naj se šteje pri pouk« v Soli: — dvajset in eden itd, in ne obratno.
Za rednega poročevalca i« bil voljen tov. Paljk. Tov. Srečko Kumar toplo priporoča, naj se učiteljstva bolj zanima za pevski zbor in naj prihaja redno k pevskim vajam.
Vodstvo pevskega zbora za goriški okraj je prevzel tov. Rihard Orel.
Prihodnje zborovanje bo prvi četrtek meseca decembra v istem prostor« in ob isti uri.
Idrijsko okrajno učiteljsko društvo je zborovalo v nedeijo dopoldne 22. oktobra. Zborovanja se je vdetežilo 85% članov; od izoslalih 4 članov sta dva opravičila svojo odsotnost. V otvoritvenem nagovoru je predsednica opozorila na veliki pomen, ki ga una za stan moralno in gmotno močna organizacija Naglasila je — po Gosarju —. da se prispevki organizaciji ne smejo smatrati za delnice. Temu se je pri razgovoru pritrdilo in obenem dostavilo, da nam prispevki, ki jih plačujemo <Zvezi», nosijo prav visoke obresti. V organizaciji imamo močno moralno oporo in gotovo bomo imeti kdaj tudi materialno. Drugačen je naš ugled in naša samozavest z organi-cijo, kot bi bil brez nje, «Uč. List», «Novi Rod«, pevski zbor, uspeli socialni tečaj, društvena zborovanja in sestanki so visoke obresti naših razmeroma majhnih vplačil «Zvezi». Poleg naštetega pa nam nudi še marsikaj, na kar ni mogoče pokazati s prstom.
Poročila predsednice: Predsednik Slomškove zveze« g- dr, Ciković je povabil vse rase društve-nike k svojim italijanskim uram. Vabilu se je odzvala večina članic iz mesta; okoličanom je prepozna večerna ura nepri.kladna. Predavanja samo-izobraževalnega odseka se bodo vršila tudi v samoizohraževalnega odseka se bodo vršila tudi v Idriji. «Šolskemu društvu» se je odgovorilo, da smo člani in bomo delovali zanj.
Soglasno sta se sprejeli resoluciji glede šolske avtonomije in pasivne volilne pravice učiteljstva. Prečitala se je okrožnica glede tiskarne, ki je dala povod daljšemu razgovoru o organizaciji in njenemu pomenu za stan in šolo. Umevno, da bodo plačali vsi člani prispevek za tiskarno v enem lelu.
Sklepi: Odsek okr. učit. knjižnice se naprosi, da bi naročat za .knjižnico zlasti dražia dela. katerih si posameznik ne more kupiti. Vodstvo Zveze» se naprosi, da bi izhajal «Novi Rod» od oktohra do oktobra in bi se tako začenjal letnik s šolskim letom, ker se takrat menjajo po razredih in Šolah učenci in učitelji. Ročni zapisnik pa naj bi odgovarjal svojemu imenu in namenu ter res imel zapisnik za kakih 150 učencev. Izšel naj bi pravočasno, da bi ga imel 3. oktobra vsak učitelj že v rokah. Zaradi nižje cene naj bi hil broširan. Okr. šolski svet se naprosi, da bi nakazal stanarino onim, ki nimajo
FELJTON
Slovenska in italijanska narodna umetnost.
V prvi polovici oktobra je biiu v Trstu odprta ■ Mostra d'arte populäre italiana», in sicer po iz-podbudi D'Annunzija, Takoj na pragu dvorane je ' obiskovalec izpoznal, da preveva vso izložbo pravi umetniški okus. To se je prirediteljem posrečilo tem bolj, ker je dvorana - bivša Eintracht — že sama po sebi jako okusna in sprejme človeka z ono pri-ielno domačnostjo, ki je odlikovala nekdanja nemška zbirališča po narodnih otokih. Morda pa je vpli-
stanovanj v naravi, in sicer v smislu dež. zakona za Goriško, kamor sedaj pripadamo. Sklene se delovati v šoli in izven nje proti alkoholizmu, ki se je zopet začel tod širiti v najhujši obliki — v obliki špirita, Društvo bo prirejalo tudi v tekočem letu redne mesečne sestanke s predavanji in razgovori in tedenske večerne «preje» za svoje Člane.
M.
Javljamo hrvat. učiteljstvu pazinskog društva, da se neče držati naumljena i dužna skupšlina radi odsutnosti drušlv. tajnika kol. Ladavca, te radi bolesti podpredsjednika, kol. Licula, a i radi toga, što su nekoji sudrugovi izrazili želju, da se ne drži skupštine *kU sej vrime gudišča». — Ovo je neugodno i žalosno. ali da tu našu žalost uhlažimo i da paraliziramo odatie proizlazeče neugodne posljedice, pa da reagiramo, pozivljemo najodlučniie sve svoje kolege i kolegice, da namire slaru i iekuču članarini. Najenergičnije opet opominjemo društv. predstavnike, da uberu od okolnih (susjednih) kolega članarinu (po 7 L), te ju mahom odašalju blagajniku, kol. Martinu Kibarić-u Slum, kod Buzeta-Pinguenle.
Bude li i ovaj apel pao na ledena srca, znamo, šlo smo i Što nas čeka.
Predsjednik i blagajnik.
pevski zbor	- poziv zastopnikom
posameznih okr. ač. društev, se je odzval samo zastoptnik lolmincev in določil dneve pevskih vaj za svoj okraj. Naj store še drugi zastopniki svojo dolžnost! Delegacija bo z vso pravico zahtevala od zbora natančen račun.
Delajmo vsi - in vestno - da bo sad enak žrtvi, ki jo doprinaša „Zveza" za zbor!
ker je tov. Ribičič preobložen z delom, je prevzel vodstvo zbora tov. Albert Širok.
Datum prve skupne vaje se določi v prihodnji Številki naši-ga lista.
Vaja za Trst, Kras in zapadno Istro se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. pri sv. Jakobu v „Konsum nem društvu" ob 9ih predpoldne. — Vadili se bodo Lajočevi zbori: i,Oba Kralja Matjaža „Kroparji' in ,Zel. Jurij".
%oČ/ji zapisnik. Vsi okraji še niso poškili sezname učiteljstva in šol! Pozivajo se uč. društva, da to kmalu store, da izide r. z. pravočasno. K slovenskim označbam krajev (službenih), naj se dodajo še italiianske.
Šolska Matica. Zadnjikrat pozivam tovarišice in tovariše, ki še nišo naročeni na Sol. Mal., da io store nepriklično do 3. decembra.	Germek
vata ta razstava tako domače na nas zato, ker smo takoj pri vstopu začutili, da smo doma. Doma, kljub napisu «Arte popolare italiana»!
Izložba je obsezala vezenine, keramične, kovinske in lesene izdelke iz raznih krajev Italije, največ pa iz naših pokrajin. To so po večini ročna dela, ki so jih izvršile naše seljakinje, primorske in dalmatinske Jugoslovanke. Prireditelji pa so proglasili to naše blago za arte italiana» ter zamenjati politični pojem «ljudstva» z etnografičnim!
Izmed razstavljenih predmetov so ravno ročna dela najbolj učinkovala. Južnoilalijanske preproge
svedočijo. da so istota.ko orijentalskega izvora kakor naše jugoslovanske. Nosijo pa znak razvojne razlike: njih barve niso tako pestre in izvedba nc tako dovršena kakor pri naših Čilimi h. Sklepajoč po razstavi, se južnoitalijanska tekstilna ornamentikn bistveno razlikuje od severnoitalijanske. Tukaj ve-ristični motivi, stilizacija — tam geometrične oblike. Prav tako kakor slovenska na eni strani, hrvatsko-srbsko-bolgarska na drugi. Zanimivo bi bilo raziskovati, zakaj imajo Slovenci po Gorenjskem iste motive kakor Furlani! Izdelki iz Friuli Udinese» imajo nageljne, ptičke na vejici, jabolka v isti stili— zaciji in istih barvah kakor Sičeve Narodne vezenine»! Italijani vidijo v tem italijansko umetnost, mi svojo pristno slovensko. Pripomniti je, da so to kraji, koder s,o nekoč živeli Slovenci, in da so bili na razstavi videli omenjeni okraski le na novejših vezeninah, dočim imajo kovinski in keramični izde-ki popolnoma drugačne Ornamente.
Zaničljivo bi nas pogledal Italijan, če hi trdili, da so Furlani posneli te motive po nas. Prav tako pa bi mi odločno zanikali trditev, da so Šli Slovenci k Furlanom po svoje prastare narodne barve, po srca, ki jih ne vidimo samo na starinskih vezeninah, temveč tudi na zibelkah, panjih, pisanicah in na zunanjih hišnih hodnikih; ali po one nageljne, ki žive v narodnih pesmih in ki krase najmanjše gorsko okno in gredico!
Idrijsko čipkarstvo je bilo zastopano po krasnih vzorcih, k.i so jih prireditelji označili s ■»Friuli Go-riziano». Mislim, da imajo pravico do določevania krajevne pripadnosti in označbe v prvi vrsti geologi, lingvisti in politiki — ne pa prireditelji razstav — ki so proglasili kmetice pa idrijskih hribih za Fur-lanke! V katalogu je pripomba, da se goje omenjeni izdelki res le v Idriji, toda njih izvor je beneški, Istina je, da so v srednjem veku prinašali Benečani te molive, a v Italiji si jih niso usvojili nikjer. Slovenske kmetice pa so jih uporabljale in razvijale do danes od roda do roda, ne vedoč za Italijo — in to je danes »arte popolare italiana»!
Razstavljenih je bilo tudi mnogo dalmatinskih ročnih del, torbic, oblek, čepic. Med nje je bila postavljena punčka v pristni dalmatinski narodni noši. Nehote mi je prišlo na jezik: <1 ti si ovde, zlalno moje!» Zdelo se mi je. da so postajale njene začudene oči še večje, ko je poslušala neznane vzklike: «Che belia, che coccola!»
Kakor pravi predgovor v katalogu, je imela prireditev namen, dejansko dokazati, kako ozke so sorodne zveze, ki spajajo nove in stare pokrajine na polju narodne umelnosti. Le s težavo so prepro-sili Daimatince, da so jim dali na razpolago razstavljene predmete. Značilen ie stavek, ki izraža bojazen tatu: <■— hali so se, da bi Se ne proglasila njih autohlona, čista in značilna dalmatinska umetnost za slovensko,»
Predgovor opisuje tudi, kako je prišla arte da(-mata» od iztoka po morju preko Benelk. iDalma-cija je bila učiteljica in ne učenka na poliu domače
in narodne umetnosti..... pri Srbih in Hrvatih pa
najdemo sličen rkus enostavno ie zato. ker SO si ga priučili in osvojili vsled dolgega skupnega življenja.»
Da je imel orijent velik vpliv na razvoj slovanske umetnosti, je resnica; toda ne po tej poti! Ali moremo verjeti, da je peščica dalmatinskih Benečanov, ki so poleg tega ostali kol bogati patricijski meščani narodu tuji, tako globoko vplivala na milijonski jugoslovanski narod med tem, ko ie bil ta narod sam v nepcsredni zvezi z iztokom! (Bizantinci, Turki, Dubrovničani!) Belo domače platno, kožuh, vezenine na obojem; to je skupno vsem Slovanom od severa do Sredozemskega morja — ali je res moglo vse to priti preko beneških rok!
Slovanska narodna umetnost je po izviru ravno tako orijentalska, kakor je italijanska; le da je po razvoju mnogo bolj narodna nego italijanska. V Italiji se je domača obrt zgodaj razvijala v industrijo ter s tem izgubljala pečal narodne značilnosti. Pri Slovanih pa je ponekod ostala celo do danes v za-kupn kmetskih rok, Izdelovanje domačega platna in neznatna trgovina z zunanjim svetom sta povzročili, da si je narod popolnoma usvojil prvotno tuje motive, jih po svoje preobličil ter jim daj neizbrisni pečat narodne lastnine.
Predgovor utemeljuje ne možnost naše lastne umetnine tudi s stavkom: «Gli slavi non sono ves-siliferi d'arle.» Gotovo se ne more naša umetnost — v ožjem pomenu besede primerjati z italijansko, aH prav tako se ne more i tal. narodna umetnost primerjati s slovensko, kar se tiče nar. tekstilne ornamentike, poezije in najbrže tudi lesorezov. (Rusi!J V Italiji so bili pospeševalci kulture le soc. više stoječi krogi; ljudstvo pa te živelo v temi, iz katere se !e počasi koplje — kar svedoči neraz-merno visok, uradno priznan odstotek analfabetov. Narodna pesem je zato le malo razvita, celo anal-fabet žvižga umetno operno arijo. Pri slovanskih narodih pa je bila pot drugačna: umetnost se je razvijala iz ljudstva, širjemii svetu so znane nebrojne naše narodne pesmi, ki iih ie pevala neuka, toda glwbpko misleča in čuteča narodova duša. Občudovane slovanske narodne vezenine tvorijo obširen donesek splošni tekstilni ornamentiki.
Kakor moramo na omenjeni razstavi z vso odločnostjo braniti naše vezenine, tako pa moramo odkrito priznati obstoj «arte popolare italiana» v keramičnih in kovinskih izdelkih. Te predmete so si tudi iztočnejši Slovenci že od nekdaj radi nabavljali iz Italije, saj je še danes ta panoga malo razvita pri nas.	Pavla Hočevarjeva.
RAZNE VESTI.
Iz Londona. Tudi v Londonu gledajo šolske oblasti, da si prihranijo «zlate krajcarje». Kjer le morejo, skrčijo ekonomske potrebe do skrajne meje.
Za učiteljico otroških vrtcev so zahtevali v predvojnem času izposoblienost za ljudske šole. Med vojno so poverili to službo vsaki ženski po trimesečnem pripravljalnem tečaju. Neslo jim jc! Nadaljevati hočejo, V Londonu je 100.000 otrok pod še-
stim letom; za te jim je treba 2000 učiteljic, ki dobivajo 305 L letne plače a tak surogal» učiteljice ne dobi niti 200 L. Starši in učiteljstvo so se zopersta-vili, a vzlic temu bo za poizkušnjo 100 takih učiteljic nastopilo to službo.
Londonsko učiteljslvo močno obžaluje ta udarec njegovemu ugledu in to podcenjevanje vzgoje.
Čemu si belimo glave, kako bi bolje preštudirali nežno otroško dušo? Kako to, da smo imenovali naše stoletje: «stoletje otroka»?