozorju popolno- ma usp)elo, in da je ponov- no izpričalo, kako se naše gledališče po kakovosti do- seženih rezultatov lahko po- vsem enakopravno meri z naj- pomembnejšimi dosežki osta- lih jugoslovanskih gledališč. To je resnica, ki se je v Cel- ju dostikrat ne zavedamo do- volj. SLAVKO PEZDIR NASA BESEDA 77 Letošnja medobčinska Naša l-e&eda 77 je potekala v petek in soboto v Mozirju. Ni naključje, da so delavci področnega združenja gledaliških skupin izbrali to me- >to za sklep dela mladih, ki preskušajo svoje znanje na xiru. Ne po naključju zaradi tega, Ker je menda 12 programa občinske zveze kulturnin organizacij Mozirja Maša beseda izpadla, »ker je to nepomembna dej a v- nost«. No, temu najbrž ni tako, saj sta oba dneva do- kazala, da polna dvorana mladih, pa tudi odraslih gle- dalcev govori o nasprotnem. Naj bo to v razmislek kul :urnim delavcem te občine, ki so lahko videli, kaj vse nladi zmorejo, če le imajo dobro strokovno vodstvo i.n dobre mentorje. Tu se začne rast in vzpon kultur- nega delovanja, ki je še posebej važno za tiste občine, Ki nimajo poklicnih kulturnih ustanov in je celotno iulturno delovanje odvisno od amaterizma Toliko za uvod. Na letošnji območni Naši besedi so nastopile na- ilednje skupine: I. osnovna šola Celje z igrico »Obto- ženi volk«, osnovna šola Prel»ld s »čenčarijo«, OQ SSMS Škale z nastopom v naslovu »Narodna pesem v oesedi in pesmi«, Pedagoški šolski center Celje z reci- talom »Ta hiša je moja, pa vendar moja ni.. .«, OO iSMS Vitanje z recitalom »Hrepenenje po smrti«, ba- letni center Isadora Duncan Celje z »Grafiko«, osnov- na šola Topolšica z igrico »Igrica«, OK ZSMS Celje z nastopom »Drobna sled nikoli ne zapusti srca«. Eko- nomski šolski center Celje z recitalom »Naš dnevnik«, □ijaški domovi Celje z recitalom »Preproste slike« m pedagoški šolski center Celje z nasto.pom »Prvi naj«. Tale kratek pregled naslovov pvove pravzaprav malo. Stmimo torej razmišljanja o reperroarnem in izvedbe- nem deležu letošnje gledališke manifestacije mladih la celjskem območju, če gledamo samo tiste, ki so 3e uvrstili na medobčinsko sree lotili takšne vsebine, ki jo razumejo, ki jim ^e blizu, si je njihova. Skupina, ki se odloči za tak izbor, je ie polovico svojega dela opravila. To dokazuje tudi to, da kdor je izbral dober tekst, inu ni bilo treba z lažno irtistiko, odrskim sprenevedanjem poudarjati in pri- krivati šibke točke v tekstu. Izvedba recitalov je bila na ilastojni i-avni, pred- vsem zaradi tega, ker so skupine usijele doseči narav- nost, pristnost podajanja vsebine in so se spretno izo jibale novo porajajočemu patosu. Ta se je naselil v navade tistih skupin, ki jih nismo videli na medobčin- skem srečanju. Ozrimo se za hip na njihovo delo. Pa ■lajbrž bi bilo preveč, če bi hoteli govoriti o vsaM !>osebej, saj jih druži mnogo skupnin lastnosti. Pred- vsem bi bilo treba v občinah, kjer se je gledališko gi- oanje mladih začelo šele pred kratkim, in še nima več- etne tradicije, zagotoviti organizirano in poglobljeno ielo z mladimi, predvsem pa z mentorji. Pokaj^jilo se |e, da pravilno postavljena strokovna beseda in dobro- namerna, torej konstruktivna kritika, veliko pripomo- reta k uspehu. Nekateri mladi pa bi radi, da bi jim komisija republiškega združenja gledaliških skupin tar delila recepte za dobre recitale. To r-e seveda ne da, pa tudi če bi se dalo, bi bilo hudo zgrešeno, saj M to pomenilo potuho in kažipot do bližnjice. I-e lastna ustvarjalnost, lasten trud, lastna razgledanost, nedsebojno sodelovanje, predvsem pa stalno in pove zano delo, pomeni uspeh. Naj zaključimo: letošnje medobčinsko srečanje inla- iih je prineslo nekaj novosti, in sicer kakovost v iz- vedbi recitalov in izrazni ples ter močno soudeležbo glasbenega dela. Res da tu orjemo ledino in so zato nerodnosti, ki se še ob tem pojavljajo manjše, kot bi iih sicer izmerilo neprizadeto oko kritike. Na vsak na- jih sicer izmerilo neprizadeto oko kritike. D MEDVED KAJ GLEDAMO rollerball Med znanstveno-fantastičnimi filmi zadnjega časa zanje poleg filma H-man največ zanimanja prav Rol- lerball. Pravzaprav tudi zato, ker to ni pravi znan- itveno-fantastični film. Gre bolj za izredno Icomercial- 10 srhljivko, katere dogajanje je pos^.avljeno v 21. vtoletje. Zemlji takrat vlada šest velikanskih družb, ti jih vse nadzoruje kompjuter. Držav ni, iiarodov tudi \e. Kompjuterji uravnavajo vse — ljubezen (bolje re- 5eno razmnoževanje, saj prave ljubezni ni več), roj- >tva, smrti, zabave ... V takšnem stehniziranem in do obupa zdolgočase- nem svetu se rodi nova igra — rollerball. V tej igri igralci na kotalkah, oblečeni v močno podložene drese n z jeklenimi rokavicami na rokah loaajo jekleno kro- glo, ki jo na posebni stezi izstreli računalnik s hitrost- 10 500 kilometrov na uro. Zmaga tisti, ki prvi ujame troglo in jo vrže v poseben lijak. Igra postaja vse bolj nasilna in vse bolj krvava,. <;ot v zdolgočasenem antičnem Rimu postaj-ajo loller- oallerji gladiatorji, ki svojo zmago plačujejo z življe- ijem nasprotnikov. Fair-playa ni, vse je dovoljerio. Dežujejo močni udarci, vse več trupel se kopiči sredi iteze, kri brizga. Zdolgočaseni Zemljani pa na prizori- ščih tekem doživljajo edino slast razburjenja, ki jim e v vsega oropani civilizaciji še ostala. Okrutna igra >st-aja torej edino, kar Zemljani še imajo in kar jih ohranja ljudi s tipično brutalnimi čustvi. Ko je igre ko. nec pa vsi ljudje vnovič postajajo roboti, katerih življe- nje primerno njihovim (ne)sposobnostim uramavajo ra- čunalniki. Kljub preračunani komercialnosti je prav laradi takšne vizije razvoja človeštva Rollerball film, ti pusti v nas grozljive prispodobe. Nekje na robu zavesti nam po ogledu ftlma prične utripati lučka, ki opozarja, da člo\'eštvo morda res drvi nasproti takšni Iružbi, kot jo film slika ... BRANKO STAMEJČIČ SLOVENŠČINA V JAVNOSTI jezikovna kultura obsega vsa področja človekovega Ko govorimo o jezikovni kulturi nekega naroda, se sre. čujemo z mnogimi dilemami: kaj pravzaprav sestavlja jezi. kovno kulturo, kaj je primer- no in kaj ne, kaj je pravilno, katero jezikovno zvrst naj kdaj uporabljamo, kaj je pravzaprav zvrst jezika, kaj stil itd. V naši javnosti se pogosto pojavljaijo enostranska mne- nja o tem, kaj je dobro in kaj slabo. O jeziku si vsakdo skuša ustvarjati svojo sodbo in tako imamo celo vrsto mnenj — od tistega, da je v jeziku vse dopustno, do tiste- ga, da je treba jezik očistiti vseh tujih primesi, še naj- močnejšo vlogo ima pri ust- varjanju lastnih sodb o jezi- ku šola. Ker pa žal tudi med šolniki ni zgrajeno kd.ko izra. žito enotno mnenje o jeziku, tudi učenci in dijaki ne mo. rejo priti do enotnih pogle- dov. še najbolj pogosto je ti- sto nmenje, ki v nekaterih redkih izjemah dopušča upo. rabo tujk, imenujemo pa to stališče blagi purizem. Veči- na teh težav pa izvira iz ne- poenavanja dialektičnih poja- vov v jeziku, kot so spremi, njanije, različna vloga jezika v različnih okoliščinah, upora, ba različnih zvrsti in različ- nih stilov. Te probleme pre- maguje sodobno jezikoslovje s funkcijskim vidikom v je. ziku; ta vidik upošteva na. men sporočila, ki ga pišemo ali govorimo, okoliščine, v ka- terih se kaj sporoča, in na- slovnika, torej tistega ali ti. ste, ki jim je sporočilo na- menjeno. Jezikovna kultui-a obsega vsa področja sporočanja v ne- kem jeziku, pa naj gre za pi- sani ali govorjeni jezik, za na. reoje ali knjižni jezik, za umetniški ali strokorai stil. Tako obsežen in zapleten je. zikovni sistem pa je potreb- no na pravem mestu prav uporabljati. Neredko se sliši, da jezikovni kulturi škodi vse, kar ni čisto slovensko, kar je prevzeto od drugod. Slišati pa je tudi take čudne stvari, kot so potožili učitelji v neki mariborski šoli, češ dia pri nj.Lh dijaki v odmorih go- vorijo v narečju. Zakaj pa ne bi? Jezik je F>ač treba na pra. vem mestu pranr uporabljati. In mladini je povečini nareč. je najbližje, saj se knjižnega jezika v šoli šele učijo. Za- kaj torej ne bi v sproščenem medsebojnem pogovoru upna- rabljali narečja? Nasprotno pa bi bilo kaj čudno, če bi se v šolski zbornici, na sodišču ali na občini delavci med se. boj pogovarjali izključno ah sploh v naireoju. Seveda pa se ti med seboj tudi ne pogo- varjajo v knjižnem jeziku, ampak uporabljajo pK)govomi jezik in le včasih turdi knjiž- no govorico. Ti isti ljudje pa v stiku z dnigimi ne morejo več uporabljati svoje vsakda- nje govorice, ampak uporab. Ijajo knjižni jezik oziroma knjižno govorico, ki je za vse Slovence več ali manj enot- na in torej vsem odraslim približno enako razumljiva. Tako ie, kadar govorimo. Kadar pa kaj pismeno sporoča- mo in nameravamo to sporo- čilo objaviti v tisku, takrat si z vsakdanjo govorico ne moremo več pomagati, am. pak pišemo v knjižnem jezi. ku. Ta pa se vendarle notra- nje razlikuje, kar je zopet od- visno od tega, komu je spo- rooiilo namenijeno, kaj spo: čamo in kaj s sporočilom i meravamo doseči. Tako um niki — književniki pišejo i gače kot sodniki, če ustvarjajo umetnino, dii pa pišejo kazensko odloč" Spet drugače oblikujejo S; ja sporočila poslovni Iju^ in drugače gradbeni stroM njaki. I Da bi imel jezik svoje vo mesto v splošni kulti^ mora biti sposoben za opH 1 janje svojih nalog v dn4 in času. Največji poudail je torej na vrednosti, ki f ima jezik v procesu sporah mevanja. če tisti, ki kaj roča, v polni meri dc«^ svoj namen, njegovo jezila' no sredstvo pa je spl^® sprejeto in zavzema določb mesto v jezikovnem sisten| potem pravimo, da upora^ dober jezik. Tu je še purizem, ki p^^s^ vneto preganja vse, kar po izvoru čisto slovensko na ta način jezik sirooii^ medtem ko ga prvi banani ra, da ne rečem celo, postaivlija v vlogo podrej^ ga JOŽE LIP^' 16 — 21. aprila 1977 NOVI TEDNIK — stran 9 xii. mladin- ski pevski festival v celju Na sliki vam predstavljamo mladinski zbor Gimnazije J. B. Tita, Kavadarci — Skopje, ki ga vodi Lotka Di- movska. Zbor je že redni gost na celjskem festivalu, saj bo letos nastopil v Celju že petič. Sploh je zanima- nje makedonskih zborov za naš festival zelo veliko. Iz Skopja se je prijavilo kar pet zborov in sicer: De- kliški zbor »Dom na mladite 25. maja Skopje, MPZ osnovne šole »Jan Amos Komenski« — Skopje, Detski zbor — Razvigarče, MPZ »Mladinsko Kult. umetniško društvo »Cvetan Dimov« Skopje, ter seveda Mladinski zbor Gimnazije — Kavadarci. R. V. MLADINSKA KNJIGA CELJE pruetno srečanje z antonom ingoličem Prikupni prostori.v prvem nadstropju nove knjigarne Mladinske knjige so bili pre- tekli četrtek pretesni, da bi sprejeli vse, predvsem seveda mladino, ki so prišli, da bi se srečali s pisateljem Antonom Ingoličem. Srečanje je pripra- vilo uredništvo Mladinske knjige v počastitev 70-letnice priljubljenega pisatelja in ob izidu dmge izdaje njegovega romana »Sumijo gozdovi do- mači«. Po uvodnih besedah urednika Severina šalija je igralec Bogomir Veras pre- bral odlomek iz tega romana. Nato je pisatelj sam na nje- irm tako lasten, sproščen na- čin povedal nekaj o romanu ter odgovarjal na vprašanja. Pri tem je povedal vrsto za- nimivih podrobnosti o svojih knjigah in njihovem nastan. ku. Tako smo zvedeli, da je tudi Celje posredno sodelova- lo pri nastajanju njegovega mladinskega romana »Ginma- zijka«. V njem so našli od- mev neki pravilniki, ki so jih svojčas pripravili na nelu celjski srednji šoli. Veliko je povedal o svojem delu »Taj- no društvo PGC«, ki da je prevedeno že v šter/ilne jezike in je na seznamu obveznega berila v šolah v Srbiji in Bo- s.ni in Hercegovini. Razifcril je tudi nekaj svojih načrtov. Se. daj piše roman »Ko so gore- le grmade«, v katerem bo predstavil tragično usodo že- na, ki so jih tiste čase sežiga- 11 na grmadah kot čarovnice. Menda jih je samo v okolici Ptuja bilo kakih dvesto. Ob koncu je pisatelj podpisoval SIVO j o knjigo. Srečanje je bilo zelo pri- jetno, menim pa, da bi bilo bolj primemo pripraviti loče- no srečanje z mladino in lo- čeno z odraslimi. Tako bi eni in drugi imeli od srečanja .se več. Pisatelj bi verjetno ne odklonil sodelovanja. MATEJ RODE KOVINOTEHNA POJOČA KULTURA! pet let dela mešanega pevskega zbora Najbrž ni v Sloveniji take- ga pevskega zbora, ki bi zra- sel v neki delovni organizaciji in brez premora deloval toli ko let. Res, da pet let ni vi- soka številka, pomeni pa v vsakdanjem delu ljudi, ki v njem s srcem pojejo, veliko. Pomeni tisto dragoceno vztra- janje v prizadevanju, da bi pokazali kar največ. Ko govo- rimo o vlogi občana, delavca na kulturnem področju, veli- kokrat pozabljamo na njego- vo neposredno ustvarjalno de- lo. Največkrat ga imamo v mislih bolj kot samouprav- Ijalca, ali delegata v samoup- ravni interesni skupnosti. Manj kot pevca, slikarja, ig- ralca itd. Vseh pet let vodi zbor ne umomi pevovodja Julij Gorič. Na minulem koncertu so za- peli svoj repertoar, ki pa je kljub nekaterim šibkim toč- kam pokazal, da so se pevci Kovinotehne resno prijeli svo- jega dela in da ne obstaja nobena bojazen, da zbor ne bi deloval še vrsto let. Zdi se celo, da je zadnji koncert dal poleta vsem tn prav bi bilo, ko bi se s pevci Kovinotehne srečevali pogosteje. Za svoje petletno delo pri zboru so številni dobili tudi priznanja, ki jim jih je pode- lil direktor Kovinotehne Beno Krivec, ki se je ob tej prilož- nosti od zbora tudi poslovil. Odhaja namreč na novo delov- no mesto, ves čas pa je moč- no podpiral delo zbora in je v slovo prejel 32 nageljnov, kolikor je članov zbora. Za deset in večletno delova- nje na področju zborovskega petja pa so prejeh trije pev- ci bronaste Gallusove znač- ke, ki jim jih je podelila zve- za kulturnih organizacij Slo- venije — strokovni odbor za glasbeno dejavnost in sicer Branku Stamejčiču, Adolfu Zličaju in Antonu Lipniku. Mešani pevski zbor Kovino- tehne naj služi s svojim de- lom za zgled tudi ostalim de- lovnim organizacijam v Celju. Kot dokaz, kaj vse se da do- seči z malo dobre volje in z le malo denarja za strokovno vodstvo. Sadovi dela so od omenjenih stroškov mnogo večji. V zadovoljstvu ustvar- jalnega ponosa vseh sodelu- jočih pa prav gotovo tako ve- liki, da se z nobenim denar- jem ne dajo ovrednotiti, to pa je tisto, kar plemeniti pra- vo amatersko delovanje. DRAGO MEDVE5D PIH^HCI MAII0JE NA pmzm Dramska skupina DPD Svobode na Polzeli že dalj časa pripravlja uprizoritev renesančne komedije Marina Držiča »Dundo Maroje«. To je zelo znana komedija, ki govori o preprosti, vendar iskrivi ljudski pameti, ki potrjuje slo- venski pregovor, da je »pamet boljša kot žamet«. V ome- njeni postavitvi igrajo ob vrsti mladih igralcev tudi stari znanci polzelskega amaterskega gledališkega življenja, in sicer Mici Slokar, Peter Pungartnik in Jožica škorjanc. V komediji sodeluje tudi instrumentalni ansambel Francija Ogriza. Komedijo režira Jaka Jeršič, ki mu je to v desetih letih njegovega gledališkega dela že petnajsta uprizoritev. Premiera bo 23. aprila na Polzeli. Foto: TONE TAVČAR 7BO LET LAŠiCEGA - 759 lET LAŠKEGA - 7511 lET LAŠiCEGA v podli.stku začenjamo objavljati sestavke, ki bodo pričevali o preteklosti, daljni in bližnji, o preteklosti Laškega z okolico, ki je pred 750 leti dobilo trške, pred 50 leti pa mestne pravice. Začenjamo s člankom kustosa dolenjskega muzeja TONETA KNEZA, ki s sestavkom opiše najpomemi)- nejše mejnike iz zgodovine Laškega, nekaj, kar bi mo- ral vedeti vsak občan, zlasti pa vsak, ki ima opravka s turisti, tujci, zdraviliškimi gosti. 2e samo ime kraja — I.aško — kaže na predsio. vensko naselitveno tradici- jo. Naši predniki, prvi Slo- vani, so ob prihodu in na. selitvi naših krajev poime- novali staroselce, ki so jih zatekli z imenom Vla- hi ali Lahi. S tem imenom so označili nesloranske Romane, poznoantične pre- bivalce naših krajev oz. romanizirane prebivalce še starejših keltskih m ilir- sitih etničnih skupin iz prazgodovinskega časa. Za. nimivo je dejstvo, da po- z:iamo prav iz okolice La- škega, na geografsko ozko omejenem področju, naj- več takih krajevnih imen v Sloveniji: Laliomno, La- homšek, La.ško, Laš>ka vas, Lahov graben in potok La. homščica. V vseh teh kra- jih so bile najdene bolj ali manj zgovorne arheo- loške ostalnine, ki potrju- jejo to tezo. Da je bilo La- ško z okolico v rimskv^m času precej obljudeno, je v veliki meri zasluga to- plih vrelcev v Laškem in Rimskih Toplicali, ki so jih Rimljani s pridom iz- koriščali. Najstarejše najdbe z r.iestnega podiročja, žarni grobovi iz začetka železne (lobe, so iz 8. stoletja pred našim štetjem. Najdbe iz rimskega časa na področju Laškega so v primerjavi s prazgodovinskim: bolj št.e- viine, predvsem pa bolj monumentalne. Na pro- čelju trgovske hiše na Orožnovem trgu je vzidan relief krilate Meduzine glave, ki je nekoč krasila vrhnji del večjega rimske- ga nagrobnika in odvračala zle duhove. Drugi rimski relief je vzidan ob vzno- žju severne strani kaplani- je. Na reliefu je upodob- ljen bradat moški, ki v desnici drži na povodm; privezano žival. Najlepši rimski spomenik pa je \^idan na zunanji strani Frančiškove kapele laške farne cerkve. To je mogo- čen kamniti lev, upodob- ljen v ležečem položaju na desno, z dvignjeno gia-vO in režečim gobcem. Tudi ta plastika je del velikeg'i rimskega nagrobnika. Ti lepi spomeniki davnine so Ic del bogate arheološke dediščine, ki se nam je ohranila do današnjih dni. II V srednjem veku in še kasneje je bilo Laško ved. no deželno-knežja last, najprej Spanheimov, naio Traimgavov, Babenber/a- nov in končno Habsburža- nov, ki so ga dajali v na- jem raznim oskrbnikom m zakupnikom. Kot sedež zaključenega gospodarske- ga področja, je trg Laško vedno fungiral tudi kot njegov kulturni center. Kot administrativni in knl. turni center gospoščrne je v teku stoletij dobival zgradbe, ki so to njegovo fimkcijo vidno prezentira- le: grad in cerkev, župni- šča, kaplanijo, trški špi- tal ter še kakšno bolj ara. biciozno oblikovano meš- čansko hišo. Od arhitektur- nih spomenikov Laškega je največji in najlepši ta- ko imenovana spodnja graščina, zgrajena v letih 1675 — 1678. Ta velika stavba je do leta 1845 ime- la še ogelne stolpe, zgra- jena pa je bila v reprezen. tativne in administrativne namene kot sedež občin- ske skupščine Lašiko, pred vojno pa je v njej imelo prostore sredsko načelstvo in okrajno sodišče. V mestu je tudi več po- membnih umetnostnih spomenikov, nekateri med njimi, kot na primer arhi- tektura nadžupnijske cer- kve sv. Martina in freslce v podružnični cerkvi na Marija Gradcu, po kvalite- ti in pomembnosti daleč presegata regionalni okvir. V arhitekturi laške farne cerkve so odiUčno zastopa ne vse stilne smeri od po- zne romantike (»laška skupina« cerkva s kvadrat, mm prezbiterijem in vzhodnim zvonikom) do kasnega baroka. Cerkev na Marija Gradcu pa je posli- kana z izredno kvalitetni- mi freskami na pragu na- še renesanse iz leta 1526. III Največji prometni in go. spodarski poudarek, svoje okno v svet, je dobilo spodnje Posavinje z iz- gradnjo .Južne železnice Dunaj — Trst, ki je steik'a na tem odseku septembra 1349. Šele s tem izredno zahtevnim tehničnim po- divigom so postali ti kraji povezani s širokim svetom od Srednje Evrope do Ja- dranskega morja in Sredo, zemlja, za živahno gospo- darsko dejavnost i>a so bili dani najboljši pogoji. V stranskih, do takrat poza- bljenih in težko dostopnih doiinah so začeli na indu- strijski način izkoriščati premogovnike, zgradili so prve obrate za predelavo lesa, termalni vrelci v La. škem in Rimskih Toplicah pa so postali temelj turis- tičnega prometa in balne- ološkega zdravljenja. Prav južna železnica in živahna turistična prop^aganda sta pripomogli, da so ob k(xi- cu prejšnjega in v začetku tega stoletja postale Rim- ske Toplice in posebej še Laško daleč znvini letoviš- ki in zdraviliški kraji te- danje avstroogrske monar- hije, ki so jih obiskovali aristokrati in celo gostje iz dunajskih dvomih krogov. (Se nadaljuje) Piše Tone Knez (1) rudar se v vodstvu Nogometno prvenstvo Slovenije se nadaljuje z dvobojem za prvo mesto med nogometaši Rudarja iz Velenja in Muro. Igral- ca rudarskega mesta so tudi tokrat pokazali, da resno mislijo na prvo mesto. V Rušah so zma- gali z rezultatom 3:1, če- ravno so domačini po- vedli.- Zadetke sta v na- daljevanju dosegla Bešvir in Hohnjec dva. Ta us- peh pa je ekipo obdržal na čelu tablice. Mura za- ostaja za točko, Litija pa za dve točki. - . V šmartnem je bilo de- janske igranje ' na ena vrata. Toda domačini svo- je terenske premoči niso znali izkoristiti proti Žele- zničarju iz Maribora. Zmagali so minimalno 2:1 in si sedaj skupaj z Kladivarjem delijo četrto do šesto mesto. Strelec obeh zadetkov je bil Pra- šnikar. Kladiva r je doživel pr vi poraz v gosteh. Z 1:0 je izgubil v Izoli Priložnosti ra »poprav- ni« izpit bo dovolj. Ve- lenjčani gostijo v prihod njem kolu Rudarja iz Tr- bovelj, J.KUZMA DEBELAKOV VINKO BRANJE POMENI VSE ob hčerki in vnukih našel nov topel dom Večkrat sem ga videl, kako se sprehaja in niti misliti si nisem mogel, da jih ima Vin- ko Dt^belak iz Latkove vasi že kar precej čez osemdeset. Odločen, lahko bi rekli kar mladosten korak, je tisto, kar mu daje videz, ki ga njego- vim letom nikadr ne bi mogel pnpi&ati. Ko sem ga obiskal na nje- govem domu, kjer živi skupaj s hčerkino dnižino, mi je pri- šel koT sam (Klpret, in še piedno sem mu razložil, kdo sem in odkod, me je povabil v kuhinjo za mizo, kjer se je kmaiu 2našel litrček odlične- ga jabclčnika. »Ja, ■(este, tale Novi tednik pa kar rad prebiram. Všeč mi je to, ker v njem najdem toliko novic iz našega konca kot v nobenem drugem časo- pisu. Kar bolj z zanimanjem preberem kakšno stvar, ko v njem vidim naslikanega kakš- nega človeka, ki ga poznam Ja, tudi druge časopise bfiem Skoraj vse kar izhaja v Sloveniji, Ob branju mi čas naihitreie mine . . .« In potem govoriva še j drugih časopisih, zaupa mi, ka v katerem najraje prebe- re. Pravzaprav ne najraje, pač pa to, kar najprej prebere. Prebere pa vsak časopis od začetka pa do konca. Oči mu zažare in ustnice St mu razlezejo v nasmeh, ko se na televiziji prikaže po- snetek, na katerem je bil Tito, zet pa brž pripomni, kako navdušeni so ata, ko kjerkoli vidijO sliko tovariša Tita, ka- dar pa je to na televiziji, mo- u v stanovanju vladati tišina, č(; bo kdorkoli vedel, kje je Haš maršal ta trenutek na obisku ali pa na oddihu, pcttm bodo to Debelakov oče. KiepetavR in klepetava, ^•n et mi pove kakšno domi- slico in kar dobro se mu zdi, ko se ji od srca nasmejim. Tudi on mi pomaga s svojim simpatičnim smehom. Misli se mu vračajo v pre- teklost. V čas pred drugo sve- tcA-no vojno. Vinko je bil de- lavec v tekstilni tovarni v Preboldu in spominja se zna- menite stavke tekstilnih de- lavcev. Težki časi so bili to. še težji pa med vojno, ko so takrat šent Paul zasedli Nem- ci. Vinko je imel tri otroke, dve hčeri in sina, pa seveda še ženo. Težko je povedati, kako se je takrat živelo, ko nisi nikdar vedel, kaj te čaka čez pet minut, Sir Slavko je kmalu odšel v partizane, čeprav je bil tako rekoč še smrkavec. In potem skrbi zanj, in strah pome.šan z upanjem, trepetanje, kadar je v bližnjih gozdovih zapo- kalo, nepopisna sreča, ko je ponoči prišlo obvestilo, da je Slavko še vedno živ. Vinku prično rahlo trepetati roke, kc mi pripoveduje o tem, ka- ko je njegov sin Slavko sam napadel nemško postojanko v kraju pod 2vajgo, prizadejal Nemcem precej škode, sam pa se umaknil na varno. Na- slednji dan so prišli po Vin- ka kar v tovarno in že čez nekaj uric se je družina De- belakovih znašla v zaporu, kasneje pa je bila izseljena. Menda ni težjega občutka kot ta, da se človek za vedno po- slavlja od svojega kraja, Steklenica na mizi je že skoraj prazna, ko mi potem opisuje trenutke sreče maja leta 1945 tn kasneje, Težko mu je bilo, ko mu je pred leti umrla žena, ki je bila njegov največji prijatelj vse življenje. Vinko pa ni klonil. Preselil se je k hčerki, kjer je našel topel dom, in vnuke, ki ga razveseljujejo. Takrat, ko ne bere časopisov in ka- dar ni na sprehodu, »Včasih se mi ne da ho- diti, ampak se kar posilim Trije kilometri, ali pa še štir- je na dan, mi ne morejo ško- diti. Dokler bom to zmogel, bo še kar luštno. Za kolo mi pa ni več toliko kot včasih. Ampak kljub vsemu me še zgrabi kdaj pa kdaj in se po- peljem, kakšnih par metrov.« L4lNEZ VEDENIK V Amarju pri Jelšah, zadaj za »centrom« naselja, ki naj bi bil v bližnji prihodno.sti novo .šmarsko središče s trgov sko- ero.stinskim objektom, že stoječo novo banko, milico, sodi- ščem in poslopjem SLO, raste iz zemlje šmarski kulturni dom. Investitor obsežne gradnje je doniačii krajevna skup- nost, izvaijalec del pa cel,j«ko gradbeno podjetje Ingra«!. Projektant menda zelo zanimive stavbe je domačin Janez Aiiderluh, dipl. ing. Kot .sodijo v ."Šmarju, bo dom še letos l>od streho. BOGO ŠPORN - ŠESTDESETLETNIK Ko sem pred leti na šentjurski postaji izstopil iz »Rogačana«, je pred vhodom v prometno pi- sarno stal srednjevelik rnož v železničarski uni- formi. Ker mi je kraj ta- krat bil še tuj, sem se <,a informacijo obriiil na te- ga moža, ki mi je prav prijazno pokazal pešpot v trg ter mi obrazložil, ka- ko na] hodim, da bom prišel do šole, ki sem jo iskal. To je bil moj prvi stik s šefom šentjurske želez- niške postaje. Bogom Spornom. ki je Ifi. aprila dopolnil šesto desetletje. Po gimnazijski maturi je Bogo odšel na višjo želez- ničarsko šolo v Beograd, ki jo je po dveh letih končal in bil nameščen kot prometnik na železni- ško postajo Poljčane. V Poljčanah je tudi našel ■ svojo življenjsko družico Anico, tamkajšnjo doma- činko Kdor pozna želzničarski kruh, ve, da je bil naj- večkrat trd, saj se pri že- leznici ne cedita med in mleko. Kljub naporni, od- (govorni in razmeroma slabo nagrajeni službi pa je Bogo ostal železnici zvest 39 let in mu do upo- kojitve manjka le še leto dni. Nedvomno je naš jubi- lant, ki že 26 let opravlja dela šefa šentjurske želez- niške postaje, zrasel s kra- jem. Svoje delo opravlja mirno, pošteno, brez hru- pa, to vedo njegovi sode- lavci in to vemo vsi Sent- iurčani, zato mu ob šest- deseletnici želimo zdravja in zadovoljstva v krogu njegove vzorne družine. E R. dramlje: heroj luka med učenci Dramlje je znan kraj iz časa na- rodnoosvobodilnega boja. Tu so že 30, oktobra 1941, leta prenočili borci Prvega štajerskega bataljona, prav ta- ko je tod 14, februarja 1944, leta hodi- la legendarna štirinajsta divizija. Zdaj pa je učence domače osnovne šole obiskal komandant štirinajste di- vizije in narodni heroj Tone Vidmar- Luka. Govoril jim je o pohodu slavne divizije in o bitkah, ki so jih imeli nje- ni borci s sovražnikom. Učenci so ga poslušali z veliko pozornostjo, ob slo- vesu pa so se skupaj še fotografirali. —ik šmartno ob paki: kaj pa pešpot? Pešpot, ki pelje od podjetja Vino mimo kmetijske zadruge pa vse do železniških zapornic v šmartnem, je v takem stanju, da bi jo morali posuti in urediti Ljudje se hudujejo na ti- ste, ki bi morali poskrbeti tudi za to delo pa nič ne ukrenejo. Res je, da pelje naokrog cesta, vendar je ovi- nek pri Dobmiču tako nevaren, da se kolesarji, posebno ponoči, ko tu ni nobene luči, ne upajo voziti po njej. To stezo oziroma bližnjico uporab- ljajo krajani obeh krajevnih skupno- sti, Gorenja in šmartnega. Poleg kra- jevnih skupnosti so tudi še Vino, po- slovna enota kmetijske zadruge Šo- štanj ter trgovina velenjske ERE, Če bi vsi ti nekaj prispevali, bi zadevo lahko uredili v zadovoljstvo ljudi, ki to pot uporabljajo, ZORKO KOTNIK velenje: deputatni premog Samoupravni organi v Rudarsko- elektroenergetskem kombinatu Velenje so sklenili, da bodo dali tudi letos vsem delavcem, ki so odšli v pokoj iz de- lovnih organizacij, ki jih vključuje REK, brezplačne deputatne karte za premog v količini 2.7 tone, kar zdaj velja 81 starih tisočakov. Hkrati s tem so sprejeli tudi pogo- je za odobritev takšnega deputata in aekatera tehnična navodila. LOJZE OJSTERŠEK ljubečna: pomembni premiki v krajevni skupnosti Ljubečna v zadnjem času hitreje rešujejo nekatf;re probleme kot je temu bil primer do- slej. Vodstva krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij iz dneva v dan iščejo rešitve za mnoga pereča vprašanja, V tem iskanju pa na srečo skoraj povsod naletijo na ugoden od- mev. Tako so v zadnjem času našli skupni interes z delovno organizacijo opekarn. Podobne stične točke iščejo tudi z drugimi organizacijami. Kaže, Ja bodo kmalu zadovoljivo rešili vpra- šanje krajevnega vodovoda, avtobusnili postajališč in še vrsto drobnih proble- mov. Najbolj pa si prizadevajo najti rešitev za dvorano, ki jo kraj še kako potrebuje. V krajevni skupntjsti pra- vijo, da bi s primernim prostorom veliko rešili. Vsekakor bi tak prostor pripomogel tudi k dvigu kulturnega življenja v krajevni skupnosti. M. BRECL radeče: delovni planinci Pred kratkim so se na prvi seji pc. občnem zboru sestali člani novega upravnega odbora planinskega društva Radeče Za predsednika so že 27-tiČ izvolili direktorja domače papirnice, Stanka Koselja. Sicer pa so formirali komisije za propagando, za .odcnje pionirjev tn mladincev planincev, za markacijo in za stike s sosednjimi društvi. Ustanovili bodo tudi gorsko stražo, saj je pod Velikim Kozjem zelo bujna planinska flora, ki jo bo treba čuvati. Tesne stike bodo navezali zlasti s planinskimi društvi v Hrastniku. Tr- bovljah, Rimskih Toplicah in Sevnici. Organizirali bodo več skupinskih iz- letov na zasavske postojanke, sicer pa od laške telesnokulturne skupnosti pri- Jakujejo letos nekaj več sredstev kot so jih dobili doslej. Pripravili bodo več predavanj, ra- een . tega pa nameravajo letos razviti ^ svojo' društveno zastavo. STANKO SKOeiR SsMI, KI JIH mlajuje 'otovo tisto obdobje "narodov, ki je zara ' jg in etike najmoč- "odnos do jezika in oblikovana v tem [oznih ir dramskih so literarni zi^odovi- I zbrali in izdal; !.' mnogo pa jil^ je eznanih širšim mno- te evidentirali in ti- L prea nekaj leti za iiproži akcijo, katere lar največ tega mate- tli viiljLičeni tudi štu- fjo pa, ki ni bilo rav- Fjtelo kot diplomska jj^no društvo je 12. predavanje Irene Be- lega šolskega centra, . o"svojem delu v tej je bilo med navzoči popoldanske ure jj 50 jih delovne ob- po učilnicah. Več je zlasti predstavnikov 'so se po predavanju i v razpravo, sprego- ornosti med NOB ir f, ki se še vedno insko liriko, ponudili M. U zbornikov p tabornikov in tabor- ^ čebelic, murnov in I praznik, to je spo- je bila kmalu po voj- i taborniška organiza- I v resnici taborniški. |b je tabornik dobei flavec. Zato bo imel I delovno obeležje, »odo znova zbrali na |ijih v naravi. Prizna- ^ojim najboljšim čla- .jse bodo tudi kot dob- i^jboljši delavci (M ŠEMPETRU ^.jega tedna so tudi toviil 4()-letnico usta- n slovenske komuni- poda tovariša Tita na ijegovega življenjskega p se udeležili prosla- resenetila recitacijska Btra, v programu pa člani pevskega zbora pia skupina šempetr I. V.si našteti so so- krej tudi na proslavi bih služb žalske ob- dvovani Kmetijskega I KDI MASNEC KE KONJICE lAZNOVALE ih dneh so v konjiški f Slovenskih Konjicah 6 prireditvijo. Vse sc btnici prihoda tovari- tmunistične partije in 'rojstva. Na vseh pro- metne Cebine kot kraj h^&sa KPS. Vse prire ^alitetni kulturni pro [so se nastopajoči te I- Na svečanih sejah 'f^ij ZK pa .sprejemajo ®onia mlade ljudi, ki fedinjim delom doka- 'idejni poti Marksa in ^ tako, da v teh dneh ^fste ZK in prevzema prekaljenih starih P 40 letih po Cebinah P tovariša Tita o brat [' jugoslovanskih na I samoupra-^Tie sociali- ^vanje dneva OF je f-entra.lna proslava bc v Slovenskih Ko aprila ob 19 uri. SPoinenu tega d.ne in socialistične druž 'tednik občinske kon- zveze ivan Umnik. I priznanj osvobodil- naroda in srebr ^ikatov Slovenije. V pa bodo nastopili jf iz Vitanja, recita Terminal s pevci KONRAD SODIN ^ rečica pri laškem V TRETJE GRE RADO! mrliška vežica v rečici: da ali ne? Skoraj na koncu ozke re- čiške doline se nad cesto, ki vodi pod Kal dviguje iz su- rovega kamenja zgrajena ena izmed arhitekturnih mojstro- vin našega velikega projek- tanta in arhitekta Plečnika, Rečiška cerkev. Pod njo je na površini približno 10 arov pokopališče, kjer Rečičani pokopavajo svoje pokojne in kjer so pokopani tudi padli borci NOV, domačini iz Zgor- nje in Spodnje Rečice. Tokrat ni naš namen pisati o poko- pališču in zares čudoviti cer- kvi, temveč o problemu, ki že od konca vojne sem pred- stavlja enega izmed velikih problemov občanov krajevne skupnosti Rečica, mrliški ve- žici. O tem, kako je tekla akcija za izgradnjo mrliške vežice in zakaj akcija ni bila končana. PoiiJrašali smo za- četnika in glavnega zagovor- nika te akcije Mihaela Pre- ceta iz Rečice. Povedal je ce- lo .storijo. Pokopališče je bilo osnovano že pred vojno, leta 1939. vendar do leta 1944 na njem niso nikogar poko- -pali. Prvi, ki je bil tu poko- pan, je bil padli borec NOV, ki so ga ustrelili pod Kalom. Od takrat naprej Rečičani po- kopavajo svoje umrle na tem pokopališču. S tem, ko se je pokopališče začelo polniti, pa se je pojavil problem pripra- ve in organizacije pogreba, ter nujnosti izgradnje mrliške vežice v kateri bi pokojni le- žali do pokopa. Prej in še da- nes je tu namreč navada, da pokojni do pogreba leži na svojem domu. Takrat- ni odborniki krajevnega ljud- skega odbora pa so se za- vedali, da to iz zdravstvene- ga in higienskega vidika ni primemo, zato so se odločili, pričeti izgradnjo prepotreb- ne mrliške vežice. Sli so med občane in zbirali sredstva za nakup materiala ter pripra- vili projekt zgradbe. Zbrali so nekaj denarja, pa se je denar nekam »izgubil« in iz akcije ni bilo nič. »Ponovno smo zadevo Obno- vili pred 13. leti, takrat mno- go bolj resno, pravi Frece. Z denarjem, ki ga je prispeval krajevni ljudski odbor, smo kupili strešno opeko, navo- zili 64 kubičnih metrov ka- menja in posekali les za ostrešje. Ko je bil ves ma- terial pripravljen je Krajev- ni ljudski odbor ugotovil, da bo gradnja predraga, čeprav so bil občani pripravljeni opraviti vsa . dela prostovolj- no. Vse skupaj je bilo konča- no še prej, preden se je do- bro začelo. Od takrat se ni nihče več zanimal za izgrad- njo vežice, les je propadal in morali so ga prodati, saj ga je bilo zaradi atmosferskih sprememb uničenega skoraj polovica. Strešno opeko smo zložili pri meni doma v klet, kjer je še danes, kamenje pa je ostalo na kupu na poko- pališču, kamor smo ga zvo- zili. Sprašujem se, kaj bi se zgodilo, če bi ljudje začeli umirati za kakšno nalezljivo boleznijo, čeprav je danes ta- ka možnost zaradi dobre preventivne medicine sko- rajda izključena. Toda, kaj storili s tistimi občani, ki so ostali sami, ki nimajo svoj- cev, da bi poskrbeli zanje. Men; osebno se je nekaj po- dobnega že zgodilo. Umrla je domačinka, doma izpod Ka- la. Ker ni bilo svojcev, sem sam poskrbel zanjo. V svoji hiši sem izpraznil izbo in v njej je ležala do pogreba. Naj povem še to, da se je akcija začela med občani in da bi jo zaradi družbenega pomena morali dokončati, saj so vsi prebivalci tako Zgornje in Spodnje Rečice še vedno zato in so jo še ve- dno pripravljeni podpreti z udarniškim delom in če je potrebno tudi s samoprispev- ki.« F. JONTES žalec Konec prejšnjega tedna je predsednik žalske ob- činske skupščine Vlado Gorišek podelil Titova pri- znanja nekaterim prizade- vnim družbenopolitičnim delavcem v občini. Vinko Janjič iz Šempetra je pre- jel red zaslug za narod s srebrno zvezdo, enako pri- znanje pa tudi Peter Pet- kovski iz Hmezada. Red dela s srebrnim vencem so preje:i Anton Farčnik iz tekstilne tovarne Pre- bold, Andrej Goršek, Vla- do Kiralj in Alojz Kučer, vsi iz Hmezada, Vlado Renčigaj iz Gorenja v Velenju, Ludvik Sempri- možnik iz Žalca, Boris Skalin iz Žalca, Zdravko Zelič iz Mika v Preboldu in Ivan Meh, upokojenec iz Levca. Red za vojaške za.sluge s srebrnimi meči so pre- jeli Alojz Kampuš, Karel Marine in Franc Oset, O tem, kaj jim pome- nijo ta priznanja smo se pogovarjali s tremi odli- kovane!: AU),FZ KAMPLŠ, Žalec Priznanje sem prejel za svoje delo na vojaškem področju, že od leta 1964 dalje sem sodeloval pri vzgoji mladih ljudi, sedaj pa sem aktiven pri terito- rialni obrambi. Priznanje mi mnogo pomeni, saj vi- dim, da znajo ljudje mo- je delo ceniti, hkrati pa je tudi obveza za nadaljnje delo.« VINKO .lANJIC, Šempe ter: »Vsekakor je to pri- znanje za moje družbeno politično delo in mi mno- go pomeni, saj vidim, da trud ni bil zaman. Precej mi pomeni tudi to, da sem priznanje dobil v času, ko praznujemo tri velike ju bileje, 40-letnico ustanov- nega kongresa slovenske komunistične partije. 40. obletnico prihoda tovariša Tita na čelo partije ter njegovega 8.S. rojstnega dne.« ANTON l AKCMK, Pre- bold: »Težko je z beseda- mi opisati to, kar sedaj občutim. Nikdar nisem de- lal zato, da bi moje delo hvalili, pač pa predvsem zaradi občutka odgovorno sti do naše družbe. Prizna- nje sem prejel za delo na gasilskem področju in mi- slim, da je hkrati tudi priznanje vsem prizadev nim gasilcem v občini « Tekst: .LA.NEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR nama žalec .\iuvm 200 kv. metrov V teh dneh zaključujejo v veleblagovnici Nama v Žalcu s preurejanjem prostorov v drugem nadstropju, številni kupci so namreč že dlje ča- sa opažali, da je ta etaža pre- majhna, še posebej, če pomi- slimo, da tam prodajajo tudi pohištvene izdelke naših zna- nih proizvajalcev. Zaradi pre. majhnih prostorov namreč ni bilo moč razstaviti vseh izdel- kov, ki se lahko dobe v Na- mi. Res je, da so bili kup- cem, ki urejajo svoje stano- vanja, na voljo številni pros pekti opreme za dom, vendar so kmalu ugotovili, da ti ne zadostujejo. Izdelke je nam- reč treba videti takšne kot so v resnici. Sicer pa velja omeniti, da so že ob otvo- ritvi razmišljali na morebit- no razširitev prostorov in prav zaradi tega so imeb v rezervni krog dvesto kvadrat- nih metrov. To, da so občani žalske občine sprejeli velebla- govnico za svojo in da ljud- je kupujejo večino stvari, ki jih rabijo v Žalcu, pa je bo- trovalo temu, da so izkoristi- li teh dvesto kvadratnih met- rov. Na tej površini bo se- daj stalna izložba polnštve- nih izdelkov in druge opre- me, ki je potrebna za soštevati nekaj zelo pomembnih činiteljev: — katere plevele bi radi uni- čili, v kateri poljščini, s kak- šnim herbicidom in v kate- rem času. Da bi se lahko pravilno in pravočasno odločili kateri herbicid bomo uporabili v žitih, moramo njive že zgo- daj temeljito pregledati, če smo našli samo širokolistne plevele (osat, mleč, kurja čreva, rešek, plavica, rogo- vilček itd) takrat se lahko odločimo za cenejši herbicid kot je DEHEBRAN FORTE (uporabimo ga 2 l/ha) ali DEHERBAN A (2 lit./ha) ali katerikoli herbicid iz sku- pine 2,4—D, MCPA ali MCPP. V primeru, da je v žitu poleg širokolistnih plevelov še smo- lenec (po domače terica), ta- krat uporabimo DICOFLUID MP COMBI 4 lit./ha ali DI- COFLUID DP 4 lit./h. Zelo dober je ANITEN DS pri uporabi 2,5 do 3 lit./ha. Na j nekaterih področjih v Slove- niji se v žitih vse več in več pojavljajo plevelne trave (najčešče srakoperec). V tem primeru moramo uporabiti DICURAN 80 (že v jeseni pred vznikom ali po vzn^iku ali pa spomladi) 2--3 kg/ha. V sorti pšenice Slavonka ga ne smemo uporabljati. Kjer se poleg plevelnih trav po- javljajo tudi širokohstni ple- veli, moramo škropiti s TRI- BUNIL 70 (3 kg/ha). Pri škropljenju s herbicidi moramo biti zelo previdni, škropimo ob mirnem vreme- nu, ko je srednja dnevna temperatura vsaj 12 stopinj Celzija in da vsaj 6 ur po škropljenju ne pade dež. ži- to mora biti v razvojni fazi od razraščanja do začetka kolenčanja. Če je žito večje (že v ko- lenčanju) ga lahko močno poškodujemo. Pri škroplje- nju moramo paziti, da nam škropiva ne zanaša na so- sedne rastline. Vinska trta, hmelj, fižol so zelo občutlji- vi na hormonske pripravke. Če uporabljamo omenjene pripravke v žitu ne sme biti podsevka (korenje, detelja, lucerna). Tam kjer imamo podsevke uporabljamo ARE- TIT FLUSSIG in sicer 4 lit/ha. Ta pripravek lahko uporabljamo že v jeseni ali pa zgodaj spomladi. Tempe- ratura zraka mora biti nad 5 stopinj Ctelzija. Pri pripravljanju škropiva moramo biti previdni. ing. FRANC SATLER IZ ŠENTJURSKE ŠOLE kmetijsko gospodinjstvo Nedavno tega smo se na šentjurski Kmetijsko-gospo- dinjski šoli pogovarjali z učenkami drugih letnikov, ki so prav tedaj zaključile šo- sko leto. še p>osebno v zad- njih dneh pouka so imeli učenci polne roke dela, saj se je vsakdo hotel kar naj- bolje »odrezati«. Za marsiko- ga je bil zaključni izpit od- ločilen korak na poti v no- vo življenje. Sicer pa naj pK)vzamemo nekaj misli in besed dveh izmed 56 učenk te šole. PAVLA BELAK, je doma iz Dramelj: »Sama sem se odločila za to šolo in z veseljem lahko zdaj zagotovim, da mi ni žal. Poleg tega, da sem pri- dobila veliko prijateljev, vr- stnikov iz šole, sem se res- nično veliko naučila. Znanje mi bo s pridobivanjem prak- se nedvomno koristilo. Osta- la bom namreč doma, na kmetiji. Nimam bratov ali sester in se zato še toliko bolj zavedam, da lahko mo- je delo na sicer ne veliki kmetiji še kako koristi. Ta- ka je torej moja odločitev in vem, da mi ne bo žal.« IVANKA PUŠNIK je priš- la po znanje na šentjursko kmetijsko šolo iz visoke kme- tije na Paškem Kozjaku: »Tudi jaz nisem dosti raz- mišljala kam po osnovni šo- li. Hkrati pa sem odšla s trdnim namenom, da se vr- nem na kmetijo. Naša kme- tija leži precej visoko in je hribovita. Imamo precej zemlje, a kaj, ko vsa ni ro- dovitna in jo je zaradi str- me lege tudi težko obdelova- ti. S pridobljenim znanjem na šoli sem zelo zadovolj- na in mi bo brez dvoma ve- liko koristilo pri bodočem delu. Razmišljam, da bi na- šo kmetijo preusmerili na kmečki turizem, saj bi se to najbolj izplačalo.« MATEJA PODJED TRNOVLJE: novi organi- zaciji zk Preteku teden so v krajev- nih skupnostih Tmovlje ia Ljubečna v Celju ustanovili osnovni organizaciji Zveze ko. munistov. V obeh skupnostih priča- kujejo, da bosta osnovni or- ganizaciji hitro zaživeli in se tvorno vključili v družbe- nopolitično delo. M. BRECL V vsak dom NOVI TEDNIK št. 16 — 21. aprila 1977 NOVI TEDNIK — «tran 13 TOVARNA ŽVEPLENE KISLINE predlokacijska razprava o gradnji tovarne žveplene kisline le BURKA^ Minuli teden je bila v Celju predlokacijska razprava o določitvi smernic za izdelavo lokacijske dokumentacije za novo tovarno žveplene kisline v Celju. Maratonska razprava pa se je sprevrgla v nezaupanje Cinkarni. Prevladalo je namreč prepričanje, da bi izgradnja te tovarne še dodatno onesnažila celjski zrak, pa tudi vode, ekološko stanje v ceijski občini pa je tako, da si tega prepro- sto ne moremo privoščiti. Zato so tudi trditve strokovnjakov Cinkarne, da bodo prav z izgradnjo te tovarne izboljšali zrak v Celju, izzvenele neprepričljivo. Ker ne gre zgolj za gospodarsko naložbo, ampak je predvsem vprašanje okolja, raz- voj in obstoj ljudi, zahteva celjskih krajevnih skupnosti, da naj o gradnji te to- varne odločajo vsi občani na referendumu, ni pretirana Kljub negotx>vemu za ključku predlokacijske razprave o določitvi smer. nic za izdelavo lokacivs dokumentacije za novo to- varno žveplene kisline, je bila ta izredno uspešna. Ni namreč ostala na pred- videni ravni, ko naj bi okoli 50 sodelujočih pred- stavnikov občinskih in re- publiških organizacij, in- špektoratov in krajevnih skupnosti postavilo le po- goje, ki bi jih morala Cin- karta ob gradnji izpolniti, da bi zadostila zahtevam po varst\ii okolja, pome- nila je mnogo več. Spre- vrgla se je namreč v k;;:., pleksno obravnavo ekolo- logije v celjski -občin: u) izrazila ves dvom ter stra- hovanje občanov, da lahko vsaka ne dovolj premišlje- na in ekološko nevarna naložba pomeni za Celje ekološki samomor. KAJ CINKARNA NAČRTUJE? Cinkarna želi v bližini sedanjih skladišč Tehno- morcatorja postaviti no',X) tovarno živeplene kisline, v kateri bi letno pridelali 165.000 ton kisline. To bi proizvajali iz elementarne- ga žvepla z dvojno katali- 7io, v tako imenovanem za- prtem postopku. To naj bi po trditvah strokovnja- kov zagotovilo maksimal- no varstvo okolja. Kljub čistoči postopka pa bi v zrak še vedno spuščali do 1540 kg žjveplovega dioksi- da in trioksida na dan, v procesu pa bi nastajale tudi visoke količine odpad- nega kalcijevega sulfata, kj bi ga odlagali v depo- nijo. Surovine za proizvodnjo naj bi Cinkarna dobivala iz Poljske in Iraka, žve- pleno kislino pa bi proiz- vajali za potrebe slovens- ke industrije. Ob izgradnji nove tovarne bi ukinili najstarejši del obstoječe proizvodnje žveplene ki- sline v Oretu, kjer proiz- vajajo sedaj 50.000 ton letno. Ukinili bi tudi kot- larno titanovega dioksida, ki zaradi velikih količin pare v novi tovarni ne bi bila več potrebna. Obdrža- ti pa nameravajo proizvod- njo žveplene kisline v 8u- kovžlaku, ki ima zmoglji- vost nad 100.000 ton letno. Tako bi bila skupna pro- izvodnja žveplene kisline v Cinkarni 285.000 ton letno. Po izračunih skupnosti za varstvo zraka bi bila ob takšni proizvodnji končna emisija žveplovega diok- side OB IDEALNEM IZ- KORISTKU, enaka današ- nji, torej približno 4.000 kg žveplovega dvokisa na dan. To pa bil za Celje hud udarec, saj bi pred- stavljal nasprot(«,-anje na. črtom za sanacijo celjske- ga zraika in kršitev zakona o varstvu zraka Skupnost za varstvo zra- ka je ob pregledu osnutka investicijskega načrta u;zo. tovila tudi, da ta ne pred- videva nobenih čistilnih naprav. Svoje soglasje k nameravani imvesticiji pa skupnost pogojuje s po- prejšnjo sanacijo obstoje, čega stanja v celotni Cin- karni, saj je po njihO"em mnenju gradnja nove to- varne, ki bi, pa naj bo postopek še tako sodoben, dodatno onesnaževala cel j. ski zrak, brez tega povsem nesprejemljiva. O osnutku investicijske- ga načrta so razpravljali žfc v več organizacijah, inštitutih in oi-ganih, pov- sod pa so se ustavili ob vprašanju ekologije. Cel j. ski zirak je namreč izko r^čen v polni meri, kon- centracije žveplovega di- oksida in ostalih škodlji- vih snovi v zraku so že sedaj nad dovoljenimi in zdravju škodljivimi, zato celjski zrak ne prenese no- benih ekoloških obremeni, tev več. K programu sta dali svoje mnenje tudd skupina SEPO in inštitut Jožef Štefan. Mnenje je bilo si- cer p>ozitivno, vendar ob pogoju, da bi imela nova tc« arna vsaj 40 metrov vi- sok dimnik oziroma ob pogoju, da Cinkarna ukine VSE sedaj obstoječe zmo- gljivosti za proizvodnjo žveplene kisline, na kar pa v Cinkarni niso priprav- ljeni. OBLJUBE SO PREMALO strokovnjaki Cinkarne so na razpravi dali pov- sem drugačne obljube. strokovno so utemeijevan, da bi bilo onesnaževanje ob izgradnji nove tovarne žveplene kisline manjše kot je danes. Nova tovar. na naj bi v zrak pošiljala le toliko žveplovega diok- sida. kot ga, na primer, pošilja kotlarna, ki dnev- no pokuri 200 ton mazuta. Ker bi v Cinkarni ukinili del stare proizvodnje in kotlarno, naj bi se, po tr. ditvah strokovnjakov iz Cinkarne, zrajk izboljšal za celih 58 odstotkov. Takšne rezultate jamčijo s števil- kami izkušnjami podobnih tovarn v tujini. Zal pa obljube, tudi ob pripravljenosti, da se za- gotovi osebna odgovornost posameznikotv za oblju- bljene rezultate, niso pre- pričale nikogar od sodelu- jočih na razpravi. Udele- ženci so namreč poudari- li, da so izkušnje iz pre- teklosti tako slabe, da obljubam Cinkarne t>rez trdnih poroštev ne verja- mejo. Vsi namreč še do- bro pomnimo obljube ob izgradnji titanovega diok- s.'da, vemo pa tudi, kakšno je danes dejansko stanje. Moixia co nezaupanje res ni utemeljeno, vseka- kor pa so zahteve po tr- dnejših jamstvih in po tem, da Cinkarna dejan- sko stori vse tako za sa nacijo dana.šnjega stanja ki jo uvršča med največje onesnaževalce v celjski občini, kot tudi za popol- no ekološko varnost ob načrtovanju nove proizvod- nje, še kako utemeljene. JE BILA RAZPRA- VA FARSA? Razpi-ava se je še pose- Dej zaostrila, ko so stro- kovnjaki Cinkarne povedar li, da je to^'ama praktično ie dejstvo, ki mu ni mo- goče nasprotovati. Razpra- va naj bi namreč ne odlo. čala o tem, ali sploh to varna ali ne, temveč le o tem, kaj morajo v Cinkar- ni ob izgradnji storiti. Po- vama je namreč vključe- na v srednjeročni program občine, soglasje republike in federacije ter poroštva banke Cinkarna že ima, prav tako je Cinkarna tu di že podpisala pogodbo o izdobavi p>otrebne opre rne. Sodelujoče v razpravi je to močno vznejevoljilo, saj razprava torej ni imela pravega smisla. Menili so, da je bila pravzaprav do- bro zrežirana burka s poh'- vsem formalnim značajem. Pravzaprav bo lahko Cin- karni le v dobro opraviči- lo v primeru, če z novo tovarno le ne bo vse tako kot obljubljajo. Takrat se bodo namreč lahko sklicevali na »najširšo aružbeno razpritvo«, ki je potrdila »upravičenost« naložbe. Tudi zato so biLi očitki, in teh ni bilo ma- lo, še kako utemeljeni. Pogoji, ki so jih postavili Cinkarni za svoje soglasje, so bili ostri in odločni. Koordinacijski odbor za varstvo okolja pri občinsKi konferenci SZDL je tako med drugim terjal poprej- šnjo sanacijo obstoječega stanja. Na to so predstav- niki Cinkarne odgovorili, da sanacijski program že izdelujejo, niso pa poveda- li, kdaj bo izvršen — pred gradnjo tovarne žveplene kisline gotovo ne. Med pogoji, ki so jih zastavljali sodelujoči v ra-zpravi, velja omeniti tu- di tiste, ki so terjali viklju- čitev vseh potrebnih čistil, nih naprav in investicijski načrt ter trdna zagotovila, da bo tudi v najbolj neu- godnih klimatskih razme- rah proizvodnja takšna, da emisija žveplovega diok- sida ne bo presegla dovo- ljenih povprečij. Tudi za- hteve, da bi ob gradnji to- varne žveplene kisline v Celju, za kar je družba za- interesirana, ta družbeni interes moral dobiti kon- kretne oblike pomoči za sanacijo okolja v Celju, so bile zelo utemeljene. še najostrejši očitki pa so padili s strani predstav. iii/iov krajevnih Sivupaiosii, ki so se enotno zoperstavi- li samemu načrtu za to na naložbo in odločno zti- -'itevali izpolnitev 87. čie- na ustave, ki govori o varstvu okolja. Predstav- nik krajevne skupnosti Store je tako opozoril, da vsi desedanji ukrepi Cin- Kame za sanacijo okolja niso dali obljubljenih re- zultatov, zato nezaupanje Cinkarni ni neutemeljeno. Pri vprašanju izgradnje nove tovarne žveplene ki- sline Pa ne gre le za go- spodarsko naložbo, ampak pred>/sem za okolje, za obstoj in živlijenje člove- ka — občana Celja. Ze^o utemeljeno je bilo vpra.ša- nje, zakaj naj bi tovarno žveplene kisline gradili prav v Celju, ki je med najbolj onesnaženimi ob- činami v Sloveniji, kli- matski pogoji pa so izredno slabi. To vpra- šanje ni dobilo zadovolji- vega odgovora, pa čeprav je povsem jasno, da bi tu tovarno, ki je mimogrede povedano za slovensko go- spodarstvo resnično velike" ga pomena, lahko zgradili kjerkoli ob mnogo manj- ši nevarnosti onesnaženja, kot v Celju. Povsem ab- surdno pa so izzvenele tr- ditve cinkarnarjev, da bo položaj po izgradnji tovar. ne boljši in da je torej ta tovarna praktično »reši- teljica« celjskega zraka. Ob predlogu območne samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, da bi neka nevtralna in- stitucija po naročilu skup- ščine občine (ne investi- torja, kjer je možen sub- jektivni faktor) naredila kompleksno ekološko ana- lizo Celja, je na največje c»dobravanje naletel pred- log krajevnih skupnosti, da naj se o gradnji te to- varne izjasnijo vsi občani na referendumu. Ta po velja>vnih predipi- sih menda sicer ni mogoč, kljub temu pa je to pred- log, o katerem bi veljalo razmisliti. Odklonilna sta. lišča skupnosti za varstvo zraka, za varstvo voda, iz- jajve predstavnikov Nivo- ja, da ne more zajamčiti dovolj tehnološke vode, ,er mnenja različnih inšpek- cijskih služb namreč opo- zarjajo, da z načrti za \.o tovarno le ni vse v redu. Zato je želja občanov, da bi preko referenduma uveljavili svoj vpliv in iz- i-azilo svoj interes razum- ljiva. še posebej zato, ker gre bolj kot za odločanje o gospodarski investiciji za odločanje o okolju. Kot so namreč opozarjali pred stavniki krajevnih skupno- sti štore, Aljažev hrib. Center, Gaberje in Šentjur, gre za uresniče^.-anje R7, člena ustave. In zato tudi potrditev in- vesticije, ki je bila posred- ne izrečena s sprejemom srednjeročnega načrta ra- zvoja celjske občine, ne bi smela biti dokončna in vsevelji»i,na. Obstoji nam- reč tudi sklep občinske skupščine, po katerem v Celju ni mogoča več grad- nja nobene ekološko ne- čiste tovarne. BRANKO STAMEJCIC 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 16 — 21. aprila 197? XV. DOMIADA lepi kulturni in športni dosežki Velika športno politična ma- nifestacija mladine domskih skupnosti iz šestih slovenskih središč Primorske, Gorenjske, Dolenjske in štajerske v tra- dicionalnih športnih tekmova- njih, letos jubilejnih XV. ig- rah, se je končala z velikim zmagoslavjem zastopstva iz skupnosti dijaških domov Ce- lja Nad 350 mladih se je med sebOj dva dni borilo na 69 tekmah za naslove najboljših. Na predvečer športnih sre- čanj je bila v štorah v domu Svobode kulturna akademija, kjer so najlepši delež k pe- stremu programu prispevali Celjani. Tudi v literarnih pri- spevkih učencev v teh odmo vih, ki jih je ocenjevala po- sebna tekmovalna komisija iz vrst slavistov, je zmaga pri- padla Celjanki. Za visokimi kulturnimi dosežki pa je sle- dilo veliko zmagoslavje tudi v športnih nastopanjih. Sveča- na otvoritev iger je bila na stadionu Boris Kidrič, kjer je mladino šestih slovenskih mest pozdravil v imenu Ob- činskega komiteja Z^MS tov. Zagoričndk. Sledila so tekmo- vanja v atletiki, košarki, na- miznem tenisu, rokometu in šahu. Celjanke so zmagale v rokometu in šahu, druge so bile v namiznem tenisu in tre- tje v atletiki, mladinci Celja pa prvi v košarki, tretji v rokometu in atletiki, zadnji pa v namiznem tenisu in šahu. Ce- ljani so zbrali 84 točk, kar je zadostovalo za vseekipno zma- go (NM 81, IG 75, Kranj 63, Koper 57 in Murska Sobota 45) in prevzem prehodnega pokala RK ZSMS, ki je sedaj drugič v rokah Celjanov. Upajmo, da bo zastopstvo Ce- lja uspešno tudi na XVI. do- miadi, ki bo prihodnje leto v Novem mestu. Za velik podvig na kulturnem in športnem področju pa zaslužijo prizna- nje vsi vzgojitelji v domovih za učence v celjski občini, saj uspehi potrjujejo njihovo izredno prizadevanje pri raz- vijanju svobodnih aktin-nosti. velenje: REKORD RUDARJEV Prejšnji teden (12. apri- la) so velenjski rudarji dosegli nov rekord pri dnevnem izkopu premoga. Nakopali so ga kar 19 ti- soč ton ali za 200 kg več, kot je bil stari rekord, po- stavljen lani 19. februar- ja. To je uspeh celotnega kolektiva, ki obljublja, da bo novi rekord v letoš- njem letu še izboljšal in tako leto končal z nekaj tonskim presežkom. Ob taki zagnanosti in dosež- kih lahko vrlim velenjskim knapom samo čestitamo! GIMNAZIJA CELJE delovala tudi karate sekcija Prejšnji teden so skupine dijakov celjske gimnazije iz- popolnjevale svoje znanje o orožju, orientaciji in prvi po- moči. V soboto smo namreč imeli gimnazijci obrambni dan. Dopoldanci smo prišli v šo- lo kot po navadi, ob sed- mih. Kmalu smo doživeli alarm, na srečo samo pos- kusni. Kar se da hitro smo zapustili šolsko poslopje in odhiteli na dvorišče. Tam so že čakali dijaki, ki so vodili delo v posameznih skupinah. Najprej nismo kazali pre- več zanimanja, pozneje pa smo se zavzeli za snov. V skupini orientacije smo na primer spoznali, kako se lah- ko znajdemo v gozdu, kako si pomagamo s kompasom, uro, zemljevidom in podob- no. V drugi skupini smo si og- ledaU več tip>ov pušk in se spoznali z ravnanjem z nji. mi. V tretji je bil govor o prvi pomoči in zaščitnih sred- stvih. Odšli smo tudi v vojaš- nico, kjer smo gledah film o vojaškem življenju. V gimnaziji je delovala ka. rate sekcija, ki je vzbudila ve. liko zanimanja in telovadnica je bila skoraj premajhna za vse, ki so si želeli ogledati ta šport. Obrambni dan je uspel, saj smo zvedeli marsikaj no- vega in zanimivega pa tudi koristnega. Ž. CILENSEK PEDAGOŠKI ŠOLSKI CENTER FRfPRAVUENI sodelovanje z jla Preteklo soboto so imeli tudi na Pedagoškem šolskem centru obrambni dan. Tu so najprej organizirali vajo ci- vilne zaščite. Po domnevnem napadu in ustreznem alar- mu so dijaki takoj zapusti- li razrede in počakali na ko- nec »napada« v zaklonišču. Zatem so zapustili zgradbo, nudili ranjencem prvo po- moč in jih prepeljali v polj- sko bolnišnico zaradi nada- Ijne zdravniške nege. Medtem so prispeh na kraj dogajanjia tudi gasilci, ki so v nekaj minutah ukrotili p>o- žar. Posebne skupine dijakov in profesorjev so medtem zavarovale najpomembnejše dele stavbe, učila, instalaci- je in pKKiobno, nakar so vsi skupaj zapustili šolo in od- šli »na varno«. Poseben vod vojakov jih je popeljal iz mesta, vendar so med potjo »padli« v sovražnikovo zase- do. Ob koncu so vojaki prika- zali različne vrste orožja itd. In tako je bil tudi na tem centru eden izmed uspešnih obrambnih dnevov, ki bodo v aprilu in maju na večini celjskih šol. Z njimi ugotav- ljajo stopnjo pripravljenos- ti za primer nenormalne si- tuacije, to je vojne nevarno- sti pa tudi potresa, požara itd. ter usposobljenost za ta- kojšnjo organizirano akcijo. JANEZ TEBCEK ČEBELARSTVO čakamo na toplejše dni Vreme čebelarjem še noče biti naklonjeno. Cvetovi hru- ške, breskve, regrata, mrtve koprive, oljne repice itd. ča- kajo toplejših dni, da se od- pro — če jih pred tem ne bo uničil mraz. Ob tej priliki par besed ti- stim, ki tako radi tarnajo o slabih pašnih prilikah pri nas in o prioritetni nalogi, širiti medovite rastline. Ne trdim, da to ni koristno in pK)trebno, toda, priznajmoi pašne prili- ke so pri nas .•e kar dobre, ne ustrezajo p^i vremenske. To lahko opazujemo iz leta v leto. Zato je prav ob takih pK>gojih čebelarjenja potreb- no, da ima čebelar močne dru- žine, da ob sicer redkih izlet- nih urah, nabero čim več. Taki aprilski dnevi, kot so letos (in se često nadaljujejo še v maj), so lahko usodni za čebelje družine tistih če- belarjev, ki jih niso oskrbeli z dovolj hrane. Ta sedaj, ko število čebel v panju naglo raste, hitro gineva in če jim ne bomo priskočili na pomoč s hrano, bomo pokopavali mr- liče. število umrlih družin preko zime, ki se giblje v povprečju do 20 odstotkov (ali ca. 20.000 družin za celo Slovenijo) in je neopravičlji- vo, se bi v našo sramoto še povečalo, kajti družine mro pretežno po krivdi čebelarja, le delno po krivdi onih, ki m.u ne dajejo pravilnih nasve- tov. Sicer pa o tem drugič! V teh dneh pričakujemo če- belarji odpadni sladkor po znižani ceni. Bati se je, da ne bo dospel pravočasno, saj se to le redko dogodi. V kolikor ga ne prejmemo od svojih or- ganizacij (čebelarske zadruge Mirosan ali Zveze čeb. dru- štev Slovenije), v najkrajšem času, je nujno, da ga nabavi- mo v trgovini, zadeva je nuj- na' — 2t. aprita 1977 NOVI TEDNIK stran 15 Po sklepu samoupravnega organa ZAPORI V CEUO vabijo v delovno razmerje naslednje delavce; A. Za nedoločen čas 1. PSIHOLOGA moški ali ženska, diplomirani psiholog z oprav- ljenim strokovnim izpitom 2. VODJO sprejemnega centra (obsojencev) — moški ali ženska, ustrezna visoka ali višja izo- brazba (zaželen defektolog ali VMO) z 2 oz. 3 leti delovnih izkušenj 3. treh PAZNIKOV — VODU ODSEKOV — moški, srednja penološka ali druga ustrezna srednja šola, strokovni izpit, 2 leti delovnih izku- šenj v pazniški službi, odslužen vojaški rok 4. devet PAZNIKOV na oddelku — maški, srednja penološka, poklicna ali druga srednja šola, ali končana osnovna šola, starost naj- več 28 let, odslužen vojaški rok, možnost šolanja na srednji penološki šoli Delavci za zasedbo zgoraj navedenih delovnih mest morajo imeti voljo, smisel in veselje za delo z mladih delinikventi 5. PISARNIŠKEGA REFERENTA — štiri ali dvoletna srednja administrativna šola, vsaj z 1-letnimi delovnimi izkušnjami, dobro zna- nje strojepisja in zaželeno znanje stenografije B. Za določen čas 1. FINANČNEGA KNJIGOVODJA — moški ali ženska, ekonomska ali komercialna srednja šola, ali 4-letna administrativna šola, z 2 oz. 3 leti delovnih izkušenj v finančnem knjigo- vodstvu. Delo bo predvidoma trajalo od julija 1977 do febru- arja 1978. C. Pogodbeno (za 3 do 4 ure dnevno) 1., BRIVEC — moški ali ženska, VK ali KV. V poštev pridejo tudi upokojenci, če so sicer zdravi in sposobni opravljati poklic. Plačilo po dogovoru oz. po pravil- niku. Moški na delovnih mestih štev. A l, a in 5 ter B I morajo imeti urejeno vojaško obveznost. Na delovnih mestih štev. A-1, 2, 3 in 4 je zavaro valna doba s povečanjem (12/16). Kandidati morajo biti popolnoma zdravi, moralno, politično in kazensko neoporečni ter ne smejo biti v kazenskem postopku. Nastop službe je možen takoj oz. po dogovoru. Stanovanj ni, temveč je na razpolago le dvoje ležišč za samske delavce. S svojeročno napisanimi prošnjami in z obširno napisanim življenjepisom ter z dokazili o šolski oz. strokovni izobrazbi naj se kandidati osebno zglasijo na razgovor v Zapore Celje, Linhartova 3. Objava velja do zasedbe delovnih mest oz. 15 dni po objavi. ODVZEM KRVI AKCIJE SE JE UDELEŽILO VEČ KOT 145 LJUDI Pred kratkim je bila v Šem- petru izredno uspela krvoda- jalska akcija. Odvzema krvi se je udeležilo več kot 145 ljudi. Takšnega števila krvo- dajalcev v tem kraju ne pom- nijo. Precej zaslug za to ima prav gotovo prizadevna os- novna organizacija Rdečega križa Šempeter, ki je pripra- ve na to akcijo zares dobro izpeljala. Prav zadnja krvoda- jalska akcija pa izpričuje to, da so naši ljudje zares huma- ni in pripravljeni pomagati sočloveku v primeru nesreče. Sicer pa preberimo, kaj so nam povedali nekateri izmed krvodajalcev. FANI ČULK, SIP Šempeter: »Tokrat sem tretjič darovala kri. Vem, da to ni nrnogo, ampak vseeno se mi zdi, da bc> tudi moj prispevek poma- gal komu. Krvodajalskih ak- cij se bom od sedaj dalje re- dno udeleževala, saj se mi zdi, da se malce bolje poču- tim, ko darujem kri. Pohvali- ti pa moram vse, ki so pri- pravi odvzem krvi, saj je bi- lo vse zares dobro organizi- rano.« JOŽE DRAVEC, šešče: »Da- nes sem daroval kri že sedem- desetič in proslavljam kar majhean jubilej. Mislim, da to- likokrat ni še nihče v žalski občini bil na odvzemih krvi. Zgodi se, da kakšno leto da- rujem kri kar štirikrat. Ko pomislim, koliko ljudi se je že rešilo z mojo krvjo, mi postane pri srcu kar lepše in zagotavljam vam, da se bom še vnaprej redno udeleževal vseh krvodajalskih akcij.« ANTON GROS, predsednik OO RK Šempeter: »Doslej smo imeli krvodajalske akci- je vedno v prostorih, kjer je kinodvorana, zato me je kar malce skrbelo, kako bo z od- zivom, sa.j nam je tokrat pr- vič priskočila na pomoč šem- petrska osnovna šola in nam dala na voljo svoje prostore. Pohvaliti moram šempetrča- ne, ki so se akcije udeležili v tako visokem številu, ne- majhno zaslugo za to pa ima- jo tudi naše delovne organi- zacije. Moram reči še to, da sem tudi jaz krvodajalec. Kri sem daroval že devetintride- setkrat.« Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR UUBEGNA: SVEČANA SEJA Komunisti m člani kon- ference sindikata Opekam Ljubečna so se pretekh teden zbrani na svečani seji. Proslavili so letošnje pomembne jubileje, čla- nom OO ZK so podelili jubilejne značke ob 40-let- nici ustanovitve Komuni- stične partije Slovenije. Ob koncu pa so s ploska- njem sprejeli tudi po- zdravno pismo za tovari- ša Tita. BRECL CELJE: pesem za UPOKOJENCE v Domu upokojencev je bilo minulo nedeljo izred- no slovesno. Upokojence so namreč obiskali člani moškega pevskega zbora Svobode iz Prebolda, ki ga vodi Drago Kumer ter instrumentalni trio in pri- pravili koncert, ki je zelo uspel. Ob petju starih slovenskih pesmi in igra- nju narodnih se je mar- sikomu zaiosik) oko. Prebolčani so celjske upokojence že drugič obi- skali. Vselej pa pripravi- i,o koncert brezplačno. Prav gotovo si zaslužijo vse priznanje. J. V. CENTER »L DUNCAN« CELJE PREMIERA BALETNEGA CENTRA v soboto bo v Slo\^enskem ljudskem gledališču v Celju premiera baletnega dela zna- ne »Carmen« po zgodbi P, Merinea. Dramaturška in glasbena obdelava je delo znanega hrvaškega sklada- telja K. Fribeca, koreografijo pa je napravil Damir Zlatar- Frey. Carmen bomo tokrat videli v izvedbi Centra za balet in ritmiko v Celju »Isadova Duncan«. Za kostume je po- sikrbela Vida Zupan-Bekočiče- va, izdelal jih je šolski cen- ter Borisa Kidriča, lučna oprema Bogo Les, Plešejo: Iris Savernik, Stjepan Vide- ček, Radenko Adžič, Damir Zlatar-Frey, Marjeta šilih, Brigita Herman, Simona Ju-' hart, Matjaž Maridi, Tatjana Alegro, JoLanda Sevemik, Mirjam Leban, Adrijana Mli- narič in zbor Ontra za balet in rimiko. Pred kratkim je ta ansambel nastopil tudi na medobčinskem srečanju mla- dih Naša beseda 77 v Mozir- ju, kjer so se predstavili z delom »Grafika«. (Karmen je njihova letošnja prva premi- era, kjer bodo pokazali delo na področju sodobnega bale- ta. ŠPOHT Od zdaj dalje bo pod- ročje telesne kulture v na- ši regiji bolje pokrito. Vzrok: Karel Jug je odšel v pokoj in bo lažje oprav- ljal to delo. Sreča! Ciril Debeljak-Cic se ne strinja z uvrstitvijo alpi- nizma med rekreacijske športne razgibovalne vaje. Hudo je to! Morda pa bi le enkrat sedli za skupno mizo in (ne pojedli) se pogovorili.. . XXX v redakcijo je poklical Tone Goršič. Pa ne zara- di rokometa, temveč za- radi žensk, ki imajo v hali Golovec vsak ponede- ljek zvečer rekreacijo .., Franček Pungeršič je tako navdušen nad novo dvorano (športno) v- L«- skovcu pri Krškem, kot da bi bil tam doma___ Marjan Habjan, ki je osvojil bronasto medaljo na Balkar^kem prvenstvu v judu v Bukarešti, je ta- ko pameten, da ga sploh ni v našo redakcijo .. . Saj dela v ZLATARNAH Ce- lje... XXX Tudi Keramična indu- strija Liboje bo sodelo^^a- la pri letošnjem JU ko- šarkarskem festivalu v Celju. fran ROŠ ZVESTA 33 Iz hiš se je kadilo, ženske so bile zdaj povsod, v ku- in na polju. Otroci so se pretegovali pri delu. Mož ^ ni bilo od mkoder domov, ne s front, ne iz grobov, ne ^ Sibirije, ne iz Kalabrije. ^opoldne je Tine krenil v hribe, da obišče mater Pol- ^^ta Veninška. Zdaj je bila prav sama na domu. Dobro ji je hotel povedati, saj ji je bil starejši sin padel ® ^ialiji. Sin, ki naj bi bil doma gospodar. . ^hlc navkreber je hodil med gotdovi, polji in travni- Zrak je bil poln poletnih dišav, puhtečih iz zemlje, ^^okih trav in hladnih goščav. V bujno rast je žgalo son- Tinetu je s krepko toploto prešinjalo telo, ki je bilo dni pregladovalo. Zdaj pa mu je svobodno sijalo in mu vračalo moči in zdravje. In je pozdravljal klobuk je pognal k njemu in zavriskal je, pa se je v tistem hipu domislil Milanove usode in mu je bilo žal, da je bil prevesel: »Ne zameri mi, Milan! če bi bil še ti poleg mene, bi vso pot vriskala obadva, pa ne bi več nehala.« Na njivi pred Veninškovim domom s slamnato streho je Poldetova mati osipavala krompir. Vsaj je sličila sinu z dolgim nosom in drobnimi očmi. Spoznala ga je in se je nasmehnila. »Kako je, mati?« je vprašal. »Malo sem stopil do vas. Kako je s Poldetom? Je še v Italiji? Kaj piše?« »Nič ne piše, ni mu treba. Ali ga slišite? Koso kleplje za hišo,« se je nasmehnila. »Kdo? Polde?« »Doma je. že dva tedna je doma, pa tega ne sme nihče vedeti. Začuden in vesel je stopil okoli hiše. Toda nikogar ni bilo več tam. Polde je bil pobegnil, ko je čul tuj glas. Zdaj pa je stopil iz hiše, ko je bil skozi okno zagledal tovariša, širok slamnik mu je čepel na glavi, srajca mu je bila odpeta do pasu, rokavi zavihani nad krepke ko- molce: »Biričev se bojim, ne tebe. Tudi ti si doma? Precej so te izsušili, ko si po kancelijah črnilo preloval za do- movino, revo v stiskah.« »Nisem vedel, da si doma.« »Tega marsikdo ne sme vedeti. Sam sem si vzel do- pust. Koso sem klepal, za prelast. žejem si, tudi jaz. Tol- kovec bova pila. Sicer pa šepam, saj vidiš. V mesti ni- sem smel izstopiti na postaji, pa sem se že med vožnjo pognal iz vlaka. Pri tem sem nerodno krenil z nogo « Sedela sta ob mizi pred hišo pod široko lipo. In pila sta hladni sadjevec. »Ukanil sem jih Srečo in pamet sem imel in tudi ko- rajžo. V pisarni, tri ure za fronto, nisemo imeli kaj dela, pa so nam jo ukinili. Sicer pa nam ni bilo tam nič več prijetno. Zaloge so bile prazne, vse pogosteje so nas obi- skovali letalci z boTribami. Pa sme šli narazen in jaz do- mov. Moral pa bi nazaj v Lebring. Med orožniki je zdaj naš človek, ki bi me obvestil o nevarnosti. Siccr pa je ubežnikov na stotine kar tu v dolini. In tam okoli Velike planine in Kožice rase Zeleni kader. Tja bomo našli pot! Saj kmalu vzkipi povsod.« Tine mu je čestital: »Lahko že rečemo, da smo prepredli noč in stojimo že na pragu doma treh bratov, v svobodi združenih. In še četrti se nam pridruži, ko izpregleda. Dovolj dolgo smo se iskali. Na tem, kar smo si dobrega ustvarili v te- žavah, bomo prosti gradili dalje, enaki med seboj.« »Se si pesnik,« je rekel Polde. »In jaz? Pognal sem vse korenine svojega bitja v to zemljo, ej! Brat mi je padel in sem zdaj edini. Veninšek, ki naj ohrani rod in dom. Tudi zato se čuvam. Na tej zemlji ostanem. Saj je vse drugo glupo in daljno! čemu to pehanje za prazne kari- jere in priznanje? Z naporom pririješ na nizek vrh in vi- diši, da so te prevarali. Ubijaš se z rečmi, ki ne živiš zaradi njih, in postaneš stroj, ki zija pred njim vrsta službenih let. Je to cilj? Cilj naj bo vsak korak, vsak tre- nutek življenja!« Napotila sta se v dolino. Reka je zablestela kakor širok pas. V daljini se je be- lila šentjanška cerkev, s sivim zvonikom je stala tam in line v njem so srepo bedele nad kopico streh in zidovja pod seboj. Slekla sta obleko in, kakršna sta bila, planila, v re- ko. Polde je s krepkimi rokami prerezal vodovje skoro naravnost počez. Tineta, pa slabotnega po vsem gladova- nju, je poneslo malo dalje. Polde si je z rokami zasenčil obraz in pokazal onkraj reke: »Tista hiša, velika in bela na hribu, je dom mojega de- kleta. Julka ji je ime. Morda H jo pokažem. Vsa je pol- na veselega zdravja. Bogatija je pri njih. Skorc ne bi btlo preneumno, če bi se ženil tam.ti 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 16 — 21. aprila 197? mm Zadnje casie se vecKrai pojavijo tu in tam po vrtcih in šolah, pa tudi tam, kjer se zadržujejo večje skupine ljudi, naglavne uši. Ker jih ljudje večkrat ne poznajo bi si nekoliko ogledali to pretentano zgago. Naglavna ali siva uš (i>ediculus ca- pitis) je kožni parazit, ki živi med las- mi na glavi. Hrani se s toplo, svežo krvjo gostitelja. Velika je dva do tri milimetre in je sivorjavkaste barve. Barva se prilega barvi kože oziroma las gostitelja. Običajno se razpasejo povsod tam, kjer so zelo slabi življenj- ski pogoji, kjer m niti osnovne higi- ene in so ljudje zaradi stanovanjskih neprilik utesnjeni. Največ ušivosti je lahko med šolskimi otroki, posebno pri deklicah, ker imajo dolge lase. Naj- pogosteje najdemo naglavne uši na za- tilju in na sencih. Samica sive uši je zelo plodna in v svojem življenjskem ciklusu zleže približno 250 belih ovalnih jajčec ali gnid, kot jih tudi imenujemo. Te so prilepljene s posebno tekočino, ki jo izloča samica. Pri primerni tempera- turi (37 stopinj Celzija) se po 6 dnih izležejo iz jajčec mlade uši. Uš sesa kri večkrat na dan in njen vbod povzroči hud srbež. Gostitelj se močno praska in tako pride do poš- kodbe kože (praske, odrgnine) ki se zaradi umazanih nohtov večkrat po- sredno okužijo in se ognojijo. Vča- sih, to je bolj huda oblika ušivosti, se sprimejo lasje in gnojni izcedki v klopčič, ki je poln gnid in uši. Proti naglavnim ušem se borimo s primemo higieno lasišča ter s pri- mernim insekticidom (npr. pitroid) ali s tekočino proti ušem (20 odst. benzil benzoat v 90 odst. alkoholu), ki jo dobimo v vsaki lekarni. Z njo namažemo lase in lasišče ter glavo zavijemo čez noč z ruto. Drugo jutro glavo umijemo s primernim šampo- nom in lase razčesemo z zelo gostim glavnikom. Včasih so proti ušem upo- rabljali mešanico petroleja in olivne- ga olja, kar pa se danes že redko uporablja. Postopek ponovimo po dveh do treh dneh, da tako uničimo še tiste uši, ki bi se zlegle iz kakšne .gnide, ki je ušla prvemu postopku. Brž ko ušivca rešimo nadlog, mine mučno srbenje, eventualne poškodbe kože pa pozdravimo p>o zdravnikovem navodilu B. J. alpinistični kotiček ŠE LETOŠNJI NAČRTI tudi celjani na najvišjo goro sveta! Alpinistični odsek Celje je ob koncu lanske sezone na- pravil načrt dela za leto 1377. Tega moramo sedaj, pred za- četkom letne sezone, precej spremeniti, saj so najmoč- nejši člani odseka pred od- govornimi nalogami, za ka- tere smo zvedeli šele pred kratkim. V Pakistan odhaja prva jugoslovanska odprava, ki bo v pogorju Krakorum poizkušala z vzponom na Ga- šebrum I (8068 m). Torej drugi vzpon na osemtisoča- ka. Smer vzpona še ni 'oč- no določena; če bo možno, bo odprava seveda izbrala še nopreplezano stran. Na vrhu so bili prvi Američani leta 1958. Organizacija je v rokah AO Tržič, ki je na priporo- čilo Komisije za alpinizem povabil k sodelovanju še al- piniste iz odsekov Ljubljana — matica. Akademik, Kranj, Kamnik, in Celje. Po nekaj letih premora gre na pot z državno alpinistično odpra- vo zopet Celjan. Tokrat je na vrsti Canžek Franc, član AO od leta 1970. V njegovi kroniki vzponov so težke smeri v Centralnih Alpah n Dolomitih, predvsem pa naj- težje ponovitve doma v let- nem in zimskem času ter oeia vrsta prvenstvenih vzpomi/. V odseku je vodil plezaino šolo, ki jo bo z njegovim odhodom moral prevzeti nek- do drug. Odprava krene na pot že 10. maja z letal'Kn za Karachi. Sijajno priprav. Ijenemu alpinistu želimo predvsem srečno vrnitev m smo prepričani, da bo v od- pravi predstavljal celega ilo- veka. Za državno odpravo la Mont Everest 1979 sta pra^ tako predvidena poleg čan- žeka še alpinista Knez Fran- ček in Zupan Jože. Tudi ta najmočnejša in homogena plezalska naveza zadnjih dveh let je s kandidaturo na državni odpravi spremenila načrte odseka. Vsi člani ali kandidati državnih odprav imajo namreč svoje skupne zadolžitve in treninge, pred- vsem pa vzpone, s katerimi morajo to svojo kandidatu- ro v letošnjem letu še potr- diti. Tu ni dovolj ponavlja- nje domačih, čeprav najtež- jih smeri; treba bo v Alpe, kjer se najde vsaj približno takšne pogoje in delovno vi- šino. Ostali člani odseka bo- do z izključitvijo teh najbolj- ših morali prevzeti na svoja ramena še težje breme pri vzgoji mladih, in tudi zases- ti njihova mesta na odpravah v francoske Alpe, Dolomite in Wilder Kaiser. Kljub te- mu da bodo trije zasedeni s svojimi dolžnostmi, je v Ce- lju še kadra dovolj za iz- vedbo letošnjega plezalskega načrta. Tako delo doma kot odhod dveh ali treh v azijsko viso- kogorje, pa je odvisno od razumevanja Zveze za teles- no kulturo in tudi celjskih kolektivov, ki jih bo odsek primoran prositi za pomoč. Do sedaj je za ta šix>rt p>oka- zal razumevanje edino Toper, s katerim odsek uspešno so- deluje. Na sliki: V zasneženi steni štajerske Rinke CIC ŽENA ME JE ZAFIiS¥li.A Nekomu morain povedan svojo boJečino, zato sem tudi ižbral vašo rubriko, ker cenim vaše nasvete. Ko bom napisal mi bo lažje, bo vem. Lepo je bilo živeti v skupnem zakonu, dokler je vladala sreča. Se več, laliko nečem, da sva se kopala v izobilju. Ob vsem tem pa si je moja žena igrala drugega partnerja in z njim živi srečno Bil sem »težak alkoholik«, a sem nehal piti, žena pa je kljuib temu šla z drugim. Znašel sem se v stiski in v strašni osameLosti, zato se bojim, da bom spet segel po kozarcu. Se pa zavedam, da bi bo pomenilo skreniti s poti, po kateri sem začel srečno hoditi. A brez žene, kar me straišaTi£.ko boli. Grem sioer v naraivo in tam se umirim, vseeno pa mi bo ne vrne žene. Z njo mmam stikov, ona p« se tudi ne oglasi. Slišim, da je srečna . . Imam jo še vedno rad, le kako jo naj pregovorim, da bi se vrnila k meni? TONE DRAGI TONE, če je vse tako res, kot si napisal, imaš za sabo veliko živl.jen.sko prelomnico. Ob življccju kot si ga živel prej, si izgubil ženo Resnica je kruta, ne pa življenje, kar si sam zapisal. Spri.jazni se z njo, vseeno pa še poskušaj najti stike z ženo ln jo vprašaj, če je med vama resnično vse končano. Morda pa gre pri n,K'j le za bežno avanturico, ki jo bo hitro minila, če boš tudi sam znal postaviti odločno besedo. Predno storiš odločilni korak dobro še vse enkrat pretehtaj, pred- vsem pa ohrani trdno voljo ln vstrajaj na poti, po kateri si že krenil. N.4T.\SA Tokrat vam Tehno-mercator predstavlja prodajno enoto v Preboldu Staša Gore^šek WNE TUNIKE Nepogrešljiv kos spomladanske garderobe je postala nova modna tunika. Oblačila, ki jih je moda postavila v ospredje za letošnjo po- mlad in poletje, so popolnoma spremenila in preoblikovala modno sil- hueto oz. žensko postavo. Tako so aktualna ohlapna, mehko padajoča, široka oblačila, katerih glavni poudarek je v zgoritjem delu, saj je celo pas zružan do višine bokov. Prav takšne pa so tudi nove modne tunike. Kot rečeno ohlapne, nabrane, spodaj stisnjene z vrvico, sicer pa s podaljšanimi rameni ali kimone krojem, ozkim ravnim ovratnikom ali velikim pulijem. Naj se nosi tunika k hlačam ali krilu, povsod je oblečena tako, da leži čez pas. In kot praktičen nasvet naj vam povem, da široka in ohlapna obla- čila ne dajejo potuhe morebitnim odvečnim kilogramom; le mladostna in vitka postava bo v njih učinkovala krhko in nežno. št. 16 — 21. aprila 1977 NOVI TEDNIK — «tran 17 30. prvenstvo jna v mariboru POMAGAJOTIDICEUAN pokrovitelj press službe konus sl konjice Lansko leto je bilo srečanje vojakov športnikov v Ohridu, let»)s pa bo v Ma- riboru in to od za. junija do 5. julija. Gre za 30, jubilejno -siTČaiije vojakov in to na športnem potiročju. Pomerili se bodo mladi iz vse JusosJavije in to na novih ali vsaj obnovljenili športnih objektih Mariborčani se že dalj časa temeljito pripravljajo na to prireditev, ki bo zbrala nekaj sto .š|>ortnikov iz različnih vojašnic po vsej .lugoslaviji. V času, ko to poročamo, je na iz- (rradnji športnih objektov živo praktič- no ves dan. Tako bodo pod vodstvom Lazara Veljkoviča v štirih mesecih zgra- dili nogometno igrišče z atletsko ste- zo, tri igrišča za odbojko in po eno za košarko in rokomet ter .seveda stezo ra najnapornejšo vojaško disciplino — stezo z razlitnuni ovirami. Vojaki bo- do zgradili tudi n<»vo strelišče ter po- magali pri ureuitvi nekaj kilometrov cest. Pri urejevanju športnih objektov pomagajo tudi vojaki inženirci iz vo- jašnice »Slavka šlandra« v Celju. Nad letošnjim srečanjem vojakov športnikov so pr.«vzele pokroviteljstvo številne delovne urganivzacije iz Mari- bora in oko-liških krajev medlem ko je skrb za press center prevzel ko- njiški KONUS. Gre za pomembno srečanje, ki ne bo samo športno, ampak tudi in pred- vsem srečanje mladih v eiviln in uni- formi, kar pa pomeni nadaljnjo akcijo pri utrjevanju naše skupnosti. TONE VRABL atletika prodor mladih celjskih atletov - slabo vreme Stadion Boris Kidrič je bil ob izredno hladnem in ve- trovnem vremenu zadnjo so- boto prizorišče množičnega at- letskega tekmovanja z "nasto- pom 338 atletov in atletinj iz 20 atletskih organizacij iz Slo- venije in drugih republik. Kar dobj-e štiri ure so trajali bo- ji na tartanskih atletskih na- pravah. Nismo bili priča no- vim rekordom, čeprav je bi- lo doseženih večje število osebnih rekordov. Razveselji- vo je, da smo v nekaterih d.sciphnah bili priča množič- ni udeležbi, kot npr. v tekih na 100 m pri moških in žen- skah kar po 42, na 1.500 m in 3.00C m po 38 itd. V taboru Kladivarja so vse- kakor zadovoljni. Kopitar Rok je dosegel dva osebna re- korda — na visokih ovirah in na 400 m. Celjani so dosegli zmage na visokih ovirah, v hoji na 5 km. v skoku ob pahcd in metu diska pri mo- ških, pri ženskah pa na 400 m in v metu kopja. Zmago- valci Kopitar Rok. Mitja Oc- virk, Rener, Pečar, Blatnikova In Juterškova so s svojimi rezultati potrdili, da prihaja- jo v formo in da lahko od njiii marsikaj pričakujemo v letošnji sezoni. Razveseljivi so bih tudi dosežki mladih, nekaterih ' šele pred kratkim selekcioniranimi bodočimi at- leti in atletinjami. V ospred- je na tem mitingu so v svo- jih disciplinah še posegh pri ženskah Marjana Kopitar, Er- nestlova, štančeva. Završniko- va, Erjavčeva, stanctva m Btmderla, pri moških pa še Strniša, Planinšek, Cop, Mi- jač, Kopitar Jože, Sjekloča. Do prave tekmovalne sezone, kjer bo na vrsti točkovanje atletov in atletinj v merjenju v republi.ških in zveznih ok- virih, je le še nekaj tednov. Upajmo, da bodo do takrat v tfi-boru AD Kladivar priprav- ljeni v tolikšni meri, da bodo ponovno segali po najvišjih uvrstitvah. še posebej velja omemti, da je bil v dopoldanskem ča- su v soboto zvezni seminar za trenerje metalce, ki se ga je udeležilo 16 trenerjev, preda- val pa je BEHR, strokovnjak iz DDR. V petek zvečer pa je vod- stvo AD Kladivar pripravilo roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo 44 staršev in prav tolikšno število otrok. Pome- nili so se o sodelovanju se- lekcioniranih mladih atletov in atletinj v pionirski atletski šol; ter njihovem bodočem nastopanju v Kladivar ju. Prvi kontakti s starši spadajo v nove prijeme dmštvenega vod- stva pri nadaljnjem razvoju celjske atletike. Pobuda je vredna posnemanja tudi v drugih športnih organizacijah v celjski občini K. .JTJG Posnetek je napravil nas sodelavec- Tone Tavčai na oivori- tvenem mitingu v Celju. Na sliki sta odlična nietaica diska, državna reiprezontanta 7-drarkn Pečar In Mičo Mijac. streljanje STRELSTVO DA ALI NE? kje dobiti sredstva za pomembno dejavnost strelski šporl v Celju iireživlja hiidf, da ne rečemo celo obupne irenutke v zgodovini svojega bo- (^tcga delovanja. Zaradi velikih finančnih težav .je zelo ogrožen ali celo nemogoč tiadaljnji obstoj strelstva v Celju. Na zadnjih se- jah občinske strelske zveze je bi- lo sklenjeno, da se o teh proble- mih seznani širšo javnost. Občin- ska strelska zveza Celje bi za iz- vedbo obveznega strelskega pro- grama potrebovala ca. llO.OtM) di- narjev (nekateri ostali športi so načrtovali znatno večje potrebe). Občinska strelska zveza je v.sa leta po vojni naletela na večje ali manjše razumevanje pri dodelitvi finančnih sredstev. Nikoli doslej pa ni bil vprašljiv obstoj in raz- voj strelskega športa v Celju. Zal za to leto noče nihče (dvomi- mo, da ne more) oskrbeti nujno potrebna finančna sredstva. Kje so fzroki za to? Občinska telesno kulturna skupnost zatrjuje, da ni- ma na razpolago dovolj sredstev. Ali je to res? Namreč strelski organizatorji in strelci sami up- ravičeno sumijo, da so jih tisti, ki delijo sredstva namenoma ali nehote prezrli ter postavili .strel- stvo v Celju na .stranski in po- Tliu vsega Se zapuščeni tir. Za- »krbljeno se vprašujemo, če je •^kšna politika na mestu. .Ali so odgovorni pozabili ali celo ne ve- do kakšne uspehe .so dosegli in jih še dosegajo celjski strelci, so '^ar pozabili na izredno masov- nost ali celo na to, da .je od šte- vila izurjenih strelcev odvisna »plošna obrambna moč naše do- movine? Pod okriljem OSZ C;elje aelujejo v naši občini sledeče strelske družine: SD .-.Tone Fom- .ahis{i Gorenja iz Vele- nja bodo nastopili v fina- lu republiškega tekmova- nja za Titov pokal, kajti zmagali so v Celju na izlo- čilnem tekmovanju. Na občinskem prv^en- st\ai Žalca je nastopilo 34 .šahistov, zmagal pa je Brinovec (Žalec ^ pred Skokom i Šempeter) in Turkom (Žalec). Na mesečnem šahov- skem brzoturnirju v Šem- petru .je med 1.5 šahisti zmagal "^torman. na po- dobnem turnirju v Žalcu pa Brinovec. XXX v nadaljevan.tu prvenstva na področju TNP Ol.fe so bili doseženi naslednji rezultati: II. kolo .\ skupina; Kovinar — Olimp 1:1, Osankarlca — Klkroj 2:2. (;raaškega, pionirke (SSD Kajuh iz Šoštanja) so zmagale v Celju pred Laškim Žal- cem in Celjem, mladinci RftC so zmagali v Celju pred tehniško šolo Celje, gimnazijo Celje in gimna- zijo iz Trbovelj, mladinke RŠC pa so bile zmagoval- ke pred in FšC iz Ce- lja ter gimnazijo iz Trbo- velj. Oh vseh teh uspehih pa velja poudarili, da od- bojka v velenjski občini ni v kategoriji prednostnih športov! XXX Strelci so izvedli občinsko prvenstvo za vse kategorije z /račno puško serijske izdela- ve na prostem. Zaradi precej blauULga m vetrovnega vre mena niso bili doseženi naj- boljši rezultati, kljub tenui pa je veliko strelcev do.seglo predpisano normo za nastop na prvenstvu Slovenije. Re- zultati člani ekipno: SD »Ce- lje« lliJ2 krogov, .SD »Tempo« UOG. SD «Kovinar« — štore itd. Nastopilo Je 9 ekip. tla ni posamezno: Tone .Jager 370. Jože Jeram :t|) na višjem tekmovanju. Pri ženskah je lep uspeh Tabele žila Katja Ivačič. ki je s 33.t krogi zmagala ter tako prvit v svoji karieri izpolnila pogoji za nastop na prvenstvu Slo venije. >Ied pionirji Je tudi to pot zmasal Ilranko Malin- s 174 kroil, normo pa so še doseg 11 Aleš Hočevar, lože < esnik Iztok /ibret, .lože Umek. Bo ,ian Petekin, Aleš Poteko. Med pionirskimi eki|iami so bili najboljši strelci »Kovinarja«, pred Pionirji iz Vojnika itd Najboljša pri pionirkah Je bi Ia .Alenka .I.iger s 171 krogi ki Je tudi edina izpolnila nor- mo. Zanimivo Je, da sta oče Tone In liei Alenka hkrati pK3ma vdova« je ena naj- večjih znamenitosti Beogra. dia. Velika, sodobna velebla- govnica ob ulici Maršala Ti- ta nikakor ne sodi v okolje starih osivelih zgradb. Pa vendar takšne prizore sreču- jemo v celotnem Beogradu. To je ostanek preteklosti, ve. čen spomin na tiste aprilske dni 194:1. leta, ko so nad Beo- gradom grmeli nacistični bombniki. Beogradu so zada- li veliko rano. Bombe so po. rušile mnogo starih stavb. In povsod, kjer so zazijale škr. bine ponosnega mesta, danes sillijo kvišku sodobne, visoke stavbe. To je v Beogradu po- vsem očitno. Niz stavb ob ulici, zgrajen v enakem slo- gu, se nenadoma prekine in v skrbini, ki je zazijala, se rodi sodobna stavba. Kar ne- kam izgubljena in osamljena sili kvišku. Kot »črna vdova«, kot so na sebi svojstven na- čin duhovito poimenovali naj- večjo beograj sko blagovno hi- šo, ki kraljuje nad okolico in odkoder se, s čudovito ure. jenga lokala na vrhu, vidi ce. loten Beograd kot na dlani. Tudi Balkanska ulica na svoj način pripoveduje o beo- grajskih kontrastih. V nepo- sredni bližini stare in zane. marjene železniške postaje se prične. Nekako sramežljivo ponuja očem turista svoje zanimivosti — majhne obrt- niške delavnice, stisnjene tja I>od rob trotoarov. Prav nič mestno ne deluje. Prej vaško. Le da nenehen hrup množice in avtomobilov po njej opo- zarja, da smo vendarle v ve- l:'kem mestu. Takšnih raz. glednic je v Beogradu nešte. to. Iz tlakovane uličice, ki s svojimi starimi stavbami so- di nekam v prejšnje stoletje pridemo na širok bulevar, ob katerem kraljujejo stolpnice, veliki podhodi z urejenimi poda&mnimi trgovinicami. V Beogradu niso šli po po- ti nekaterih drugih velemest, kjer so stare četrti prepix>sto porušili in zgradili nove. K sreči tu ni bilo tako. Kajti s tem je Beograd ohranil svoj obraz, svoj značaj. V glavnem mestu ohranjaijo spomine na bogato preteklost, pa tudi stare značilnosti mesta, ki jim nasproti ali kar ob bok postavljajo sodobne dokaze njegove današnje veličine. Tudi obrobje mesta je takšno. Na drugi strani Save se bohoti Novi Beograd, na cesti proti Avali pa vodi ix>t skozi tipične vasi, ki jim ni videti, da so na obrobju ve. lemsta. Na vse to so Beograjčani ponosni. Radi imajo svoje mesto: Skadarlijo in Kalemeg- dan, žarkovo in Košutnjak, Knez Mihajilovo in Ado Cigan- liljo. Gazelo in Balkansko uli- co, Novi Beograd in staro že. lezniško postajo, od katere se počasi poslavljiajo in prlčaku. jejo novo. O nekaterih od teh značilnosti pa bo več be- sed v prihodnjrih razgledni- cah. piše: branko stamejčič (3) geografija lakote (3) večina podhranjenih je v aziji številne otroške bolezni, ki jih v razvitih državah obraTOavajo ob pojavu povsem rutinsko in praik- tično ne predstavljajo več velikega problema, so v drugih deželah pogosten vzrok umiranja otrok. če. prav ni velikih razlik v imuniteti človeškega orga- nizma pa je smrtnost ot- lok zbolelih za ošpicami v Meksiku 180 krat večja (v Ekvadorju pa kar 430 krat) kot n. pr. v ZDA. Podobne razlike so ugor,o- vili tudi pri mortaliteti za- radi drugih bolezni kot so oslovski kašelj, tuberko- loza, diareja itd. Kot sta ugotovila stro- kovnjaka Svetovne zdrai/- stvene organizacije Nevin Scrimshavv in Moises Be- har, je stopnja umrljivosti otrok od enega do štirih let najbolj zanesljiv poka- zatelj podhranjenosti v ne- ki državi. Na razvitih ob- močjih je ta stopnja en promil, v najsiromašnej- ših območjih umira 40 do 50 otrok od tisoč — og- romno teh pa bi bilo re .šeno z boljšo prehrano. X Mogoče je povsem točno primerjati razmere prote- .nske in kalorične podhra. njenosti v raznih delih sve- ta. ker ustanove, ki to proučujejo ne razpolagajo na globalni ravni s potre- bnimi informacijann. Kljub temu pa razpolo- žljivi podatki govore o tem, da živi večina pod- hr£njenih ljudi sveta v Aziji. V izredno gosto naselje nih in neverjetno siroma- šnih predelih indijskeija podkontinenta je veliko števiiio ljudi, ki žive na majhnem koščku zemlj in ob najbolj skromni pre- hrani. Ogromne množice južne Azije se borijo za golo življenje, dovolj so že vremenske neprilike — in te prizadenejo te deže- le vsakih nekaj let — da se stanje spremeni v kata- strofo. Po podatkih UNICEF-a za leto 1974 ima 224 od r>OC milijonov prebivalcev Indije v svoji prehrani ie tri četrtine potrebnih ka- lorij, 53 milijonov ljudi pa ne zadovoljuje niti mi- nimalne dnevne potrebe po kalorijah. Tudi v Kitajski je pred revolucijo pustošila lako- ta in podhranjenost, toda nihče od stotin znanstve- nikov, zdra\Tiikov in novi- narjev, ki so v zadnjih le- tih obiskali to ogromno deželo, ni opazil znakov klinične podhranjenosti. Kot smo že zapisali, je to predivsem zasluga enako- merne razdelitve hrane med prebivalci in šele v drugi vrsti tudi boljša kmetijska proizvodnja. X V velikem delu Afriko je siromaštvo endemičnega značaja. Sodobna kme- tijska tehnika še ni prodr. !a, potencial obdelaive ve- likih zemeljskih površin je omejen, zato pa je raz- širjena podhranjenost. Nedolgo tega je dolgo- trajna suša v območju Sa- hela, južno od Sahare, iz- nenadila ves svet. Namreč ob tej priložnosti, je bilo jasno pokazano, da delu Afrike preti periodična la- kota. Istočasno pa dese- tinam milijonov (točnej- ših podatkov ni) giozi kro- nična podhranjenost. Po podatkih Svetome zdraiv- stvene organizacije pri- bližno 30 odstotkov otrok na območju Afrike, južno od Sahare, nima v hrani prepotrebnih sestavin za normalen razvoj. (prihodnjič dalje) gaberke —velenje IE BIL NA OBISKU KLP? pustil je sledove, ki jih proučujejo Senzacija? Kdo ve? Morda tudi resnica. Dejstvo je eno, da ljudje še vedno hodijo v Gaberke in si ogledujejo pro- stor, kamor je p>o pripovedo- vanju Slavke Goršek, njene- ga šestletnega sina Andreja pa tudi štiriletnega Zorana, 11. februarja letos, nedaleč stran od njihove hiše šte- vilka 40, padel in tudi vzle- tel neznani leteči predmet. Bilo je to ob 20.40 uri. Sle- dov seveda zdaj ni več. In kaj je pustil za seboj ta NLP? Sledovi so bili vidni. Pus- tiilo jih je šest nog na tem neznanem predmetu. Vsaka noga je imela po tri kroge. In vse to se je seveda zasa- dilo v zemljo in pustilo ze- lo ostre kroge. Razen tega je pri vzletu NLP ostalo na zemlji dokaj veliko svetlika- jočih se luskin bronaste bar- ve. Ponoči so močno vidne. Nekaj jih lahko pokaže tudi Slavka Goršek. Preostale so vzeli s seboj člani posebne komisije iz Ljubljane, ki so si pred kratkim ogledali ob- močje, kjer naj bi pristal ne- znani leteči predmet. Po grobi in nepopolni oce- ni je bil bolj elipsaste obli- ke, dolg okoli šest in pol me- tra. širok približno tri in vi- sok tudi okoli tri metre. Ko se je dvignil je moč- no žiirelo. Ta sij je bil v sredini rdečkaste barve, si- cer pa je bilo vse bolj mod- ro. Svetloba je bila zelo moč- na. NLP je pristal tiho in tudi vzletel je brez šuma. Le sve- tloba je bila močna, pripove- duje Slavka Goršek, stara 27 let, sicer pa kuharica v sa- natoriju Ravne pri Šoštanju. In kaj so ji doslej sporo- čili iz Ljubljane? Da zemlja, kamor je pris- tal neznani leteči predmet, ni zastrupljena. Ne glede na to bodo kmetijske pridelke na tem območju spremljali v njihovi rasti. Za svetlikajoče se luskine pa zaenkrat še ni analize. Torej, še ne vedo, kakšnega izvora in kakšne sestave so. Primer je razburil duhove. Ljudje govorijo, ocenjujejo in gledajo. Zdaj videti ni kaj, razen nekaj luskin, ki jih ima tudi Slavka Goršek. En tak drobec imamo tudi v uredništvu. LOJZE OJSTRŠEK Slavka Goršek: Tanile ,je pristal neznani leteči predmet DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC Cankarjeva 1 a Nameravate preživeti do- pust na morju? K temu .spada tudi vožnja s čol- nom, ali ne? Da boste to veselje doživeli, se vpišite v TEČAJ za voznike motornih čolnov, ki ga organizira DU Žalec v sodelovanju z Luško ka- petanijo Sisak. Prvi izpiti bodo že v ma ju, zato pohitite s prija vami. Cena tečaja in izpitov bo 700 din. Ko sta se Peter in Pavel končno odpravila proti domu, je bilo že prav pozno. Od daleč se jima Je zasvetila naproti številčnica stolp- ne ure in ker Pavel ni mogel dobro videti kazalcev, je vprašal Petra, koliko je pravzaprav ura. Ta jih ima ponavadi zmeraj za ušesi in je od- govoril malce bolj zapleteno: »Ura je ena več kot četrtina in tretjina polovica vseh ur.« Pavel je nekaj godrnjal o trapastih šalah za tako pozni nočni čas. Koliko je bila ura? Dve posodi vsebu.jeta skupno 3J litrov vode. Iz prve .je treba preliti v drugo toliko vode, koli- kor .je ta žc vsebu.je, potem pa iz tlruge v prvo toliko vode, koli- kor je je ostalo v prvi. Ta po- stopek ,)C treba potem še enkrat ponoviti v obe smeri. Zdaj bo v obeh posodah enaka količina vof.le. Kolik(» litrov ,je bilo sprva v vsaki posodi? UGANKI Znameniti poševni stolp v Risi se je nagnil že ob svojem »rojstvu«. Začeli so ga zidati leta 1174, a so kmalu ustavili gradnjo, ker so se zaradi posedanja zemljišča nagnili temelji. Šele čez dobrih sto let (1275) 80 sklenili, da bodo stavbo kljub temu dokončali, in nastala je znamenitost, ki kljubuje času že sedem stoletij. ZANIMIVOSTI v modernem času so tako ime- novano »poletno uro« vpeljali v Angliji leta 1915 na predlog W. Wil- leta, toda že v srednjem veku so poznali nekaj podobnega v Švici. Ure so že tedaj premikali za 60 mi- nut naprej (in potem nazaj) glede na sončni čas. Nihče ne ve, od kdaj je bila v rabi ta »baselska ura«, znano pa je, da so jo 5. februarja 1798 odpravili. Ananasovo esenco, ki jo zaradi prijetnega vonja precej uporabljajo v kozmetiki in slaščičarstvu, ne pridobivajo iz tropskih sadežev, am- pak je kemični izdelek, alkoholna raztopina maslene kisline NOVI TEn)NIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško, Slov Konjice Šentjur, Šmarje pn Jelšah m 2alec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 Naročnina m oglasi; Trg V. kongresa 10 — Glavru in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Bo žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Semčar Brane Stamejčič Damjana Stamejčič, Zdenka Stopai Milenko Stra- .šek, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, LjuDljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din. Za mozemstvo je cena dvojna. Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »Delo« Ljubljana - Tel^^fon: 22-309, 23-105, oglasi ui naročnma 32-300.