Peimina platana v WWW	h	Oma	Din	1*-
Moirenshl dom
Stel). 20?
V	{jubilant, iumcdcl|£k 13. septembra 1937
leto II.
Hitler zahteva kolonije
Pomembne iziave voditelja nove Nemčife
- za vsako ceno
Niirnberg, 13. sept. o. V soboto je Hitler prisostvoval paradi narodno socialističnih napadalnih oddelkov. Pri paradi je nastopilo nad 100.000 članov te organizacije. Ko je bila parada končana, je imel Hitler govor, v katerem je dejal med drugim naslednje:
Narodno socialistično gibanje je dvignilo Nemčijo iz najgloblje negotovosti ter je nemškemu narodu vrnilo vero in samozavest. V petih letih je bil zlomljen odpor nasprotnikov, onemogočen teror rdečih, narodno socialističnemu duhu pa je bila odprta pot med narod. Tedaj je bilo izvršeno zgodovinsko dejanje rjavih srajc. S silnim navdušenjem so bile sprejete njegove besede, da vsi Nemci enako neskončno ljubijo svoj narod in enako neomajno verujejo v njegovo obnovo. Redkokdaj se je v zgodovini zgodilo,' je dejal, da bi bila ena sama organicacija izvršila tako veliko delo. Pred nami je nemški narod, je dejal, predstavljal
le množico nesložnih ljudi. Danes obstoja le en sam blok vseh Nemcev. Pred 15. leti ni bilo mogoče niti misliti na kakšen sporazum. Danes koraka ves narod po naredbah enega človeka. Hitler je nato razlagal pomen zastave za narodno socialistično gibanje. Za Nemca je zastava zmeraj predstavljala najsvetejši simbol. Zastava predstavlja prepričanje, čut dolžnosti. Zastave, ki jih danes razdelim med vas, vas morajo vedno opozarjati na vaše svete dolžnosti. Danes je morda to bolj potrebno, kakor je bilo to zadnje leto. Okrog nas se nahajajo sovražniki, ki nam groze. Notranjega sovražnika smo že pregnali.
Nato je Hitler pristopil k skupini zastav in jih razdelil med posamezne oddelke. Na koncu svečanosti je govoril poveljnik napadalnih oddelkov Liitze, ki je med drugim poudaril, da vlada med napadalnimi oddelki še zmerom oni duh. ki je vladal med njimi ob pričetkih strankine orga
nizacije.
Po paradi je Hitler sprejel inozemske časnikarje in se z njimi dalje časa razgovarjal. Izjavil jim je, da se Evropa ne bo umirila vse dotlej, dokler ne bo pravično rešeno kolonialno vprašanje. Nemčija hoče svoje stare kolonije nazaj, noče pa ničesar drugega, kar ji ni že prej pripadalo. Vprašanje kolonij se bo moralo rešiti tako ali tako, kakor so se rešila že druga vprašanja, ki jih je pustila kot posledico svetovna vojna.
Glede Mussolinijevega obiska prihodnji teden je Hitler dejal, da o njem ni treba ničesar izjavljati, saj govori ta obisk sam zase dovolj jasno. Italijansko-nemško prijateljstvo bo s tem jx>stalo še širše ali tesnejše, kakor hoče kdo razumeti. Ni pa naperjeno proti nikomur. Nemčija nima namena, da bi v svoje zaokroženo narodno in državno telo jemala kako tuje ozemlje ali tuje prebivalstvo.
Dva strahotna politična
atentata v Parizu
Pari*,, 13. septembra. V soboto zvečer sta v Parizu nastali dve hudi eksploziji, prva v prostorih generalne zveze francoskih patronatov, druga v prostorih kovinarskega društva za pariški okraj. Kakor se je izvedelo, so neznanci v obeb primerih izvršili atentat.
V	prostorih Zveze francoskih patronatov je peklenski stroj porušil več sten. Od ruševin je vsa ulica pred njimi zadelana. Tam sta bila ubita dva policijska stražnika, ki so se ruševine nanje sesule.
Po prvih rezultatih preizkave, ki je bila takoj uvedena, je vratar v hiši francoskega patronata snoči ustavil nekega nežnanca, ki Je prinesel v hišo zaboj. Dejal je, da se nahaja v njem neko blago, ki ga mora oddati podpredsedniku zveze. .Vratar mu je zavoj vzel in ga položil v predsobo. Nameraval ga je davi izročiti naslovljencu. Kmalu potem, ko se je odpravil k počitku, je v predsobi nastala strašna eksplozija. Na sličen način je bil izvršen atentat tudi v kovinarskem društvu v ulici .Voisiere.
Oblasti so spričo eksplozije v zvezi z napadom v francoskem patronatu in kovinarskem društvu uvedle strogo preiskavo. V zgradbo patronata je
Vsearabski kongres za nedeljivost Palestine
se je končal v soboto zvečer v Dablusu. Desolucija, ki so jo udeleženci sprejeli, zahteva odločen in neustrašen boj za izpolnitev vseh arabskih zahtev, predvsem za ustanovitev enotne arabske države brez tujega varuštva.
prišel snoči tudi predsednik vlade Chautemps. Gasilci so prav tedaj izkopali izpod ruševin trupla obeh stražnikov. Ugotovilo se je, da sta bila peklenska stropa tempirana na isti čas.
Listi izražajo danes splošno ogorčenje zaradi atentata, ki sta bila snoči izvršena v zgradbi zveze francoskih delodajalcev in kovinarskega društva. Desničarski listi govore o terorju levičarskih elementov. Predsednik vlade Chautemps je dal poročevalcu lista »Eporjue« izjavo, v kateri je naglasil, da ho vlada zastavila vse sile, da se krivci izslede in kaznujejo. Izdala bo ukrepe, ki so se pokazali spričo obeh atentatov nujno potrebni, ker je zaradi
njiju po vsej državi nastalo znatno vznemirjenje. Francoska javnost lahko računa na trdno voljo vlade, da bo znala obvladati situacijo tudi v tem trenutku.
Anarhisti ali komunisti
Pariz, 13. septembra. A A. Stefani: Celokupno francosko javno mnenje ostro obsoja delo teroristov, ki so v središču Pariza pognali v zrak dve hiši, pri čemer sta našla smrt dva redarja.
Splošno menijo, da so ta atentat napravili anarhisti ali pa komunisti, ki so iz Španije pribežali v Francijo.
V	notranjem ministrstvu so bile ves večer številne konference in seje, da se ugotovi točno celotno ozadje tega zločina. Narodni poslanec Chiappe je že vložil interpelacijo na predsednika vlade Chautempsa. V njej zahteva, da naj vlada ostro nastopi proti tistim, ki dnevno sejejo nezadovoljstvo med množice in ki so prav za prav moralni krivci tega atentata.
Kdo bo imel koristi od nyonske konference
Začetek nadzorstva na Sredozemlju
- uspeh ali neuspeh Sovjetov?
Nyon, 13. septembra. Uradno poročilo o sklepih konference sredozemskih sil v Nyonu se glasi:
1. Vsaka izmed sodelujočih sil bo odgovorna za nadzorstvo v svojih obalnih vodah.
2. Države, ki so po svojih zastopnikih sodelovale na konferenci, se bodo lahko v bodoie med seboj dogovorile o morebitnem tesnejšem sodelovanju pomorskih ii letalskih sil.
3. Na najobičajnejših morskih poteh, o kate-
Bombe na parnik beguncev iz Gijona
Pariz, 13. sept. AA. Havas: Petrolejski parnik »Stonbridge« je v soboto popoldne prišel v Bordeaux s 1020 begunci iz Gijona. Parnik so v gijonskem pristanišču napadla nacionalistična letala. Ena bomba je paala na poveljniški most. Nihče ni bil ranjen.
Salamanca. 13. sep4. A A. DNB: Včerajšnje uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi:
Naše čete prodirajo na leorKki fronti in 60 včeraj zavzele več važnih postojank. Sovražne izgube 60 bile velike. Uničili smo več njihovih bataljonov.
Na vzhodnem odseku asturske fronte je bilo le malo topniškega streljanja. Streljali so tudi ne-
koliko pehotni oddelki. V zapadnem odseku pa ni bilo nič novega, številni miličniki dnevno beže na našo stran.
Na madridski fronti je v odseku Sevilla la Nu-eva bilo nekaj streljanja iz topov.
Na aragonski fronti so bili odbiti vsi napadi.
Saint Jean de Luz. 13. sept. AA. (Stefani) Nacionalna vlada je dovolila vsem baskovskim beguncem, da se lahko vrnejo v Španijo. Beguncem ne bodo delali nobenih ovir, najsi so navadni občani, vojaki ali baskovski miličniki. Častniki in politične osebnost^ pa lahko vlože prošnje za vrnitev. Te prošnje bodo reševali kar moči vestno. Miličniki, ki se vrnejo, lahko tudi vstopijo v nacionalistično vojsko.
Izgube v kitajsko-japonski vojni
Tokio, 13. septembra. AA. Japonski vojni strokovnjaki cenijo kitajske izgube pred šangajem od početka vojne do zadnjih dni na več tisoč mrtvih in 20.000 ranjenih vojakov. »Niči Niči« poroča, da so se na kitajski obali izkrcali novi oddelki japonske vojske. Japonsko letalstvo je včeraj s strojnicami obstreljevalo čete 37. in 39. kitajske divizije, ki pripadata 29. kita;sk< armadi. Po padcu Mašan-ga «e ta armada sedaj umika proti jugu, List poro-ra o paničnem delu. Na bojišču so Kitajci baje pustili velike množine vojnih potrebščin.
Šangaj, 13. septembra. AA. Poveljstvo kitajske vojske v Šangaju je, kakor poroča agencija Reuter, snoči izdala komunike, v katerem pravi: da je po njegovih podatkih pred Šangajem padlo 12.0(K) japonskih vojakov in okoli tri tisoč mornarjev. Med njimi sta tudi nek brigadni general in nek poveljnik rušilca, ki je bil pred kratkim potopljen v borbi s kitajskimi vojnimi ladjami.
Tokio, 13. septembra. AA. Po japonskih podatkih so kitajske čete v bitki pri Mašangu južno od Tjencina doživele 6tražen poraz. Ubitih je bilo
3.000	kitajskih vojakov, 20.000 pa jih je bilo ranjenih.
Tokio, 13 septembra. AA. DNB: Japonski mornariški krogi izjavljajo, da so japonske vojne ladje
Zdravstveno stanje bivšega predsednika CSR
Masaryka se je zopet zelo poslabšalo, tako da pričakujejo njegove smrti. Po vsej republiki jo poslabšanje vzbudilo veliko žalost.
zopet bombardirale južna kitajska pristanišča. Kitajski promet med Kantonom in Hongkongom je zelo omejen.
Japonska letala so tudi bombardirala železniško progo Katon—Hankau. Zaradi težav v prometu z južno Kitajsko bo posebno angleško brodovje imelo mnoge škode.
Vojaške športne tekme Male zveze
Praga, 13. sept. AA. (CTK) poroča: Vojni minister Mahnik, ki je prisostvoval prvemu delu Športnih tekmovanj vojaških reprezentanc držav Male zveze v Hradcu Kralovem, je včeraj odpotoval v Pardubice, kjer je danes prisostvoval nadalj-nim tekmovanjem. Pred odhodom se je še udeležil kosila, ki je bilo prirejeno na čast vojaškim delegacijam držav Male zveze. Zastopal je predsednika fepublike. Obeda se je udeležilo tudi mnogo članov češkoslovaškega parlamenta ter zastopniki civilnih in vojaških oblastev in novinarji. Pri tej priliki je imel minister Mahnik govor, v katerem je poudaril, da dokazujejo tudi sedanja športna tekmovanja vojaških reprezentanc držav Male zveze, kako solidna in nepremagljiva je zveza teh držav. Dvignil (e čašo v zdravje šefov vseh treh zavezniških držav in poveljnikov njihovih vojaških sil. Snoči pa je občinska uprpva v Hradcu Kralovem priredila v čast jugoelovanfeki in romunski delegaciji posebno večerjo,
rih bodo sestavili poseben seznam, bosta izvršili vojni brodovji Francije in Velike Britanije po medsebojnem sporazumu strogo pomorsko nadzorstvo.
Na konferenci je bilo sklenjeno, da se ta sporazum uveljavi, čim ga podpišejo vlade prizadetih držav.
London, 13. septembra, o. »Morning Post- piše z ozirom na sklepe konference za varstvo plovbe v Nyonu, da bodo ti sklepi sicer zelo otežili delo pomorskim roparjem na Sredozemskem morju, da da pa se je s to konferenco položaj ob španski državljanski vojni docela zasukal, S tem, da bodo vse sredozemske države »nadzorovale« plovbo, se bo začelo neposredno in zakonito poseganje v špansko državljansko vojno. Največ koristi, odnosno edino korist od tega bodo imeli pa Sovjeti, saj bo zdaj mobilizirano brodovje vseh sredozemskih držav za to, da omogoči prost, in neoviran dovoz orožja iz sovjetske Rusije rdeči španski vojski.
Rim, 13. septembra, o. Italijanski politični krogi zatrjujejo, da bo Italija težko sprejela sklepe^ nyonske konference in pobudo, naj se udeleži nadzorstva pri plovbi, čeprav je nekaj točk v nadzorstvenem načrtu takih, ki bi jih Italija z veseljem sprejela, bo vendar celoten uspeh nyon-ske konference ta, da bo imela od nje korist, valenci jska vlada, ki bo lahko neovirano dobivala iz Rusije orožje in vojaštvo. Italija pa podpira nacionaliste, torej valencijski vladi nasprotno stranko. Zato ji ne more biti vseeno, Če kdo pomaga na tak način valencijski vladi.
Berlin, 13. septembra. AA. >Volkischer Beob-achter< razpravlja v svojih uvodnikih o rezultatu nyonske konference. Med drugim pravi, da pomeni ta konferenca stvarno poraz Rusije, ker ni bila na njej sprejeta niti ena njena zahteva. Sovjetski Rusiji, pravi list, sploh ni mesta v Evropi. »Ber-liner Tageblatt< je mnenja, da rezultati nyonske konference vendar niso zadovoljivi. Sklepi, ki so bili sprejeti na tej konferenci, niso zgolj tehničnega značaja, nego tudi velikega političnega pomena. Ker so na tej konferenci sodelovale le nekatere države ob Sredozemskem morju, je treba smatrati nyonske zaključke za enostranske.
Regulacija Savinle
Celje, 1« sept Na prizadevanje g. ministra Kreka ter mestnega župana g. Mihelčiča so formalnosti pri pristojnih ministrstvih tako daleč uspela, da je g. ban dr. Natlačen dal nalog, da se regulacijska dela na Savinji v tretji etapi v polnem obsegu začnejo. Po načrtu, ki ga je odobrilo min. za gradbe, se bo v tretji etapi regulirala 820 m dolga proga Savinje od Kašnice do Šlandrovega kamnoloma v Pobijali. Stroški v tretji etapi so preračunani na 2 milij. 900.000 din. Vsekakor je to zelo zmanjšalo število brezfioselnih, kajti število delavcev se bo moralo znatno povečati, da bodo dela do marca meseca končana. Posebno pohvalno je, da se bodo regulacijska dela vršila tudi v jesenskem in zimskem času, ko je število brezposelnih veliko;
Vesti 13. septembra
Predsednik Združenih držav Roosevelt je zadnja dva dneva imel neprestano razgovore s svojimi zunanjepolitičnimi sodelavci. Razgovori so se nanašali na kitajsko-japonsko vojno in na nevarni položaj v Evropi.
Načelniki^ finskega, estonskega in letonskega generalnega štaba so dospeli na Poljsko, kjer se bodo udeležili manevrov j>ojske vojske.
Hitlerjev namestnik Hass je v soboto sprejel vse tuje poslanike, ki so se udeležili kongresa narodno socialistične stranke v Niirnbergu. V posebni avdienci pa je sprejel italijauskega državnega podtajnika Bastianinija ter voditelja fašistov-skih organizacij v inozemstvu grofa Tkaona di Revela.
Večni Jud 1 ročki se bo iz Mehike, kjer so komunisti poskusili nanj več atentatov, preselil v južnoameriško Columbijo. Columbijska vlada mu je ze dala dovoljenje za bivanje, ker se je zavezal, da se ne bo bavil s politiko. Vprašanje je, s čim drugim se bo potem bavil.
Trije prvaki španske socialistične stranke, med
njuni bivši ministrski predsednik Caballero, so dospeli včeraj v Pariz, kjer se bodo udeležili kongresa mednarodne levičarske strokovne zveze.
Tajfun^ nad severnozahodno Japonsko je do
tal podrl3000 hiš, poškodoval pa jih je bolj ali manj 24.000.	1
1500 posebnih vlakov je vozilo v Niirnberg in
iz iNurnberga udeležence narodno socialističnega kongresa. Poleg tega so bili ojačeni še vsi redili vlaki in je stopilo v akcijo nešteto avtobusov in avtomobilov.
i	v,‘>mi,skc tolpe, ki je ugrabila pre-
tek Ii teden v atenski Narodni banki 18 milijonov oranem, je bil bivši poslanec in sedanji revizor te denar	olicjja	je dobila pri njem še ves
Judje v Šangaju so sestavili judovski prostovolj-ljei 'a ^ VarB*V0 iutlovsl£ega premoženja in živ-
V	Moskti s« prijeli sina lani ustreljenega sovjet* , '?F® komisarja Kanienjeva. Mladega Kamenjeva dolžijo, da je ustanovil teroristično skupino, ki naj bi v primeru kake vojne pognala v zrak kemične labo-rrtorije sovjetske vojske, kjer je bil Kamenjev v službi.	'
»Dneve prijateljstva s sovjetsko Rnsijoc, bodo konec oktobra priredili v Parizu. V (pripravljalnem odboru je predsednik francoske poslanske zbornice Hernot ter glavni komisar za zapoznelo pariško svetovno razstavo Labbč.
Tovarno za ponarejanje potnih listov je odkrila dunajska policiji! pretekli teden. Tovarna je ponare-ja la predvsem češkoslovaške potne liste, katere so dobivali rdeči prostovoljci, da so mogli v Španijo.
i demonstracije proti predsedniku egiptovske vla clc N a h as paši so bile pred dvema dnevoma v spod-i jem Egiptu. Proti demonstrantom je nastopila sku-pina egiptovskih fašistov. Pri spopadih je bilo ustreljenih 12 ljudi.
... ^Por mohamedancev proti komunistični obla-
sti se je začel v kitajskem Turkestanu, 6e naj ver-jamemo poročilom japonskih listov.
Število brezposelnih v Nemčiji se je po uradnih statistikah zmanjšalo za 5 in pol milijona, odkar je prevzel oblast narodni socializem.
Sedmi mednarodni kongres krščanskih strokovnih rvez se je začel pretekli teden v Parizu. Udeležuje se ga 400 zastopnikov iz osmih držav. Začetne seje se je udeležil pariški kardinal Ver-dier, ki jo imel na krščanske strokovničarje lep nagovor, v katerem je poudarjal, da more le praktična vera, ki jo krščanske strokovno organizacije oznanjajo, služiti sreči človeštva, pospeševati delavske koristi, socialni mir in napredek človeštva.
25.000	novih članov je dobila v zadnjih dveh mesecih Francoska socialna stranka, ki jo vodi polkovnik de la Rocque.
Veliki madžarski manevri, ki se jih udeležujeta italijansko in avstrijsko vojaško zastopstvo, so se začeli sinoči v okolici Budimpešte.
21. mednarodni protialkoholni kongres, združen z veliko protialkoholno razstavo, se je začel včeraj v Varšavi. Udeležujejo se ga zastopniki iz 20 držav.
Vso družino je ubila strela, ki je udarila v neko kmečko hišo blizu Catanije na Siciliji.
Novo italijansko torpedovko so spustili z velikimi slovesnostmi v morje včeraj na Reki.
Angleški rudarji v waleških rudnikih bodo začeli 26 septembra stavkati. Stavka bo zajela okrog 00.000 delavcev.
Ob ŽOletnilji francoske zmage ob reki Marni so
bile v Parizu velike žalne svečanosti za padle vojake. Maše v pariški stolnici se je udeležil predsednik republike z vojnim ministrom.
Nemški kulturni teden na pariški svetovni ra»-*tavj je po izjavi državnega 'podtajnika Funka, ki je vse priprave vodil, odlično uspel, to pa vse zaradi naklonjenosti in podjx>re francoskih uradnih krogov.
Ves avstralski držami dolg znaša natančno 1.262,911.646 luntov šterlingov, 0 šilingov in 1 penn.v. Te dni je predsednik avstralske vlade Lyons dobil od nekega vnetega rodoljuba v priporočenem pismu 1 penny s pripombo, da bi rodoljub >rad pomagal po svojih skromnih močeh vladi zmanjšati dolg in ga spraviti na okroglo število.<
Sovjetske oblasti so v Leningradu prijele italijanskega inženjerja Patroneja. ki je tam zastopal genovsko industrijsko podjetje Orlando. Aretacijo utemeljujejo s tem, da je Patrone fašist, ki ni ob nobenem italijanskem narodnem prazniku pozabil poslati svojemu poslaništvu v Moskvi pozdravnih čestitk.
Leto	Izvodi	Leto	Izvodi
.1907	900.000	1924	3,U00.000
1908	1,200.000	1925	4,400.000
1911	1,700.000	1926	5,500.000
1914	2,100.000	1927	6,050.000
1915	1,900.000	1928	7,000.000
1919	1,700.000	1930	8,000.000
1920	2,050.000	1934	6,300.000
1921	2,600.000	1935	6,600.000
1923	2,800.000	1936	6,800.000
Vidimo tedaj, da je naklada sicer letno rastla,			
ojnetn	času je razumljivo precej padla, po		
vojni pa sp jr zopet skokoma dvignila, v letu 1926 pač za rekordno število 1,100.000 izvodov letuo. l>o nastopu krize v letu 10HO je naklada do 1934 letno padala, po tem letu pa se zopet polagoma dviga.
V	katerih krajih največ berejo
Živo jo predočeno tudi, kateri okraji v Sloveniji stoje v prvi vrsti glede števila naročnikov. Velik zemljevid, kjer stoji v vsakem okraju človek z napisanimi številkami v desnici in levici, nam pove tozadevno prav presenetljive stvari. Ugotovljeni so naročniki na vsakih 100 prebivalcev, in sicer za dnevnik ter za kmečki tednik. Samo ob sebi se razume, da Ljubljana naroča največ dnevnikov, in sicer 22.7 na 100 prebivalcev. Poč pa se že malo čudimo, ko vidimo, da pride za Ljubljano najprej na vrsto radovljiški okraj z 9.5, potem Laško z 9.4, Kranj z 8.6, šele potem tudi Celje z 8.2 in Maribor (mesto in levi breg) z 8.0. Nato pride logaški okraj s 5.5 in šele za njim bogata in bahata ljubljanska okolica 8 4.7, za njo pa Kamnik s 3.8, končno pa Maribor desni breg s 3.0, vsi ostali okraji pa imajo manj kot 8 naročnike na 100 prebivalcev.
Kaj pa tedniki?
Se bolj zgcfrorno nam o kulturni stopnji posameznih okrajev v Sloveniji govori število tednikov, ki pride na vsakih 100 prebivalcev. Tudi tu ob kakem okraju začudeni zmajujejo z glavo. Na čelu vseh stoji okraj Laško s 25.4 naročniki tednika na 100 prebivalcev. Ostali okraji si slede. Gornji grad 21.7	Kamnik	13.7
Maribor, d. breg 20.0	Ptuj, Krško 13.0
Škofja Loka 18.1	Ljubljaua-okolica 129
Kranj	17.1	Šmarje p. Jelšah 12.8	
Celje, Radovljica	IG.4	Novo mesto	12.7
Kočevje	16.0	Sloveujgradec	10.9
Logatec	15.4	Konjice	10.8
Maribor, 1. breg	15.0	Črnomelj	10.0
Ljutomer, Mur-		Dol. Leudava	8.9
ska Sobota	14.4	Dravograd	8.8
Brežice, Litija	14.0	Ljubljana-mesto	3.4
Koliko časopisov uvažamo?
Posebno zgovoren je tudi zemljevid, ki nam izpričuje vpliv tujega časopisja; obenem pa tudi tabela, ki nam govori o izvozu naših slovenskih časopisov.
Lansko leto smo na primer poslali slovenskih časopisov v tujino 596.28(3 izvodov, od tega 85.906 izvodov čez morje v Ameriko, k nam pa je prišlo iz ce^e K v rope skupaj 986.047 izvodov časopisov. Največ časopisov pride v Slovenijo skozi Maribor, in sicer avstrijskih 234.327 izvodov, čeških pa 81.323 izvodov. Skozi Jesenice dobivamo liste iz Nemčije, in sicer 88.251 izvodov, iz Francije 21.376 izvodov, iz Švice pa 11.126 izvodov. Čez Rakek smo lani dobili 17.590 izvodov italijanskih listov, čez Kotoribo pa 5194 izvodov madžarskih listov.
Kaj in koliko beremo Slovenci?
Časnikarska razstava nam je o tem pokazala točno sliko za dobo 140 let
Ljubljana, 13. septembra.
Oglejmo si danes časnikarsko razstavo s tisto strani, ki nam najbolj živo govori o kulturni sili in stopnji slovenskega ljudstva. Brez dvoma ima
slovensko časopisje velik del zasluge, da je naše ljudstvo talco zgodaj povzelo najznačilnejše kulturno dobrine zapada, da je sploh sodobna kultura med Slovenci na tako visoki stopnji.
Ob času Bleivreisovih Novic
Prav poučen je tabelaričen pregled o bravcih nekdanjih Kmetijskih novic, ki jih je leta 1843 začel izdajati dr Janez Bleivveis. Najprej začudeno ugotovimo, dn sta največ naročnikov imela Trst m Gorica. Šele potem pride po številu na vrsto Ljubljana skupno s Celovcem in Godovičem v Vipavski dolini. Z začudenjem ugotovimo dalje, da so zlasti Kranj. Cerkniea, Novo mesto, Logatec,
Ajdovščina ter Rateče na Gorenjskem zelo mnogo prispevali k številu naročnikov. Takoj za temi kraji pridejo Kropa. Tržič, Litija, Tolmin in Kanal na Goriškem, Mokronog, Kočevje, Ribnica, Št. Vid pri Stični, Leskovec ob Krškem, Kamnik, Vrhnika, št. Vid nad Ljubljano, Planina, Žiri, Škofja Loka,
Senožete, Idrija, Bled in v vrsto teh podeželskih krajev tudi — Celje.
Znatni krogi naročnikov so obstajali tudi v Mengšu, v Moravčah, na Igu, v Cerkljah na Gorenjskem, v Dobrem polju, v Radovljici, v Gorjah, v Begunjah na Notranjskem, v Trebnjem, v Št.
Rupertu, v Kostanjevici, v Št. Jerneju, v Loki pri Zidanem mostu. Prav zanimivo je, da prihajajo za temi kraji na vrsto Jesenice na Gorenjskem,
Lom nad Tržičem, Ljubno, Ovsiše, Nabrežina, Volče pri Tolminu, Braslovče, Šmartno pod Šmarno goro,
Velikovec in Tinje na Koroškem, Metlika. Daleč zadaj so ostali, vendar so še zmerom imeli precej naročnikov kraji; Mirta, Višnja gora, Radeče pri Zidanem mostu, Črnomelj, Vinica, Banja Loka,
Podzemelj, Čatež ob Savi, Razdrto, Polhov gradeč,
Cerkno na Primorskem.
O vseh teh krajih se lahko reče, da so najbolj pomagali orati ledino, da so se najprej zavedli ogromnega pomena časopisja. Prav poučno pa je primerjati te kraje po tem, kateri so stali po številu naročnikov v prvi vrsti in kako so si potem sledili. Za mnoge večje kraje se nam zdi danes čudno, da so v tedanji dobi tako malo prispevali k dvigu slovenskega časopisa.
Razvoj slovenskega dnevnika
Na zelo zanimiv in pregleden način so prireditelji pokazali razvoj slovenskih dnevnikov od začetka do danes. Tudi te tabele so nadvse poučne ter zgovorne priče o napredovanju naše kulture ter o vseh križih iu težavah, ki so prihajali našemu tisku sproti na pot.
Prvi slovenski dnevnik je začel izhajati 1872 v Mariboru. Do leta 1895 je moral orati trdo ledino, bil je pravi boj za obstanek. Do leta 1908 je bil led prebit in seme je šlo v klasje. Od leta 1908 do 1914 so septembrski dogodki zelo dvignili zanmanje za dnevnike, ki jih je zdaj že bilo več, med njimi tudi »Slovenec« v Ljubljani. Med letom 1914 do 1923 se v razvoju pozna vojna in nje posledice, medtem ko lahko imenujemo dobo od lota 1924 do 1931 zlato dobo slovenskih dnevnikov.
Od leta 1932 pa se morajo slovenski dnevniki zopet trdo bojevati s krizo. Zanimiva je primerjava med predvojno in povojno dobo tudi glede na izdano število časopisnih strani. Medtem, ko so dnevniki v Stoveuiji od 1872 do 1918, torej v 47 letih, izdali vsega komaj 19.7% vseh izdanih strani, smo v povojnih 18 letih izdali ostalih 80.3% časopisnih strani. Povprečno je slovenski dnevnik izdal ined naročnika doslej nad eno milijardo strani ali 130,239.866 izvodov.
Kako se je dvignila naklada dnevnikov
Posamezen dnevnik v Sloveniji seveda svoje naklade ali števila izdanih izvodov nikakor ne more primerjati ? onim, ki ga lahko zaznamujejo svetovni nemški, francoski, zlasti pa ameriški listi.
Toda časnikarska razstava nam vendarle tudi o tej strani slovensko podjetnosti in o rastočem zanimanju za časopis zgovorno pripoveduje. Vidimo tabelaričen pregled, kako se je naklada slovenskega dnevnika vendarle iz leta v leto dvigala.
Naporna je bila sicer pot do naklade prvega pol milijona, toda to število je bilo doseženo že leta 1894, V sledečih letih se je naklada takole dvi-
uvozenega časopisja. Posebej je zanimiv pregled, v katerih mesecih prihaja največ tujega časopisja v Slovenijo. Pri teni vidimo namreč, da večji del tujih listov prihaja k nam zaradi letoviščarjev, in sicer v mesecu maju 79.404 izvodov, v juniju 94.250 izvodov, v juliju 103.302 izvoda, v avgustu 93.787 izvodov, v septembru 79.147 izvodov. — Tabela nam tedaj v nekem oziru pripoveduje tudi o stanju in gibanju tujskega prometa v Sloveniji.
Ogromna naklada „Slovenca"
V paviljonu Jugoslovanske tiskarne so prikazane tudi zanimive tabele o dvigu in nakladi glavnega katoliškega dnevnika v Sloveniji, ljubljanskega »Slovenca«:, obenem pa tudi podatki za vse ostale liste, ki jih izdaja KTD. Tako vidimo, da je dnevnik »Slovenec« doslej izdal med naročnike skupaj ogromno število izvodov, in sicer
193,199.000. Tednik »Domoljub« je šel med ljudi v 47,310.000 izvodih, nabožni mesečnik »Bogoljub« v 12,001.420 izvodih, popoldanski dnevnik Slovenski dom* pa že v 3,120.000 izvodih. Na drugi strani nam vrvice na zemljevidu kažejo, kako daleč po svetu je razširjen »Slovenec«. Uprava lista pošilja izvode lista globoko v osrčje Afrike, na zapadni rob Avstralije, daleč v Indijo, zelo veliko gre »Slovenca« zlasti v Severno Ameriko, precej tudi v Južno Ameriko Poseben zemljevid nam kaže kraje v Italiji in na Koroškem, kamor gre največ časopisja iz Jugoslovanske tiskarne. Posebna tabela nam pa pove, kako so naročniki razdeljeni po odstotkih v domovini in v tujini. Tu vidimo, da ima Slovenec« v Jugoslaviji skupaj 91.26% naročnikov, v Avstriji 7.707%, v Italiji 4.960%, v Franciji 0.540%, v Nemčiji 0.475%, v Ameriki 0.290%, v Belgiji 0.035% itd.
Drugi podatki o katoliškem časopis u
Zelo zgovorna, naravnost kričeča je slika v tem paviljonu, iz katere spoznamo, da izdamo Slovenci letno za naročnino »Slovenca« in »Domo-ljubas komaj 10 milijonov dinarjev, istočasno pa za alkohol letno 1000 milijonov dinarjev. Kakor so vse druge primerjave in podatki o napredovanju slovenske kulture v zvezi s časopisjem lahko Slovencem v ponos, nam pa ta tabela prav nič ni v čast.
Pač pa o velikem pomenu dnevnika »Slovenca« in tednika »Domoljuba« ter o razumevanju, ki ga njih lastniki imajo do svojih naročnikov, priča tabela, jk pove, da je doslej uprava »Slovenca« izdala skupaj 170.000 dinarjev podpor ob smrtnih nezgodah svojih naročnikov, uprava »Domoljuba« pa cclo 248.000 dinarjev podpor ob požarnih nezgodah svojih naročnikov.
Kot zaključek naj sledi še pregled, kako jo naklada »Slovenca« rastla na vsakih pet let. V posameznih razdobjih je »Slovenec« izdal izvodov:
1875—1880	1,100.000	1905—1910	6,448.000
1880-1885	1,458.000	1910-1915	28,140.000
1885—1890	1,500.000	1915-1920	37,872.000
1890—1895	2,000.000	1920—1925	17,424.000
1895—1900	3,000.000	1925—1930	32,940.000
1900—1905	4,000.000	1930—1935	41,040.000
Vse te ogromne številke dovolj zgovorno pripovedujejo, kakšna sila je naš katoliški tisk, kakšen pomen in vpliv ima v slovenskem ljudstvu. Kolikor izvodov »Slovenca« je doslej izšlo, bi ga lahko drugega poleg drugega petkrat oviti okrog zemlje.
Nalivi povzročajo katastrofe
Maribor, 12. septembra.
Tretji dan so že odprte nebeške zatvornice, dež neprestano lije iz škafa. Dasi smo letos hudih nalivov že navajeni, vendar tako vztrajnega silovitega deževja še nismo imeli. Posledice so prav t usodne. Od vseh krajev prihajajo poročila o
velikih poplavah,
ki se izpreuiinjajo ponekod v pravcate katastrofe. Zlasti hudo je zopet v dolinah Pesnice, Dravinje in Sotle. Pesnica je v svojem srednjem toku, kjer ša ni regulirana, že včeraj prestopita bregove ter preplavita obširna področja. Vsa srednja dolina je pod vodo, preplavljeni so vsi travniki in njive. Pesnica je letos že nekajkrat povzročila ogromno škodo. Uničila je kmetom seneno in otavno košnjo, sedaj pa jim bo uničila že jesensko pašo. Na zablatene travnike namreč ne bodo smeli puščati živine na pašo, da se ne naleze bolezni. Ogromna je škoda tudi na krompirju in ajdi. Krompir bo ves segnil, ajda pa je tudi uničena. Prav isto sliko nudi danes dolina Dravinje, ki je pod vodo od Loč do Studenic. Ista usoda je zadela dolino Sotle, ki je bila tudi že neštetokrat letos poplavljena.
Drava naglo narašča
Prav nevarno je začela včeraj naraščati Drava, ki leze danes kar skokoma kvišku. V Mariboru je v Pristanu skoraj že dosegla višino ceste. Za kraje do Maribora zaradi globoke struge reke sicer ni nobene nevarnosti, tembolj pa je nevarna Drava v spodnjem toku, od Št, Janža do Središča. Huda opustošenja so morali povzročiti pritoki Drave s Pohorja in Kozjaka. Reka je danes valila s seboj cele sklade lesa, izruvana drevesa, dele žjig in mostov. V Mariboru se je v Studencih in na Kristanu zopet razvil zanimiv lov na plavajoč les. Ljudje so kljub deroči narasli reki lovili s čolni tramovje in debla v reki ter jih vlačili na suho. Nekateri pridni lovci so si nabrali lesa, da ga bodo imeli več mesecev dovolj za kurjavo.
Katastrofa vuzeniškega mostu
Pravo katastrofo je povzročila Drava v gornji dravski dolini, kjer jo včeraj zjutraj porušila lesen most, ki veže Vuzenico in Muto. Ponoči se je odtrgal nad Vuzenico velik splav, katerega je reka odnesla s seboz. Splav je butnil ob stebrovja vuzeniškega mostu tor se je postavil počez. Naraščajoče vodovje je vedno z večjo silo pritiskalo ob splav ter ogrožalo most. Ko so zjutraj ljudje
Star grešnik spet v rokah pravice
Kamnik, 12. septembra. Konec minulega tedna je popolnoma nepričakovano prišel v roke kamniški orožniški patroli na Križu pri Kamniku star znanec tukajšnjih zaporov Hostnik Anton iz Gradišča v Tuhinjski dolini, star okrog 30 let in prav tipičen zločinec.
Kot star delomržnež je iskal le vedno prilike, za tatvino, posebno priljubila so so mu kolesa in se je v tej tatvini posebno odlikoval v letu 1935. Tudi v tihotapstvu s saharinom ni zaostajal, radi česar se je moral tudi večkrat zagovarjati pred oblastjo.
Pestotnika je srečanje z orožniki na Križu zelo presenetilo. Kot starega znanca sta ga seveda orožnika kavalirsko spremila v Kamnik. Kajpak se je zopet dognalo, da je bilo kolo, katero je imel aretiranec pri sebi, ukradeno trgovcu g. Muleju v Mengšu. Ko jo prišel lastnik kolesa v Kamnik, je svojo kolo takoj spoznal, dasiravno je bilo že več delov izmenjanih.
Pri zaslišanju je Pestotnik orožnikom trdovratno tajil, da bi on ukradel kolo in klical za pričo vse, kar se sploh da. Odločno pa je trdil, da je kolo našel za nekim grmoui na poli proti Brniku. Imel je pri sebi tudi okrog 300 dinarjev gotovine, precejšnjo muožino malih papirnatih vrečic, v katerih so bili še zrna kristalnega sladkorja, kar dokazuje, da je med saharin mešal kristalni sladkor v zrnih in to prodajal na svojem potovanju in tatinskem pohodu V eni teh vrečic jo imel ludi vedeževalne karte.
nevarnost opazili, je bilo že prepozno. Pogumno je sicer skušal splavarski mojster Engelbert Figer rešiti most pred katastrofo, pa bi bil skoraj svojo vnemo plačal z življenjem. Po stebrih se je spustil na splav ter ga poskušal razbiti, pri tem pa ec je most zaradi silnega pritiska nenadoma vdal ter se je sesul skupaj. Padajoče tramovje je pobilo splavarskega mojstra, ki je obležal na splavu. Reka je odnesla dele mostu s splavom vred naprej. Keie pri Zgornji Vižingi v bližini Marenberga so ljudje z veliko težavo s čolni ujeli pobegli splav ter so ga spravili na breg, da ni povzročil na inarenberškem ter ostalih mostovih v spodnjem teku novih katastrdf Na splavu so našli Figerja nezavestnega in nevarno poškodovanega. Vuzeniški most, katerega so pravkar popravljali, je pretrgalo v sredini v dolžini 35 metrov ter je s tem vsaka zveza med Vuzenico in Muto za dolgo časa prekinjena. Za tamošnjo domačine je to hud udarec, škoda pa je ogromna, ker bo popravilo mostu gotovo stalo več sto tisoč dinarjev. Dele razbitega mostu je Drava nosila včeraj popoldne skozi Maribor, kjer so >lovck plavajočega lesa spravili nekaj težkih tramov na obrežje, drugo pa je tok deroče reke odneeel 6 seboj.
Nevarnost povodnji minula
Ljubljana, 13. septembra.
Po hudih petkovih nalivih je Ljubljanica začela naglo naraščati, O polnoči je vodstvo terenske sekcije za regulacijo Ljubljanice poklicalo nekatere delavce, da so začeli takoj odpirati zatvornice v Gruberjevem prekopu. Deroča voda je deloma odnesla zasilni jez na Špici, ki je bil napravljen, da se zapre prekop, ki so ga te dni csušiJi, da so mogli delavci na mnogih krajih strugo urediti. Privatnikom je naraščajoča Ljubljanica s Trnovskega pristana odnesla 5 športnih čolnov, ki so se pozneje na fužinskem velikem jezu razbili. Najvišje stanje Ljubljanice na špici je bilo 2.50 m nad normalo. Od sobote zvečer pa je začela Ljubljanica že vpadati. Ker se je vreme nagnilo na boljše, je zaenkrat nevarnost velikih jesenskih povodnji odstranjena.
Po podatkih meteorološkega zavoda je te dni padlo vsega 101.5 mm dežja, kar predstavlja ogromno množino vode. Ljubljanica je s seboj nosila ogromno dračja in razne navlake. Pri Karlovškem mostu so napravili iz tramov leseni oder, ker nameravajo most toliko razširiti, da bi bil na obeh straneh narejen nov betonski hodnik. Silen val vode pa je leseni oder podrl na obeh straneh in tramovje je voda odnesla nizdol proti Fužinam, kjer so trame zajeli.
Kakor navadno, je bilo v soboto zjutraj na mnogih krajih Barje pod vodo. Voda se je davi že odtekla. Močno so bili prizadeti kraji ob izlivu Ljubljanice v Savo. Travniki in njive pri Slapah, pri Spodnjem Kašlju in drugod so bili popoinema pod vodo. Tudi Sava je močno narasla. Zaloški mlini ob Savi so bili deloma v nevarnosti. Ljudje so bili neprestano v pripravljenosti, da dvignejo mline, ko bi voda še naraščala.
Ljubljanica je pri Fužinah do davi padla za 15 cm.
Drobne iz bolnišnice
Ljubljana, 13. sept.
V	bolnišnico jo bilo včeraj in danes prepeljanih več ponesrečencev. Iz Begunj pri Lescah so pripeljali sina cestarja Posavca Janeza, ki je doma padel s slednja ter si pri tem zlomil levo nogo v stegnu. — Iz Sodražice pa so pripeljali Požarja Petra, ki je pri padcu s kolesa dobil hude poškodbe ter si je zlomil tudi prsni koš. — V Starem trgu pri Rakeku se je v delavnici pripetila huda nesreča kolarskeniu vajencu Petriču Ivanu, kateremu je transmisija zgrabila roko ter mu odtrgala desni palec. — Iz Šenčurja pa so privedli v bolnišnico Rakovca Franca, ki si je pri odpiranju vrat zlomil roko. — Huda nesreča se je pripetila tudi v Ljubljani na Cankarjevem nabrežju. Tam je brivski mojster Koman čistil samokres, pri tem pa je po nesreči sprožil orožje. Blizu stoječi dijak Gašperšič Jože je bil od strela zadet y, stegno. Gašperšiča so pripeljali v bolnišnico,
Razpis mesta cestarja
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi razpisujem v območju okrajnega cestnega odbora celjskega službeno mesto banovin, cestarja in sicer na banovinski cesti I.reda št. 16 Zg. Dolič-Vitanje-Vojnik v odseku od km 15.132 do 21.132.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati po-* goje iz čl 2 uredbe o službenih razmerjih držav, cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 din kol« kovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovauimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odslužeuju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj iz koristoljubja), morebitna dokazila o strokovni usposobljenosti, je vložiti najkasneje do 15. oktobra 1937 prt okrajnem cestnem odboru v * Celju. Kr. banska uprava dravske banovine.
Komu je potrebna kočevska gimnazija?
Ljubljana, 13. sept.
V začetku lanskega šolskega leta so začeli postopoma ukinjati višje razrede na kočevski gimnaziji tako, ila_ sta sedaj tam poleg vseh nižjih razredov, tudi še sedmi in osmi razred.
Ob začetku ukinitve dalje se najrazličnejši ljudje zavzemajo, da bi se navedna ukinitev preklicala, češ da to zahtevajo življenski interesi kočevskih Slovencev. Da trditve zagovornikov popolne gimnazije v Kočevju ne odgovarjajo dejstvom, najbolje kažejo naslednje številke.
Od leta 1931 do 1936, — torej v šestih letih
—	jo maturiralo na kočevski gimnaziji 135 dijakov, Od_ teh je bilo 16 Nemcev, 8 Slovencev rojenih v kočevskem sodnem okraju, 13 v ribniškem in ve-likolaškem sodnem okraju, 118 pa jih je prišlo iz raznih drugih slovenskih krajev, največ iz Ljubljane, Kranja, Novega mesta, Celja, Ptuja itd., torej iz krajev, kjer je gimnazija. Velikanska večina kočevskih abiturientov je rojenih izven kočevskega okraja.
V kočevskem okrajnem glavarstvu so trije sodni okraji: kočevski, ribniški in velikolaški. Zadnja dva sta čisto slovenska, kočevski sodni okraj je pa jezikovno mešan.
Iz tega okraja je maturiralo v navedenih šestih letih S Slovencev, ki so bili tukaj rojeni. Dva od teh sta iz ozemlja, ki spada sedaj pot Savsko banovino, dva iz občine Fara, ki jo čisto slovenska in nič jezikovna mešana, dva sta otroka drž. uslužbencev, tako da ostaneta samo še dva. Državnih uradnikov in njihovih otrok ne moremo prištevati kočevskim Slovencem, ker prebivajo tam od danes do jutri,^orej ne stalno.
Velikolaški in ribniški sodni okraj, ki spadata tudi v okoliš kočevske gimnazije, nimata na obstoju to gimnazije nobenega interesa. V zadnjih šestih letih je maturiralo na kočevski gimnaziji samo 13 dijakov, ki so bil rojeni v navedenih sodnih okrajih, pa je splošno znano, da ni iz nobenega kraja toliko dijakov kot ravno iz Velikolaške, Dobrepoljske in Ribniške dolne. Naj navedeni samo Goričo vas. ki je oddaljena od Kočevja 13 km. Danes ima 27 živih vaščanov s srednješolsko maturo, jia ni nobeden od teh študiral v Kočevju. Lansko leto je obiskovalo iz navedene vasi gimnazijo osem dijakov; od teh je bil samo eden v Kočevju, pa še la samo zalo, ker jo imel telo tam. Razlogi, zakaj slovenski del okraja ne pošilja svojih otrok na gimnazijo v Kočevje, so sledeči:
Res je v Kočevju lep dijaški dom, praktično pa ga morejo biti deležni samo otroci bogatašev, ker znaša letna hranarina za gojence 6000 din (gimn. Izvestje). Tu in tam dobi dijak malo znižanje, ali pa kakšen zunanji kosilo ali večerjo; število teh pa je tako neznatno, da ni omembe vredno. Kočevje je med najdražjimi mesti v Jugoslaviji. Dijaških gospodinj v Kočevju ni, kol
po drugih gimnazijskih mestih. Dobre dijaške uia-samo Nemci.
lere so pravi blagoslov. Vzgoja pri tolikih materah je veliko boljša, kot v kateremkoli dijaškem domu.
Kdor radi siromaštva ne more v dijaški dom, a11_ nitna sorodnikov, kjer bi stanoval, ne more na kočevsko ginnazijo. Pred leti je bilo v Kočevju eiio samo pravo dijaško stanovanje, pa še tisto v gostilni.
Prosvetnega življenja (predstave, razstave, koncerti itd.), ki je po drugih krajih tako važno in bistveno dopolnilo šolski izobrazbi, v Kočevju sploh ni. Zdravstvenih ustanov nič. Milje je nemški, slovenskemu človeku tuj in odbijajoč ter brez toplote.
Iz navedenih razlogov ga ni pamotnega človeka, ki bi pri oblasti intorveniral, da bi dijaki domačega okraja ne smeli več hoditi na druge gimnazije, kot to zahtevajo tisti, ki se potegujejo za obstoj kočevske gimnazije. To bi bilo prav toliko, kot da bi se sploh prepovedalo študirati revnim prebivalcem omenjenih krajev. Gosto obljudena dobrepoljska kotlina ima v Ljubljano bližje kot v Kočevje, prav tako je ludi s Turjakom, Robom, deloma Vel. Laščami itd. Kdo bo hodil v Kočevje, če ima Ljubljano bližje!
Zelo pade v oči tudi dejstvo, da je na kočevski gimnaziji razlika med številom dijakov v prvem in osmem razredu izredno majhno. V šolskih letih 1931-32 do konca 1936 je maturiralo na gimnaziji v Kočevju 135 dijakov, na gimnaziji v Kranju 32 manj kot v Kočevju. V navedenem razdobju jo bilo na gimnaziji v Kočevju v prvem razredu 283 učencev, dočim jih je bilo na gimnaziji v Kranju v istem času 097. V Kranju torej 414 več v prvem razredu kol v Kočevju, pa 32 maturantov m a n j.
Ne verjamem, da bi si uspal kdo misliti, da so Gorenjci toliko bolj zabiti kot Kočevarji, ali tisti dijaki, ki so prišli tja iz raznih vetrov, da je razlika naravnost ogromna. Ravno to dejstvo pa najbolj jasno kaže, komu je potrebna kočevska gimnazija in za koga vihtijo svoja kopja tisti, ki hočejo vso Jugoslavijo prepričati o nujnem obstoju iste, jasno je pa tudi, koliko imajo prav tisti, ki trdijo, da je refugium. kakor tudi to, koliko je resnično vpitje, da so radi redukcije višjih razredov na kočevski gimnaziji ogroženi življenski interesi koče vsk h Slovencev. Saj sta že v začetku navedenih šestih letih izmed vseh abiturientov, samo abitu-rijenlka Žagar in Sajovic v pravem pomenu besede kočevska Slovenca.
Gimnazija v Kočevju ne koristi kočevskim Slovencem, temveč Nemcem in dijakom iz raznih krajev. Ti zadnji prinašajo l>ogatn denarna sredstva — nad po) milijona dinarjev — nemškemu gospodarstvu. Profesorji in uradniki drugih ustanov pustijo večji del svojih prejemkov trgovcu, obrtniku in gostilničarju, ki so skoro izključno
Kulturni koledar
Borovnfak Jožef
Dne 11. septembra 1909 je umrl v Cankovi pri Radgoni prekmurski pisatelj Rorovnjak Jožef. Rodil se je leta 1820 pri Sv. Benediktu v Prek* inurju. Bogoslovje je dovršil v So m bot el ju. Potem je kaplanova! po raznih krajih Prekmurja Med prekmurskim ljudstvom je Siril Slomškove spise in Mohorjevo knjige. Popravljal in izdajal je stara molitvenike. V jezikovnem oziru se je trudil pri* bližali prekmurščino književni slovenščini- Izdal je: Knjigo molitveno, Duhovna brana, Sveti angel čuvar itd. Iz madžarščine je prevedel Borossovo brošuro: Moli politični vodnik.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, ponedeljek. 13. septembra: Fran. Torek, 14. septembra: Zuauošlav.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sužnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
TEI..
27-30
SLOGA
Veliki kriminalni film
Za ceno življenja
Carl Ludwig Dlel, Kltt; Jantzen, Teo Lingen
TEI.
21-24
MATICA
Danes.poslednjič !
DANIELI. E 0ARRIEUX, poznana ti nepozabnih filmov .Maverllng' in .TarasBulba*. ▼ najnove]-eem Ulmu velikega vesel)a la brig mladosti...
Klub zaljubljenih dehlei
UEM
UNI
Pustolovm film
Kozak In slavček
t glavnib vlogah: svetislav Petrovič In Jarmlla Novotna
Na bauovinski kmeti.jsko-gnspudinjski šoli v Mali Loki, p. Velika Loka na Dolenjskem, se prične novo šolsko leto dne 4. nov. t. 1. in konča 30. sept. prihodnjega leta. V šolo se sprejemajo samo kmečka dekleta. Med šolskim lotom ni ni-kakih početnic. Učenke stanujejo v zavodu, kjer se vrši tudi pouk.
Oskrbovalnina znaša 850 din na mesec. Kmečkim dekletom, katera zaradi težkih gospodarskih razmer ne morejo plačati cele oskrbovalnim?, podeljuje kralj, banska uprava primerne štipendije, ki se ravnajo po premoženjskih in družinskih razmerah.
Dekle, ki želi vstopiti v šolo, mora biti stara najmanj 16 let. popolnoma zdrava, nravno neoporečna. Lastuoročno pisani prošnji, ki naj bo kolkovana z 10 dinarskim banovinskim kolkom, naj’se'priloži: 1. Krstni ligt, 2. Zadnje šolsko izpričevalo, 3. Nravstveuo izpričevalo. 4. Zdravniško izpričevalo, 5. Obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo stroške šolanja (kolkovano s 4 din banov. kolliom). Prosilke, ki žele štipendije, morajo priložiti še 6. Premoženski izkaz z uradno navedbo zemljiškega davka (potrjeno od davčne uprave) ter gospodarskega stanja staršev ali njih namstnikov.
Prošnje za sprejem je treba poslati najkasneje do 30. sept. t. 1. naravnost vodstvu banovinske kmetijskogospodinjske šole v Mali Loki, p. Velika Loka.
Aškerčeva cesta ho med Emonsko cesto in Onrupovo ulico do nadaljnega radi tlakovanja zaprta za ves vozili promet.
Razpis licitacije. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v »Službenem listu« št. 09, 70 in 71 licitacijo oddaje del za napravo municijskih skladišč v Gorici pri Colju, ki se bo vršila dne 17. t. m. v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani. Natančnejši pogoji so razvidni v »Službenem listu*.
Ljubljansko gledališče
OPERA
Začetek ob 20. ari
Ponedeljek, 18. septembra: Zaprto.
Doklerjev prevod Platonove „Države" v prednaročbi pri Šolski matici
Ljubljana, 18. septembra.
Eno najpomembnejših občekulturnih in pedagoških klasičnih del je Platonov spis »Politeja?. knjiga, ki razpravlja o pogoju, pod katerim še danes vsaka država najbolje prospeva, t. j. zakonitost; knjiga, ki zahteva notranji preporod posameznikov v blagor države, ki razpravlja o odgoji vladarja in v kateri je izraženo načelo, naj duh vlada nad materijo, razum nad goni, knjiga, ki razpravlja o vzgojnem smotru, o psihologiji, spoznavni teoriji in etiki, sotovo še ni zastarela, je kulturno še vedno zanimiva in živa, je idejno zelo bogata in bi radi občekulturnih, socioloških in pedagoških vidikov gotovo tudi kot prevod pomenila obogatitev slovenskega znanstvenega slovstva, ki ga imamo tako malo. Po mnenju poznavalcev je Polite,ja« iz starega veka največjo in najpomembnejše filozofsko in pedagoško dolo. Zato bi pokazali Slovenci le svojo kulturnost, če bi omogočili izdaj tega po vsebini in obliki veličastnega kulturnega dela.
Prevedel je >Politojo' ravnatej v pokoju g. Anton Dokler, znani poznavalec antične in pedagoške kulture. Prevod je po mnenju strokovnjakov (dr. .T. Debevec) točen, lep, se gladko čita in je povsod umljiv. G. ravnatelj ga je trikrat predHal.
Slovenska šolska matica vabi na suhskribcijo tega dela. Subskribrija traja do konca oktobra. Delo bo obsegalo okrog 25 pol. Cena bo od 35 do 40 din. Prijave na subskribcijo jo jioslati na naslov: Slovenska šolska matica v Ljubljani, Komenskega ul., sola na Ledini.
Misijonska razstava »Indija" se podalfša
Ljubljana, 13. septembra.
Od vseh strani prihajajo želje, naj bi so vele-zanimiva Indijska razstava naših misijonarjev D. J. na velesejmu ]>odnljšala. Ta razstava je bila žo doslej predmet posebnega zanimanja in so nmogi želeli, da bi si jo ponovno ogledali. Drugi niso mogli priti job času velesejma v Ljubljano, pa bi jo vendar želeli videti. Zlasti pa želijo šole in razni zavodi, ki so začeli pozneje pouk, da bi jim bila dana priložnost, seznanili se z bogatim gradivom tfir razstave jn spoznali ogromno delo, ki
Ljubljana: Slavija (Sarajevo) 2:1
Ljubljana, 13, 6eptembra.
Včeraj popoldne so se kibici jezili na sodnika, na domače mečkače in na ostro igro, ki so jo forsi-rali robustni Bosanci, Za nameček pa so godrnjali še nad nebeškim vremenarjem, ki je s prho pokvaril dan počitka. Sicer jih ni bilo toliko kot bi lahko pričakovali. Komaj dobro »jezero« sc jih je zbralo. Z dežniki nad glavami pa so vendar predstavljali impozanten kvantum — tak, kakršnega smo bili vajeni drugikrat ob podobnih prilikah. Ob 4 popoldne so se vsuli na teren Sarajevčani. Takole so nastopili (brez Rajliča in okretnega Vidoviča); Krslu-lovič, Zagorac (Pavlič), Pavlič (Zagoracj, Marjanovič, Djurovič, Kranjc, Petkovič, Divčič, Šalipur, Pretinger, Matekalo.
Ljubljana pa je zaupala boj za prve točke temle možakarjem, ki so 6vojo nalogo vzeli primerno resno: Pogačnik, Hasl, Bertoncelj Stanko, Slapar, Pupo, Boncelj, Janežič, Lah, Pepček, Žitnik in Tičar.
Sodnik :Me«to napovedanega častnega člana Sarajevske Slavije, g. Mike Popoviča, sc je pripeljal g. Jelinek —pravi pravcati »kadija«, Tako ga v Ljubljani po famoznem Mlinariču še ni lomil noben sodnik. Točka 1.: Bil je brez vsake avtoritete. Točka 2.: Napake, ki jih je bil zagrešil na enem moštvu, je sproti korigiral (prav tako za lase privlečeno in često nepotrebno, nekajkrat pa celo škodljivo) na drugem moštvu. Točka 3,: Pravila o prednosti ta mož sploh nikdar še slišal ni. Točka
4.: Tekal je takrat, ko ni bilo treba. Točka 5.: Temeljito jo je povozil v treh offsideih in v petih fou-lih. Točka 6,; Z vsem srcem je bil naklonjen gostom, saj jih je še celo proti koncu tekme priganjal z roko in z mimiko k pridnosti. Točka 7.: Pred podobnim sodnikom naj vodstvo Ljubljane prihodnjič napravi bodečo žico in vrata s sedmimi tečaji. K sreči smo danes odnesli dve celi točki na varna tla. Pri tem sodniku moramo biti veseli, da sta sploh ostali v Ljubljani. Vsaj na domačem terenu si Kranjci v bodoče ne bomo več pustili sipati peska v očil
Kratek potek: Spočetka napada Slavija, po 12. minuti pa vzame vajeti v roke Ljubljana in jih ne spusti do srede drugega polčasa. V 16. minuti postavi Tičar jl letim strelom 1:0 za naše zelenobele »purgerje«, V 37. min. udari Pepček, sodnik razmišlja, Tičar pa ne. Pepčkovo bombo potrdi z 2:0.
V	18. min. drugega polčasa izvaja Zagorac prosti strel, ki se izcimi v definitivni 2:1. Moštvi poskušata srečo; »Saralije« po častnem golu nekoliko močneje pritisnejo, vendar pa ne morejo izenačiti, ker ljubljanska obramba budno pazi.
Ocena moštev) L j u b 1 i a n a je pokazala v »summa summarum« silno preprosto igro. V moštvu edino trije, štirje možje Obvladajo žogo, Obramba je bila večino igre v redu, dasi je 6vojo levo plat zanemarjala z občutnimi vrzelmi. V halfliniji se je Boncelj kmalu naveličal revnega Petkoviča in razdiral v sredi, Halflinija je bila defenzivno zelo dobra, konstruktivno pa nima prave zasluge za rezultat. Defenzivno so bili vsi trije halfi na mestu, zlasti odločni Pupo. Ofenzivno so se pa slabo izkazali, ker so ga lomili po »regelcah« z oddajanjem.
Slavija: ni več klub, ki se bori samo s »srcem in voljo«, ampak je postala moštvo, ki tehnično ne zaostaja mnogo za drugimi ligaškimi moštvi — z vrha tabele. Danes niso prišli prav do sape, ker 60 nastopili precej oslabljeni: manjkali 60 Ler (ki 60 ga v zadnjem hipu že oblečenega izmenjali s Pretin-gerjem), Vidovič in šuter Rajlič. Vendar so kljub temu zaigrali prav lepo in bili na momente celo dokaj nevarni Pogačnikovemu atriju. Videti je, da igrajo zastarel sistem — spakovanje po triu.
Poedinci: Slavija: Krstulovič je v dveh rešitvah pokazal kolosalen refleks. Pavlič jc talentiran branilec, toda pregleda nima. Zagorac, ki je
—	po današnji cenitvi sodeč — za Matošičera naš najboljši branilec — ga je moral neorestano popravljali. V baliovski liniji sta bila Marjanovič in Kranjc skoraj enako dobra, vendar je prvi lepše in konstruktivnejše oddajal. Djurovič pa je bil najslabši — razen Petkoviča — mož med Bosanci. V napadu se je dobro obnesel Salipur, slabi pa sta bili obe zvezi. Matekalo je za razred presegal Petkoviča.
Ljubljana : Pogačnik ni imel veliko opravka. Pri nevarnih stvareh pa je pokazal dober refleks, pogum, spretnost, toda — zaradi premajhne rutine — še dokaj slabo postavljanje. Obeta pa, da se bo še v teh liginih tekmah pririnil v zgornjo hišo jugoslovanskih goalkeeperjev. Bertoncelj St. in Hasl sta bila dva prav dobra branilca. Ugodno je presenetil Hasl, ki ga že dolgo časa nismo videli na tem mestu. Boncelj, Slapar in Pupo so bili trije dobri razdiralci — pa slabši graditelji kot navadno. Napad je premišljeno, dasi nekoliko krhko, dirigiral Pepček. Žitnik se bo naredil, znašel pa se še ni. Janežič je bil danes nekoliko slabši kot zadnje čase, Lah pa mnogo boljši, posebno v polju. Tičar je pred golom nevaren — in to bomo skupaj z zagrebškimi in belgrajskimi poročevalci najbrž morali še nekajkrat zapisati.
Igra je bila po kakovosti precej revna. Rezultat 2:1 jc za Slavijo zelo srečen, za Ljubljano pa kar močno prenizek.	—•—•
Pregled drž. nogometnega prvenstva
Včeraj se je zasukalo tretje kolo državnega nogometnega prvenstva. Prineslo nam jc dokaj razčiščenja in jasnosti v tabelo. Po tretjem kolu se že ustvarja v prvenstveni tablici zgornja in spodnja hiša klubov. V gornji dom lahko že prištevamo Gradjanski in Hašk, splitskega Hajduka in Belgrajski športni klub. Vsi ostali klubi z Jugoslavijo vred niso v treh tekmah mogli nabrati več točk, kot jib je nabrala Ljubljana. Skratka, tabela se poenostavlja in že kaže svoje bodoče obrise. Rezultati včerajšnjih in sobotne tekme v Belgradu, so bili naslemnji:
BASK : Jedinstvo 0:1.
BSK : Jugoslavija 8 : 0.
HAŠK : Gradjanski 2 : 2.
Concordija : Hajduk 2 : 4.
Sobotna ligina tekma med Baskom in Jedin-slvom se je nepričakovano, zlasti za nas nepričakovano, končala z zmago Jedinstva. Vse kaze tako, da J5oče Jedinstvo na vsak način usidrati za nekaj časa v leginem tekmovanju in še daleč nimajo prav oni, ki so mislili, da bodo tekme z li-ginim novincem tako lahke. Naša prihodnja tekma bo ravno z novincem in treba bo močno paziti, da se ne zgodi kaj preveč nepričakovanega. Jedin-stvo m zmagalo morda zato, ker je imelo srečo, ampak zato^ ker je bilo mnogo boljše. t, »^rebški »derby<: se je končal neodločeno. IIAbK kaze roge in vse vedno bolj kaže, da letos se daleč ne bo igral v prvenstvu tako podrejene vloge kot pa lansko leto. Oba zagrebška kluba Gradjanski in IIAbK sta še vodno na čelu tabele, oba v. eno točko prednosti pred ostalimi klubi. Podoba je taka, da bo nogometno prvenstvo ostalo kar v Zagrebu. Vsak začetek je tak.
Drugi :>derby< v Belgradu se je končal z zmago BSKa. To pot je BSK temeljito izprašil svojega krajevnega rivala Jugoslavijo. Tako visoke zmage pač ni bilo pričakovati. Bivši državni prvak prihaja v staro formo. V moštvu je igral zopet Francoz« iStevovič, kar se je precej poznalo. Vkljub slabemu vremenu je tekmi prisostvovalo preko 8000 ljudi — torej več kot pri vseh drugih
Balkanske igre zaključene
Včeraj jo bil v Bukarešti tretji in zadnji dan balkanskih iger. V teku oemih let, kar ne vrše te labko-alleteke tekme balkanskih narodov, je dosegla Jugoslavija samo tretje mesto. Vse dosedaj je bila druga. Res je sicer, da naše zastopstvo ni bilo kompletno in da je to brez dvoma vplivalo na končni rezultat, toda prav tako jc reA da so Rumuni v lahki atletiki ogromno napredovali, kar se dovolj jasno izraža v številu doseženih točk in v dejstvu, da so za Grki zaostali komaj za ti točk. Naši atleti so v nekaterih disciplinah igrali .popolnoma podrejeno vlogo. Včerajšnji dan nam je prinesel samo eno zmago in sicer v troskoku: Mikic 14.03. Pač pa sta bila izboljšana dva jugoslovanska rekorda in sicer v teku na 400 m: Despot s časom 50.1 sekund in v štafeti 4-krat 100 m 43.2.
Pred 35.000 gledalci in v veliki vročini so bile tekmo zaključene. Točke so razdeljene tako-le:
•irčija 120. Rumtinska 111. Jugoslavija 69, Turčija 25, Bolgarska 11.
Po končanih lekinab jc naše zastopstvo sprejelo zastavo balkanskih iger: znak, da bodo balkanske i^rp prihodje leto v Jugoslaviji. Kje? V Zagrebu so že bile enkrat, Belfrrad ima vedno svoje Športne senzacije in premalo zanimanja za lahko atletiko. Pripravi naj se torej Ljubljana, ki «>d \ocli mest v Jugoslaviji največ pomeni v lahki atletiki.
so ga napravili naši slovenski misijonarji v zadnjih letih v Indiji. Upoštevajoč te želje, je upravni odbor po naklonjenosti velesejemskega ravnateljstva določil, dn »stane misijonska razstaTa odprta še en teden, in sicer od nedelje 19. do vključno nedelje 2<>. septembra. Odprta bo vsak dan zjutraj od 9 do 12 popoldne od 3 do B. Opozarjamo na to ugodnost vse občinstvo in obisk toplo priporočamo. Večjo skupine naj so zaradi posebnega vod-slva prijavijo na naslov: Bengalski misijon D. J., X Ljubljani, Zrinjskega &
liginih tekmah skupaj. Omeniti je, da se je tekma končala brez incidentov.
Peta tekma je bila v Splitu. Hajdukovcem se je precej posrečilo, da so zmagali. Moštvo Concor-dije je nudilo Hajduku močan odpor. Odločitev je padla šele v drugi polovici drugega polčasa. Igralci Concordije so bili borbeni in do skrajnosti požrtvovalni, vendar jo zmaga Hajduka realna in pravilno izražena.
Vse tekme pa je močno oviral dež, ki je padal tako v Ljubljani, kot v Belgradu in Zagrebu.
Stanje točk po tretji tekmi pa je naslednic: Gradjanski .... 3	2	1	0	13:3	5
Hašk................ 3	2	1	0	7:3	5
BSK................. 3	2	0	1	6:3	4
Hajduk .....32017:44
Bask.....................310	2	2:32
Concordia ....3 1 027:11 2 Ljubljana ....3 1 02 4:82 Jugoslavija ,...31022:4 2
Slavija..............3	1	0	2	2:4	2
Jedinstvo ....310 2 1:82
Anžur bo danes izročen sodišču
Ljubljana, 1?. septembra. Ljubljanska policija je zadnje dneve neprestano zasliševala Jožeta Anžurja, posestnikovega sina, rojenega leta 1804 v Spodnji Zadobrovi, občina Dobrunje, ker je močno osumljen, da je on izvršil roparski napad odnosno roparski poboj nad železniškim uslužbencem Ivanom Ostrežem. Anžur trdovratno taji ta zločin. Danes popoldne bo Jože Anžur izročen ljubljanskemu okrožnemu sodišču, da se nadaljuje sodnokazenska preiskava proti njemu. Jože Anžur ima na vesti prav mnogo % lomnih tatvin in razbojništev. Anžur je drugače intimen prijatelj in tovariš proslulega razbojnika n vlomilca Jožeta Bradeške, ki se že dve leti po pobegu iz zaporov klati okoli Polhovega gradea in Vrhnike. Jože Anžur je med drugim osumljen, da se je v družbi Bradeške in drugih tovarišev udeležil razbojniškega napada na nekega kmeta v bližini Sevnice. Razbojniki, ki so bili oboroženi z gorjačami in revolverji ter so bili tudi maskiraui, so ponoči vdrli v hišo dotičnega kmeta, ga zvezali in mu grozili z umorom, če jim ne izroči
30.000	din. Ubogi kmet jih je prosil, da naj mu prizanesejo. Vse so premetali. Dobili so le 30 din.
Čisto enostavno!
L j u b l j a n a, 13. septembra.
Sobotno Jutro- ponaliskuje notico .-Delavske pravice glede poglobitve ljubljanskega kolodvora. Pozornost ;.Iutra- so med drugimi vzbudili sledeči stavki iz :-Delavske pravice?: -»Čudno jc to? Pri nas v Sloveniji dvigamo zadnja leta vse mogoče akcije: za bolnišnico, za univerzo, za medicinsko fakulteto, za to in ono železnico in cesto itd. Skoraj za vsako pero je že treba akcije. Dobimo pa na vse pritiske komaj več ko — figo. Od drugod ne slišimo o nobenih akcijah in narodnih zadevah, ampak samo o načrtih in odobrenih krediteh, o polaganju temeljnih kamnov in pa o otvoritvah. — Zakaj taka razlika?«
Tem stavkom iz »Delavske pravice« dostavlja »Jutro« svoj komentar: -.Odgovor na to vprašanje je čisto enostaven in je gospodom okrog »Delavske pravicec ravno tako dobro znan kakor vsej ostali javnosti, ki zna z lastnimi očmi gledati.-:
Zdaj samo še čakamo, da nam Jutro; pove čislo odkrito, v čem je tisti tako >enostaven odgovor«, oziroma vsaj to, če tudi ?Jutro* že zna z lastnimi očmi gledati. Po vsem ostalem pisanju in ravnanju sodeč, pri >Jutru<- doslej niso še prišli tako daleč. Njih jugoslovanstvo so jim edini naočniki, skozi katere kukajo; zato takim komentarjem resni ljudje ne morejo priznati zadostne odkritosti. V ostalem pa bomo vendarle počakali, da :Jutro:> svoj - enostaven odgovor« pove vsaj med svojimi beležkami, naj bo že potem resno mišljen ali pa napisan iz zadrege.
Od tu in tam
Dneve grozdja je priredila zagrebška »Gospodarska Sloga« v tekočem tednu, Prireditev ima propagandni namen, ker bi radi dosegli, da bi meščani večkrat kupovali grozdje, ki ga kmetje prinašajo na trg. S posebnimi plakati so prireditelji pozvali kmete, naj prinašajo v tem tednu najboljše grozdje na trg ter ga prodajajo po zmernih cenah, ker je tudi občina za te dni popustila pri trošarini. Dejansko so kmetje prinesli v mesto velike • količine dobrega grozdja in ga prodajali od 2 do 4 din kilogram.
4 milijone in 87 tisoč potnikov jc v juliju potovalo po naših železnicah r vseh direkcijah. Po odstotkih je kakor vedno najbolje zastopana Slovenija, ki daje železnici skoro četrtino potnikov, čeprav ima železniškega omrežja komaj slabo desetino.
Stol sedmorice v Zagrebu je potrdil obsodbo,
ki jo je okrožno sodišče v Zagrebu izreklo nad ubijalci akademika Krste Ljubičiča. Proti prvotni obsodbi so se pritožili obsojenci, potem pa tudi državni tožilec zaradi prenizko odmerjene kazni.
Veliki manevri naše vojske se bodo začeli te dni. Vse operacije se bodo osredotočile na obeh straneh reke Kolpe. Glavno področje manevrov je ozemlje: Karlovac-—Metlika—Novo mesto—Kočev-i* Brod na Kolpi—Ogulin. 50.000 vojakov bo sodelovalo v teh največjih manevrih, kar jih je bilo od ustanovitve naše države. Manevre bo vodil predsednik vojnega sveta armadni general Milan Milovano-fič, ki ima za načelnika svojega generalnega štaba generala Ilijo Brašiča. Vojno ministrstvo je povabilo na manevre zastopnike vseh časopisov, ki bodo svoje čitatelje sproti obveščali o poteku ter o vseh podrobnostih teh vaj naše vojske. Poleg čisto vojaških ciljev imajo ti manevri tudi velik propagandni značaj.
Uhane iz ušes je ukradel Jelki Hochsinger v Zagrebu do sedaj še nepoznani ropar. 60-letna Hochsingerjeva se je proti večeru vračala domov. Ko je stopila v vežo, je izza vrat planil proti njej nek moški, jo zgrabil in ji z bliskovito naglico snel uhane iz ušes. Še preden je stara gospa zavpila na pomoč, jo je neznani ropar z dragocenim plenom (uhani so bili vredni 40 jurjev) že popihal na cesto in od tam bogve kam. Policija stoji pred uganko, čeprav se je ponovilo že več primerov, da so bile okradene gospe, ki 60 se vračale v mraku domov, na enak način kakor Hochsingerjeva.
616.209 delavcev in delavk je bilo lani zavarovanih pri vseh okrožnih uradih za zavarovanje delavcev v naši državi, Moških je bilo 448.141, žensk pa 168.068. Največ zavarovancev daje Hr-vatska, za njo pride Vojvodina, na tretjem me-stu pa je Slovenija. Najmanjše število pa navajajo za moravsko in vardarsko banovino. — Iz podtakov, ki jih je objavil osrednji urad, je tudi razvidno, da. je le 47 odstotkov delavcev oženjenih. Odstotek pa v zadnjem desetletju stalno pada. — Za zdravljenje svojih članov je osrednji urad izdal lani skoro 300 milijonov dinarjev.
Cene pšenice sc še vedno dvitfajo. Zaradi zadnjih dogodkov in zaradi konfliktov, ki so se razplamteli med evropskimi velesilami po dogodkih na‘‘ Sredozemskem morju, je bilo povpraševanje večje, Vplivalo je pa tudi dejstvo, da je bila letos žetev v Evropi mnogo pičlejša, kakor se je pa domnevalo prej.
Maistrovi borci so zborovali
Maribor, 12. sept. Danes dopoldne se je vršil v Narodnem domu občni zbor Zv^zp Maistrovih borcev. Zborovanje, ki ga je vodil predsednik Zveze prof. dr. Dolar, je bilo izredno dobro obiskano. Poleg mariborskih elanov Zveze so ee ga udeležili tudi mnogoštevilni zunanji delegati, med njimi dva iz Zagreba in sicer K rumenjak in podpolkovnik Sertič. Navzoča je bila seveda vsa stara garda vidnejših voditeljev v vrstah generala Maistra. Predsednik g. dr. Dolar je v svojem nagovoru podal sliko organizacije Zveze Maistrovih borcev, ki je sedaj popolna ter šteje 750 članov. Zal naša javnost polagoma pozablja zasluge teh idealnih ljudi, ki so po prevratu obdržali puško v rokah ter so za ceno lastnega življenja ubrapili severno mejo pred pohlepnim sovragom. Zveza je v tem pogledu veliko storila ter je povsod, kjer je bilo le mogoče, krepko intervenirala, da je zaščitila interese članstva. Prihodnje leto bo slavila Zveza 20 letnico prvega nastopa Maistrovih borcev. Proslava, ki je zamišljena kot velika narodna manifestacija na naši severni meji, bo v začetku septembra v Mariboru. Med nadaljnimi govorniki omenjamo se Krumenjaka iz Zagreba, ki je podal zanimiv referat o dobrovoljstvu ler podpolkovnika Sertiča, ki je govoril v imenu hrvatskih braniteljev naše severne meje, ki so v usodnem času prihiteli na pomoč iz Varaždina ter so se hrabro uveljavili vzdolž Mure, zlasti pa so si priborili veliko zasluge za osvoboditev Medjimurja. Pri volitvah je bil izvoljen v celotr star odbor s predsednikom g. dr. Dolarjem načelu, poleg tega pa je bil izvoljen še poseben prireditveni odbor, ki bo vodil priprave za proslavo 20 letuice Zveze Maistrovih borcev.
Podružnici Slov. doma
v Ljubljani:
Miklošičeva cesta 5 Tyrševa cesta (Poštni dom)
Zadnji dan velesejma
... Letošnji jesenski velesejem je bil včeraj zaključen. I rajal je polnih 12 dni ter je ves cas vzbujal splošno zanimanje javnosti. Po svoji pestri ureditvi, zlasti pa zaradi posebne časnikarske razstave, ki je bila obenem z velesejmom prirejena, je letošnja jesenska prireditev brez dvoma bila ena izmed najboljših, kar jih doslej pomnimo v teh paviljonih. Z’uspehom prireditve smo lahko zadovoljni V6i. Posebno časnikarji smo imeli 6 svojo bogato razstavo priliko prvič stopiti v tej obliki med javnost, ki je ta korak očitno dovolj jasno razumela. Saj so bili prav paviljoni s časnikarsko razstavo najbolj obiskani vse dni velesejma.
‘Kupčijsko seveda jesenske prireditve na velesejmu nikdar niso dosezale pomladanskih tozadevnih prireditev. Toda lelos se je tudi v tem mogla opaziti zadovoljiva sprememba. Tudi številčno je letošnja prireditev dosegla, pa tudi presedla prejšnje. Točnih številk sicer urad še ni mogel obiaviti, toda dovolj velik obisk je bil itak na dlani sleherni dan,
20 let se je borila za sina
»Tom Moone.v se je pojavil pred sodniki kalifornijskega vrhovnega sodišča v San Franciscu, kjer je njegov zagovornik razlagal zapiske njegovega slučaja, napisane na 14.000 straneh in zahteval njegovo popolno oprostitev,« so poročali pred kratkim ameriški časopisi.
Kdo pa danes sploh še ve, kdo je to Mooney? In vendar je komaj preteklo nekaj let, odkar je njegova obsodba zanimala ves svet, ko so v angleškem parlamentu metale razne gospe in gospodične letake, na katerih so zahtevale oprostitev Mooneya, prirejale zborovanja in pohode po ulicah Londona in drugih mest, pripenjale na prša ministrov in lordov značke v prid Mooneyevega slučaja; ko so ženske vseh kulturnih držav na svetu zbrale več kot 700 milijonov din za to, da bi spravili Mooneya iz ječe.
In zakaj vse to? Je bil morda Mooney kak filmski lepotec ali cirkuški junak? Ne eno, ne drugo. Bil je čisto navaden človek delavec; svet pa je spravila pokonci njegova slabotna, stara mali.
Lela 1916 je bil Mooney
obsojen na smrt
ker so ga obdolžili, da je pri neki procesiji vrgel med ljudi bombo, ki jih je šest ubila in 40 ranila; imel je sicer svoj alibi (dokaz, da je bil na drugem kraju), toda 70 ljudi je pričalo zoper njega. Bilo mu ie nemogoče izmazati se.
Ko je njegova mati zvedela za obsodbo, se je onesvestila, pa se kmalu zavedla in s čudovito silo planila med ljudi in jih začela prepričevati o nedolžnosti svojega sina. V enem tednu je priredila čez sto ogromnih zborovanj, ki so se vrstila dan pa dnem. teden za tednom štiri mesece in pol. V tem času je obiskala 60 mest, dokazovala nedolžnost svojega sina, rotila ljudi, naj se potegnejo za njegovo osvoboditev in jih tako razvnela, da so delavci po vseh industrijskih središčih začeli pretiti s stavkami, če se Mooney ne osvobodi. Dosegli so toliko, da so mu smrtno kazen
spremenili v dosmrtno ječo
'(oda lo šo ni zadovoljilo ogorčene matere; bolela je popolno oprostitev sina. Preiskovala ie in izbirala točne podatke o zasebnem življenju vseh 70 pričevalcev zoper njenega sina; 50 jih je zavrnila kot popolnoma neverodostojne, pri drugih pa je dosegla pismeno potrdilo, da so njihove izjave lažne. Končno ji je tudi sodišče priznalo, da veruje v nedolžnost njenega sina, izpustili pa ga le niso, ker so našli nove pregreške »oper njega.
Uboga mati pa je šla pred samega predsednika Združenih držav, čez prsa je imela pripet širok bel trak z napisom: Moj sin je nedolžen; za nio je šlo na tisoče žensk, ki so vpile 'in mahale x zastavicami, na katerih so bili vzkliki kakor: Rešite Mooneya! — Tom Mooney je nedolžen I Kje je pravica za Toma! itd. Newyorški župan sam je šel z njo v San Francisco, toda oblasti se
R. L. Stevensont	21
Skrivnost dr. Jekylla
Prekletstvo za človeštvo je v tem, da so ti neskladni deli zvezani med seboj v enem telesu, da se v izmučenem naročju zavesti ti sovražni dvojčki morajo neprestano bojevati.
Kaj bi se zgodilo, če bi bili ločeni?
Tako daleč sem bil v svojih premišljanjih, ko se mi je s plošče na poskusni mizi začelo svetiti nekaj jasnosti o tem vprašanju. Razločneje kakor pa je do zdaj to spoznal kdorkoli, sem začel razumevati slučajnost in nebistvenost, megleno tvarnost, tega na videz tako trdnega telesa, v čigar obleki se gibljemo po zemlji. Odkril sem, da imajo nekateri kemični vplivi moč, da to obleko iz mesa omajejo in jo odgrnejo, prav tako kakor veter lahko razdeli zavese pri paviljonu.
Iz dveh zelo važnih razlogov se ne bom spuščal globlje na znanstveno stran te moje izpovedi. Prvi razlog je v tem, ker sem moral skusiti sam na sebi, da je prekletstvo našega življenja ter njegovo breme od vekomaj do vekomaj zapisano v knjigi usode Tudi če človek poskuša, da bi ji ušel. ga vendar spet znova pograbi, le da še brezsrčneje in s še okrutnejšim prijemom. Drugi razlog pa je ta, ker je bilo moje odkritje nepopolno, kakor bo to moje poročilo, žal, le prejasno pokazalo.
Nisem ugotovil samo, da je moje telo le čisto izžarevanje in odsev nekih moči, ki tvorijo moje duhovno bistvo, marveč se mi je tudi posrečilo, da sem sestavil sredstvo, s katerim sem
niso dale omajati. Njihova samovlada v posameznih državah Unije je tako velika, da je tudi predsednik vseh držav popolnoma brez moči pred njo.
Tako nepojmljivo velika je bila
mater.nska ljubezen
Marije Mooneyeve, da je potovala v tuje dežele in skušala ganiti tuje vlade, da bi se zavzele za njenega Toma. Leta 1930 je prišla v Anglijo in povzročila mnogo hrupa in sočustvovanja. Imela je že 80 let. bila šibka in sključena, pa se še ni
Naši predniki so jo imenovali georgina. To ime je dobila po ruskem botaniku. Danes imenujejo [ to rožo dalija, in 6icer po švedskem prirodopiscu Dahl-u, učencu velikega Linnč-ja. 2e samo ime da- j lija lepše zveni. Njeno lq}oto pa tudi vsak dan bolj cenijo. Morda je k temu zanimanju za to prelepo cvetlico pripomoglo ime. Od začetka julija do zime razveseljuje s svojo barvo ljubitelje rož. in vendar, šeie v zadnjem času se je dvignilo zanimanje zanjo. Čudnolepe krizanteme 60 zasenčevale njeno okrasje, njo. ki je popolna umetnina narave. Da. močno je tekmovala krizantema z njo. saj je kot poznojesenska roža krasila vrtove in ustvarjala v 6obah ob tihih jesenskih večerih razpoloženje, ki je občudovalca naravne lepote zazibala v lepe sanje. Dalija je nekoliko manj nežn3, vendar pa danes vedno bolj zajema Človeka, vedno bolj ga zavaja v domače tihožitje kot družinska cvetlica.
tem močem vzel njihovo vrhovno oblast, da so nastopale v drugi obliki in podobi, ki je bila za moje bistvo naravnejša, ker so te sile postale izraz nižjih moči v moji duši in nosile njihov pečat.
Dolgo sem se obotavljal, preden sem to svojo podmeno v dejanju preskusil. Vedel sem dobro, da tvegam življenje. Kajti zdravilo, ki je s tako močjo obvladovalo in majalo močno trdnjavo človekove dušno-telesne enobitnosti, bi lahko do dna uničilo to netvarno svetišče življenja. če bi ga pri poskusu vzel le za drobec preveč ali pa če bi bil samo malce nerazpoložen. Nazadnje pa je zmagala zapeljivost tega odkritja, ki je bilo tako svojevrstno, tako pomembno in mi razpršila vse skrbi.
Tista tekočina je bila že dolgo časa pripravljena. Nekoč sem od neke kemične tovarne kupil znatno množino neke posebne soli, ki je, kakor sem vedel po svojih poskusih, predstavljala zadnjo potrebno sestavino za ta poskus. Neko prekleto noč sem v pozni uri mešal vse te dele, nadzoroval in pazil, ko je tekočina v retorti vrela. Ko je valovanje ponehalo, sem zbral ves svoj pogum ter zlil zdravilo vase.
Za tem dejanjem so me popadle strašne smrtne muke. Trgalo me je v kosteh, bilo mi je do smrti slabo in stiskal me je strah, ki ne more biti večji ne v uri rojstva ali smrti
Po tem se je ta muka začela polagoma umikati in spet sem se zavedel z občutkom, kakor da se probujam iz težke bolezni. V vsem mojem čustvovanju je bilo nekaj nepopisno novega, ne-
vdala trdovratnosti postave. Kmalu nato je še oslepela, pa je vendar še toliko spregledala, da je lahko še zadnjič videla svojega sina.
Končno so se nekatere sodne osebnosti toliko omehčale, da so ga javno proglasili nedolžnega, kar se umora tiče. vendar pa ga morajo obdržati še toliko časa v ječi, da preiščejo njegove druge prestopke, ki so (io zdaj ostali še v ozadju. Uboga izmučena mati je pred kratkim umrla, na sodniji pa traja še kar naprej borba med tožitelji in branilci. Zdi se, da je imel »ubogi angelček Tom< precej kosmato vest, katero bi mu njegova uboga mati mnogo uspešneje očistila, če bi ga v mladosti s tako vnemo vzgajala, s kakršno ga je v starosti branila. Imeniten zgled vsem zaslepljenim materam!
Domovina dalij
Krizantema in dalija pripadata družini košaric, ki je ena najbolj razširjenih družin. Mnogoštevilni cveti vabijo žuželke k opraševanju. Pri samoraslih divjih vrstah so na robu cvetnega kroga jezičku podobni drobni cveti, in sicer je osem lakih cvetov, sami pestiči, in ti cveti ravno privabljajo s svojimi pestrimi barvami žuželke. Na okrogli koluti je mnogo majhnih cevastih cvetov, ki imajo prašnike in pestiče. Te vrste dalije imenujemo »Acocotli«. in sicer je to staro mehikansko ime za te rože v njihovi domovini, Te so prenesli v 16 stoletju v Evropo Španci. Ti prvi primerki že kažejo, da so začeli gojiti in negovati dalijo, ker imajo nekaj zgojetiih oblik. Samorasle te niso gojene in negovane, rasto še danes po mehikanskem gorovju, v neposredni bližini ugaslih vulkanov Pik de Orzibaba, Popokate|3etl, Brtlatepetl. Prvi jih je opisal Humboldt, za njim pa jih je proučeval že umrli botanik Purpus. Rdečecvetoče dalije. D. coc-cinea, je Purpus našel na gorskih travnikih v višini 2600 m. Približno 12 divjih vrst je v Mehiki. Med temi je tudi drevesasta, D. inrperialis, z olesenelim steblom, .katero srečamo večkrat tu pa tam v cvetličnjakih, Naše vrtne dalije, ki pripadajo steblikastim rastlinam, so zgojene iz dveh rdeče-cvetočih samoraslih vrst, in sicer iz D. pinnata in D. coccinea. Pasebno lepe so tudi kaktus-dalije. Te so zgojene iz diviak D. Juarezi. Pri vseh 60 gojitelji dosegli neverjetno lepe oblike.
Razvoj
Kakor je pri vsaki novotariji težko, (ako je bilo tudi mnogo neprijetnosti v začetku pri kulturi dalij. Zaradi nepoznanja podnebnih prilik so menili, da bi bilo najbolje, če bi jo gojili v lončkih v toplih cvetličnjakih, potem so si mnogo belili glave, kako prezimovati gomolje, kako razploditi. Požlahtnitev te rože je zajela ves svet in nien razvoj ie šel hitro naprej. Že leta 1923 je bilo okrog 7000 vrst dalij, danes pa jih je še več. In vedno več jih je, saj gojitelji naravnost tekmujejo med 6eboj, kdo bo zgojil kaj lepšega, kak nov primerek.
Spreminjajoči se okus in ča6 sta zahtevala oblike, ki 60 bile značilne za trotove dobe. Vsaka doba je imela svojo georgino. ki je bila hkrati tudi tip dobe Vsaka doba je imela 6voje razcvetje, svojo barvo Pred štirimi in petimi desetletji je prevladoval tip georgin, visok \'A m z zgoščenim cvet-
kaj tujega in zaradi te popolne novosti neizrečeno sladkega. Čutil sem se mlajšega, lažjega, srečnejšega. V moji notranjosti je valovala oča-rujoča brezskrbnost. Reka neurejenih čutnih predstav je v tisoč vrtincih šumela po moji domišljiji. Zdelo se je, da so se pretrgale vse vezi obveznosti. Dušo ini je polnilo občutje prostosti, kakršnega nisem doslej poznal. Toda to občutje ni bilo nedolžno.
S prvim dihom tega novega življenja sem spoznal, da sem postal hujši grešnik, desetkrat hujši kakor sem bil prej, suženj vsega hudega in slabega, kar je doslej živelo v meni. Ta misel me je tisti trenutek jačila in očarovala kakor vino. Zavriskal sem ob svojem živahnem občutju ter iztegnil roke — in prav ta trenutek sem nenadno zapazil, da sem se zmanjšal.
Takrat v moji delovni sobi še ni bilo nobenega zrcala. To, ki *toji poleg mene, ko to pišem, sem dal šele pozneje postaviti sem, prav za te spremembe.
A noč je bila ravno prešla v jutro. In jutro, temno kakor je bilo, je bilo že skoraj zrelo za sprejem dneva. Sostanovalci v moji hiši so ležali še v objemu globokega sna.
V preobilju upanja in zmagoslavja sem sklenil, da bo v novi postavi tvegal vstop v svojo spalnico. Prekoračil sem dvorišče, kjer so name gledale zvezde in med začudenjem se mi je rodila misel, da sem jaz prvo bitje, ki je razkrinkal njihovo čuječnost, ki nikdar ne počiva. Bil sem tujec v svoji lastni hiši in sem se plazil po hodnikih.
n itn vencem io strogo izrezanimi cvetnimi listi. Ta tip je bil popolnoma po tedanjem okusu in je sličil bidermajerski dobi. V nekoliko spremenjeni obliki imamo še danes kepasto obliko dalij, zlasti tako imenovane pomponske dalije z nežnosvetlo sredino posameznih cvetov in tulcu podobnimi listi. Še posebno je razširjena dalija kot tip roko-kojske dobe. Ta je mnogobarvna, ima dolgo steblo in zelo bogato razcvetje. Zlasti je značilno, da so gojili te vrste v lončkih, v glinastih posodah, ki so imele ob straneh mnoge okraske in so tako s svojim okrasjem povečale tihožitje. Pravo nasprotje tem dalijam so one, ki imajo ogromno razcvetje. Premer cvetov je 20, celo 30 cm. Kaktus-dalija je danes najbolj razširjena. S svojo različno obliko, s čudežnimi barvami je zajela 6vet. S prekrasnimi prelivanji barv od najnežnejše mehkorumene in oranžaste, 6 čudovito rdečkasto, od snežnobele do temnordeče in lilaste, je začudila ljubitelje. Poznavalci teh rož se ne morejo nagledati in navžiti teh prelivanj barv, niti ne zasenčenj cvetne sredine, niti ne obrobnih listov, še celo oblik listov. Kdor zna uživati naravno lepoto, ta bo strmel nad lepoto teh rož.
Bližnje sorodnice ie amerikanske samorasle dalije te oblike rasto po naših vrtovih. Jabolčasti cveti imajo navadno 8 široko ploščatih obrobnih listov. Med temi osmimi širokimi in pisanimi obrobnimi listi pa je ob notranjem rumenem kolutu krog majhnih cvetnih listov, ki so svetlejše in bolj žive barve.
Imena
Oglejmo si še imena teh rož, ki so jih dali ljubitelji, da lažje razlikujejo posamezne vrste. Kakor otrokom dajemo imena, potem ulicam in podobno, tako tudi imena teh rož označujejo vrsto. V spomin raznim prijateljem in znancem, v čast in poklonitev so dali imena, ki kažejo odnose teh ijubiteljev. ki jih imajo do posameznika, do predmeta. N pr.: Mouroe, Ar. Ar6, tudi Lady, temnordeča Marlitt, purpurna »Peter Rosegger«, Sven Hedin, Greta Garbo. Mirjam itd. Jmuovali 60 jih tudi po njih značilnih barvah: Snežnobela, Zlato sonce, Lahnomodra »Desdemona«, Srebrnopisani pravljični junak, Lucifer, Smehljajoči 6e galeb in podobno. Mnogo ljubezni je skrite v teh imenih, mnogo hrepenenja in iskanja zajemajo, vsa pa so zrcalo ljubiteljev, ki žrtvujejo in darujejo tem cvetlicam vsako minuto in vsako veselje. Srečen je ljubitelj, če 6e njegov vrt razliva in preliva v tisoč barvah, ki božajo njegovo oko in njegovo ljubezen do narave.
V sami Ljubljani je mnogo ljubiteljev in gojiteljev dalij in v novejšem času je znana ljubljanska dalija z imenom: »Pod svobodnim soncem«.
Prebrisan tat
V majhni vasi blizu Budimpešte so imeli žeg-nanje. Popoldne so se vsi vaščani z ženami in otroci zbrali v vaški dvorani k neki predstavi. Pred začetkom svečanosti pa nenadoma skoči na oder neki pretkanec in zavpije: »Da 6e mi nihče ne gane! Med vami je neki morilec, ki ga moramo najti. Vsi pomagajte, da ga odkrijemo!« Nato pa prav tako nenadoma zgine z odra na prosto, zaklene od zunaj vsa vrata in odide. Vaščani čakajo kaj bo; ko pa se jim čakanje le predolgo zdi, se opogumiio nekateri in s silo odpro vrata. Ko pridejo ljudje na svoje domove, vidijo, da so njihove hiše oropane. Lopov jim je pobral vse večje vrednosti.
Obljuden otok se podira
zadnje čase v Malajskem morju, kjer je začel de* lovati neki podmorski ognjenik, ki že ves teden povzroča potrese na vseh Filipinskih otokih. Na otoku Alabt živi kakih dva tisoč siromašnih ribičev, ki so 24. avgusta t. 1. nenadoma opazili, da so se vsa pota na otoku pogreznila za nekaj decimetrov. Obrežje otoka se je začelo krušiti, lomiti in valiti v morje, ki je v dveh dneh prodrlo pet metrov v notranjščino otoka. Borne kočice so se začele rušiti, otok pa se neprestano manjša za pol mebra na dan.
Otočani so v strahu zahtevali hitro pomoč pri vladi v Manilli in pripravili najnujnejšo prtljago za odhod iz majavega ozemlja, kajti nepretrgano bobnenje v zemlji jim daje upravičeno slutnjo, da bo ves otok zginil pod morjem. V treh dneh 60 oblasti spravile že polovico prebivalstva na sosednje otoke. Reševanje je bilo zaradi razburkanega morja in malega števila prevoznih ladij precej otežkočeno in počasno, vendar so do zdaj menda otok že popolnoma izpraznili.
Naročajte Slovenski dom!
Ko sem prišel v svojo sobo, sem prvič zagledal prikazen Edvarda Hydeja.
Morem govoriti samo pogojno in ne povedati, kar vem, marveč le tisto, kar je po mojem mišljenju najverjetnejše.
Slaba stran mojega življenja, na katero sem prenesel zdaj svojo delovno moč, je bila manj močna in manj razvita kakor dobra, ki sem jo ravno zdaj zrušil z njenega prestola. V mojem preteklem življenju, ki je bilo kljub vsemu življenje dela, čednosti in saniozatajevanja, je imela ta slaba stran dosti manj prilike za udejstvovanje, zato pa je bila tudi dosti manj izčrpana kako- dobra.
Prav iz tega je po mojem izviralo dejstvo, da je bil Edvard Hyde za toliko manjši, šibkejši in mlajši od Henryja Jekylla.
Kakor je iz obličja onega dobrega človeka žarela dobrota, tako je na obrazu tega drugega stalo na široko in jasno zapisano vse slabo. To slabo, ki je, kakor še danes, verjamem, umrljivi del človeka, je temu novemu mojemu telesu dajale pečat spačenosti in propalosti. Toda, če sem pogledal na tisto ostudno pošast v zrcalu, se nisem zavedel kakega odpora, marveč prej tega, da mi je tista prikazen dobrodošla. Tudi to sem bil jaz. Zato se mi je ta novi človek zdel naraven in človeški. V mojih očeh je tisto bitje kazalo bolj žive odseve duha, zdelo se mi je izrazitejše in enotnejše, kakor nepopolni in razdvojeni obraz, ki sem ga doslej označeval za svojega.
Do tu sem imel nedvomno prav.
V Berlinu so začeli razdeljevati protiplinske maske
Dalija, oj ta prelepa roža
Dan na dan, neprestano, izkrcavajo Japonci nove čete na kitajskih tleh
•Sloveniti dom« Izhaja raak d«*la*nik ob 12 Mo*eftna naročnina 13 Din ta inozemutvo 2S Din Oredniitvo: Kopitarjeva o lica «/IIL relefon 29JM ta 2996. Uprava« Kopitarjeva fc. »oioveuaaj u«	uui j	Telefon	^ j* Jagoalovauako tiaiaruc v Ljubljani! & Ce& Izdajatelji Ivan Rakoveo. Urednik* Joie Količek.