Kamniški občan
LETO XXXIII
KAMNIK, 23. JUNIJA 1994
Javna razgrnitev PUP za Golf center in Terme Snovik
Poudarek varovanju okolja
Po sklepu izvršnega sveta bosta na občini Kamnik ter v krajevnih skupnostih Volčji Potok in Srednja vas za mesec dni razgrnjena osnutka prostorsko ureditvenih pogojev za Golf center (Volčji Potok) in za Terme Snovik (Srednja vas). V tem času bodo pripravili tudi javno obravnavo o teh dokumentih. Sodeč po razpravi na izvršnem svetu se ta močno zavzema za to, da bi bili objekti in samo golf igrišče izvedeni ta-
ko, da bi čimmanj negativno vplivali na okolje. Zato prostorski pogoji namenjajo posebno pozornost ohranitvi obstoječih močvirnih ekosi-stemov z značilno favno in floro. Prav tako bo potrebno upoštevati vse omejitve glede uporabe pesticidov in gnojil. Gre namreč za okrog 40 ha zemljišč ob Arboretumu, na katerem nameravajo urediti polovično igrišče z devetimi luknjami. Pri Termah Snovik se je iz-
Na predvečer
Dneva slovenske državnosti
vabimo na
Stari grad
v petek, 24. junija, ob 21.30 na tradicionalno kresovanje in ognjemet.
Ob sproščeni zabavi bomo skupaj proslavili zgodovinski dan, ko so Slovenci po stoletni želji dobili svojo državo.
Pod pokroviteljstvom Izvršnega sveta občine Kamnik Vas vabijo in obenem čestitajo k prazniku Občinski odbori:
Socialdemokratska stranka Slovenska ljudska stranka Slovenski krščanski demokrati Zeleni Slovenije Narodno demokratska stranka
vršni svet odločil še za dodatni poizkusni bazen severovzhodno od ceste v Snovik, v katerega naj bi napeljali toplejšo vodo iz vrtin v Potoku. Seveda se je takoj postavilo vprašanje, zakaj bi potem ne gradili toplic v Potoku. Odgovor je bil, da so v Snoviku ljudje pripravljeni sodelovati, drugje pa ne. Verjetno pa bo v javni obravnavi kazalo razmisliti tudi o tem, ali je res najboljša rešitev gradnja brunaric na kmetijskih zemljiščih, ali pa bi jih kazalo postaviti ob rob gozda. Vsekakor bo javna razgrnitev navrgla še kakšno vprašanje, ki ga bo potrebno razrešiti, saj gre za dolgoročno pomembno turistično naložbo.
O času in kraju razgrnitve obeh prostorskih aktov Zavod za urbanistično načrtovanje seznanja vse zainteresirane v današnji številki Kamniškega občana na 5. strani.
F. SVETEU
Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 7. julija. Prispevke sprejemamo do srede, 29. junija; oglase, obvestila in zahvale pa do torka, 5. julija.
velike nagradne akcije bo v SOBOTO, 2. julija, ob 17. uri pred KOČNO DISKONTOM na Perovem. Ne pozabite oddati nagradnih kuponov! Diskont bo ta dan odprt do 19. ure.
Pripravili smo tudi degustacijo VIN, PIVA in... bogato stojnično prodajo in obilo zabave ob živi glasbi ter dobri gostinski ponudbi. Čakajo vas razna presenečenja!
KOČNA MISLI NA SVOJE KUPCE!
PE KNJIGARNA na Ljubljanski cesti zbira do 30. JUNIJA PREDNAROČILA za šolske knjige in zvezke. Vsi naročniki bodo vključeni v VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE! (Tel.: 815-295)
Pestra izbira POLETNIH OBLAČIL v vseh trgovinah s tekstilom! Prepričajte se. ^
KUPUJTE V KOČNI! DEŽURSTVA
V mesecu juliju sta do 19.30 ob SOBOTAH dežurni ZAPRICE in MOSTE, ob NEDELJAH od 8. do 11. ure pa ZAPRICE. • 25. JUNIJA sta dežurni od 8. do 11. ure MARKET KRANJSKA in STRANJE!
26. JUNIJA od 8. do 11. ure je dežurna trgovina MARKET KRANJSKA.
OB 25. JUNIJU - DNEVU DRŽAVNOSTI VAM ISKRENO ČESTITAMO
in vam želimo prijetno poletje, na katerega se lahko pripravite v naših trgovinah!
Delegacija pobratene občine Gendringen pod vodstvom župana L. H. J. Petersa (na sliki prvi z desne) je bila prejšnji teden na dvodnevnem obisku v Kamniku. Goste sta sprejela Maks Lavrinc, kamniški župan, in Miha Novak, predsednik IS, s sodelavci. Med drugim so si gostje ogledali tudi tovarno Titan, kjer so se z direktorjem Jožefom Brlečem pogovarjali o možnostih za poslovno sodelovanje med Titanom in njihovo kovinskopredelovalno firmo Vlamo. (Več o tem na 3. strani)
OB 25. JUNIJU - DNEVU DRŽAVNOSTI VSEM KAMNIČANOM ISKRENO ČESTITAMO!
PREDSEDSTVO IZ IZVRSM SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK
OBČINA KAMNIK VABI NA
PRAZNIČNI KONCERT MESTNE GODBE KAMNIK
V POČASTITEV DNEVA SLOVENSKE DRŽAVNOSTI, KI BO
V PETEK, 24. JUNIJA OB 19. URI NA PRIREDITVENEM PROSTORU ZA KAVARNO VERONIKA.
Ognjena
preizkušnja
Slovenije
Trditev, da Slovenci nimamo vseh pogojev, ki bi našo državo naredili primerljivo z drugimi, izhaja iz naslednjih dejstev: Slovenci nismo nikoli imeli svoje države, prav tako nismo imeli lastne in trdne gospodarske osnove, iz katere bi črpali moč, in še - nismo imeli svoje politične elite, ki bi znala ali pač zmogla združiti Slovence.
Ob dnevu
slovenske državnosti čestitata
uredništvo in časopisni svet Kamniškega občana.
KNJIGARNA IN PAPIRNICA GLAVNI TRG 11, KAMNIK    (Podgorškova hiša)
CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, DA BOMO Z
28. 06. 1994 SVOJE POSLOVANJE NADALJEVALI NA NOVI LOKACIJI V CENTRU KAMNIKA.
ŠOLSKE POTREBŠČINE
UČBENIKI
ODPRTO: 7.00 • 19.00
»TA: ^ - ,3.00:EH23am
Vse to smo dvakrat v tem stoletju že skoraj imeli, če bi takratna politična elita doumela slovenskega človeka, da preprosto ni možno vztrajati v državi narodov tako različnih kulturnih in gospodarskih nivojev. Jugoslovanski narodi so se v začetku našega stoletja sicer pokazali kot edina možna opcija zagotovitve kulturne avtonomije, nikakor pa taka povezava ne v prvi ne v drugi Jugoslaviji ni mogla zagotoviti gospodarske in politične samostojnosti, ki sta predpogoj obstoja slovenskega naroda. Začetki poti v neodvisnost so bili zaviti v meglo dvomov in odklanjanj. »Slovenci moramo imeti svojo mošnjo, palico in puško,« je nekega vročega poletnega
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kamnik bogatejši za energetsko svetovalno pisarno
Tudi trma nekaj velja
»Otvoritev Energetsko svetovalne pisarne za občane, ki Kamnik vključuje v republiški projekt energetskega svetovanja v okviru Ministrstva za gospodarske dejavnosti, pomeni pomemben korak na poti k uresničevanju energetskega koncepta mesta, ki smo ga v Kamniku že sprejeli. In če torej naša pisarna ni prva, po vrsti je enajsta, pa se vendarle lahko pohvali, da je prva tovrstna'pisarna v mestu z že sprejetim energetskim konceptom,« se je na otvoritvi slednje - sredi minulega tedna - pohvalil Matjaž Malovrh iz ZRMK Ljubljana, ki bo pisarno tudi vodil.
Pisarno je odprl Boris Sovič, državni sekretar za energetiko Ministrstva za gospodarske dejavnosti RS, ki je ob tej priložnosti izjavil, da ne dvomi v njeno uspešnost, še več, prepričan je, da bo kot mala mikroelektrarna privarčevala veliko energije. »Že zaradi vaše kamniške »trme« verjamem v to, zaradi trme, ki ji je
r
Ognjena
preizkušnja
Slovenije
Nadaljevanje s 1. strani
dne dejal France Tomšič na zborovanju na ljubljanskem Kongresnem trgu, kjer se je zbrala množica ljudi v podporo zaprti četvorici. V tistem trenutku so bile to zelo težke besede, ki so povzročile val ogorčenja in odpora. Da pa je bila zahteva vendarle prava, je kasneje pokazal plebiscit, katerega rezultati so prisilili nekatere politike, do včeraj zveste Beogradu, da so nanj pozabili, na Beograd seveda
- in se priključili Demosovi misli i) samostojni Sloveniji. Zato smo zmagali.
Ob obletnici slovenske državnosti se v mnogih vedno znova ponavlja vprašanje, če je bila odcepitev smiselna in kaj smo pridobili z njo. Danes zmage ne znamo ceniti. Med nami so še vedno tisti, ki imajo vse od beograjskih gospodarjev, in tisti, ki čakajo na pesem kremeljskih zvonov. Največ pa nas je tistih, ki želimo človeka vredno življenje, ki želimo delo in priložnost za naše otroke. Prav tako se mnogi sprašujejo, če nismo morda tudi Slovenci krivi za balkansko morijo
- ali pa smo se ji morda zaradi naše odločenosti in modrosti izognili. Ob tem se spomnim na slovenske miličnike, ki so bili hočeš nočeš vpleteni v nacionalne razprtije na Ko-sovem tako, da so sodelovali v dušitvi nacionalnega upora Albancev. Zato menim, da bi bila možnost, da bi v tem trenutku slovenski fantje umirali na krvavih bosanskih bojiščih, zato velika, če se ne bi osamosvojili.
Želim si, da bi se Slovenija še naprej razvijala le v miru, saj nam bližnja soseska in dovčerajšnja domovina v vsej krutosti razkriva, da je MIR največja vrednota in najboljši pogoj za razvoj naše mlade države.
Priložnost za nas in naše otroke je v napredku Slovenije, v poštenem prehodu v kapitalistični družbeni red brez korupcije in ustvarjanja nenormalno bogate in moralno izprijene gospodarske elite, ki ravnokar bogati — vendar ne na račun svojega dela. Slovenci smo majhen narod, preživetje naroda je drago, saj potrebujemo vse tisto kot veliki narodi. Zato mora biti naša družbenoekonomska ureditev solidarna in socialno pravična.
Vsem občankam in občanom čestitam ob prazniku državnosti!
IGOR PODBREŽNIK,
podpredsednik SO Kamnik
uspelo v času, ko so vsi udrihali po železnici, ohraniti vaš vlak. Zato sem prepričan, da se tudi danes ne boste enostransko navezali na zgolj en sam vir energije in hkrati prepričan, da je treba smotrni uporabi energije posvetiti enako veliko pozornosti kot njeni izbiri. Sicer pa je republiški energetski koncept zamišljen povsem decentralizirano, saj pričakujemo, da bodo svoje izkušnje žarčile v širši prostor predvsem regionalne lokalne pisarne, ki morajo v dveh letih pomagati izdelati lokalne energetske zasnove - kar v Kamniku že imate. Zato bi se še zlasti želel zahvaliti vsem, ki so dovolj zgodaj vložili svojo energijo v oblikovanje takega energetskega koncepta, ki bo zdaj sam varčeval našo skupno energijo in s tem varoval tudi okolje.«
Mihael Novak, predsednik občinskega izvršnega sveta, je svoj pozdravni nagovor prav tako ujel v misel, da je svetovalna pisarna pravzaprav le kamenček v mozaiku prizadevanj in skrbi za ohranjanje okolja in zraka v tem prečudovitem svetu ob vznožju kamniških planin. Zato je še toliko
bolj zadovoljen, da pisarno vodi zdaj že domačin, ki hkrati zelo uspešno sodeluje v projektu plinifikacije mesta, za kar se že pripravljajo lokacijski načrti. V končni fazi tega obsežnega projekta naj bi plin predstavljal skoraj polovico kamniških energetskih možnosti, prvi naročniki pa naj bi se na plin priključili že konec naslednjega leta.
Energetsko svetovalna pisarna v strogem središču mesta (zraven občine in nasproti Planinke) bo odprta vsako sredo od 17. do 20. ure. Priporočljiva je vnaprejšnja najava, ki jo lahko sporočite vsak dan med 10. in 17. uro po telefonu 061 831-470. Vpisarni bo mogoče dobiti vse vrste nasvetov in informacij glede varčevanja z energijo, tudi o republiških sredstvih, ki so odmerjena v te namene, saj je pisarna zamišljena kot most, ki bo možnosti varčne in učinkovite rabe energije pripeljal do občanov, ki tudi v Kamniku še zdaleč niso tako informirani in osveščeni, kot bi bilo želeti. »Seveda, uspeha ne pričakujemo kar čez noč. Uspeti pa nam vendarle mora, saj pripravljamo tudi predavanja, gradiva, tečaje ...
V občinskih prostorih je na ogled razstava Smotrna raba energije, v sredo, 22. junija, bo v dvorani nad Veroniko predstavitev projekta Samogradnja sprejemnikov sončne energije,« našteva Matjaž Malovrh in dodaja, da se je Kamnik leta vzpenjal na neslavnih lestvicah onesnaženosti zraka nekje med tretjim in petim mestom. Pravi, da je že danes znatno bolje, saj je z Utokom in ukinitvijo še nekaj onesnaževalcev mesto lažje zadihalo in da zdaj kar 51 odstotkov vse onesnaženosti prispevajo individualna kurišča - velikokrat zaradi neznanja.
A. P.
V delovnem predsedstvu, vodil ga je dr. Boris Fili, je sodelovala Marija Reba, predsednica Zelenih Kamnika.
Skupščina Zelenih Slovenije v Kamniku
Zeleni ne bodo popustili
»To je naša prva redna skupščina po enem letu, odkar so nas nekateri člani zapustili, ki bo tudi dokazala, da smo Zeleni Slovenije kljub vsemu obstali in delujemo naprej. Od današnje skupščine pričakujem predvsem dve bistveni dopolnitvi našega delovanja in sicer v organizacijskem smislu bomo s statutom določili večjo samostojnost delovanja občinskih odborov, v vsebinskem delu pa se bomo zavzeli za večjo
30-letnica šole Frana Albrehta
Dolgoletna tradicija kovnice znanja
Osnovna šola Frana Albrehta letos praznuje 30-letnico obstoja.
V petek, 10. junija 1994, so se v Športni dvorani srečali mnogi, ki so v teh prostorih preživeli lepe in nepozabne trenutke bodisi kot učenci ali kot delavci šole.
V prisrčnem kulturnem programu, ki ga je povezovala Sonja Smolnikar - učenka 8. razreda, so sodelovali učenci centralne in vseh podružničnih šol.
Zbrane je pozdravil ravnatelj šole Anton Kamin. Še posebno pozornost je namenil najstarejši upokojeni učiteljici OŠ F. Albrehta 90-letni Nadi Mrak, pedagoškima svetovalkama Zavoda
za šolstvo Volgi Stankovič in prof. Antoniji Kobilici - nekdanji učiteljici te šole. Prisotni so z aplavzom pozdravili enega od prvih učencev OŠ Frana Albrehta in sedanjega našega župana Maksa Lavrinca. Spomnili so se tudi učiteljev jubilantov, ki na tej šoli poučujejo od vsega začetka, se pravi od leta 1963. To so: Jelka Mrzel, Metka Slabe, Albina Štangclj, Jelka Trebušak in Pavle Slabe.
O zanimivi zgodovini te šole smo prisluhnili upokojenemu učitelju Jožetu Juvančiču, ki je bil pomočnik ravnatelja od izgradnje šole do upokojitve leta
1982. Nekaj prijaznih in vzpodbudnih besed je vsem nekdanjim in sedanjim učiteljem in učencem namenila višja svetovalka Zavoda za šolstvo Volga Stankovič.
V avli šole je bila ob tej priložnosti na ogled zanimiva razstava, ki so jo bogatila projektna dela iz slovenskega jezika, biologije, zemljepisa, zgodovine in glasbene vzgoje ter izdelki tehnične in likovne vzgoje, video krožka in
različni drugi izdelki podružničnih šol. Razstavo so krasile medalje, pokali, priznanja in slikovni material šolskega športnega društva. Zgodovina te šole je zanimiva tudi po zaslugi pomočnika ravnatelja Harija Praperja, ki od leta 1982 skrbno beleži pomembne dogodke.
VERA MEJAČ
Vaneta Gošnika so Zeleni Slovenije ponovno izvolili za svojega predsednika.
radikalizacijo v našem delovanju, torej ne mislimo več popuščati glede temeljnih ekoloških problemov pri nas,« je za Kamniški občan povedal dosedanji in novi predsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik. Dejal je tudi, da so kamniški Zeleni eni od najbolj delavnih v Sloveniji in zato jim je vodstvo Zelenih tudi zaupalo organizacijo te pomembne skupščine. »Tudi sam sem se udeležil nekaterih njihovih uspelih akcij. Njihova prizadevanja so vidna
tudi po današnji zunanji podobi Kamnika,« je še dejal Gošnik.
Sicer pa so se skupščine oz. kongresa, kot so jo nekateri imenovali, poleg približno 80. delegatov iz občinskih odborov udeležili tudi mnogi gostje, med njimi tudi nekateri strankarski prvaki kot Janez Janša (SDSS), Marjan Podobnik (SLS), Peter
Smuk (LS) in Danijel Malenšek,
Slovenska desnica.
V imenu Zelenih Kamnika je udeležence pozdravila njihova predsednica Marija Reba, v imenu občine Kamnik pa predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc, ki je dejal, da smo Kamni-čani veseli, da so Zeleni za kraj pomembnega srečanja izbrali prav Kamnik in jih povabil k ogledu naših znamenitosti.
Skupščine so se udeležili1 tudi predstavniki zelenih strank in gibanj iz Slovaške, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Janez Janša, Marjan Podobnik in Peter Smuk so v pozdravnih nagovorih posebej čestitali Zelenim Slovenije, da so se kljub vsem težavam obdržali kot samostojna stranka z lastnim zelenim programom. Posebej toplo so zbrani pozdravili dr. Dizdarevicevo, predsednico Zelenih Bosne in Hercegovine, ki je dejala, da je njihova dežela tudi ekološko povsem uničena in da pričakuje sodelovanje Zelenih Slovenije.
Razprava na skupščini je potekala v smislu gesla, zapisanega nad delovnim prcdsedst**™«: ne skrbi preteklost, nas skrbi prihodnost. V svojih programskih usmeritvah so zapisali, da so problemi okolja taki, da lepotni popravki ne bodo dovolj in da so potrebne korenite spremembe. Za svojega predsednika so Zeleni Slovenije izmed dveh kandidatov ponovno izbrali Vaneta Gošnika.
F. SVETEL!
Tihi spomin na Komendski Dobravi
Kljub devetim križem se je ga. Nada Mrak rada odzvala vabilu na slovesnost. Prisrčen stisk otroških rok in pomladno cvetje so jo osrečili.
Nastop učencev neveljske šole pod vodstvom učiteljice Jelke Slavič in ob spremljavi pianistke Tanje Vidicje požel še posebej buren aplavz.
Zanimivo razstavo sta si ogledala tudi Maks Lavrinc, eden od prvih učencev OŠ Frana Albrehta, in njegov sin prvošolec Matija, tudi učenec te šole.
V soboto, 11. junija, se je v oblačnem vremenu, ko je občasno zapršel droben dež, na območju nekdanje partizanske bolnišnice, poimenovane po dr. Ti-netu Zajcu iz Mengša, zbrala peščica Komendčanov, da bo počastila spomin na padle pred 50. leti. Ob kamniti spomenik, sredi katerega je spominska plošča, so položili cvetje, prižgali svečko in se v mislih ter duhovni zbranosti spomnili na nesrečne žrtve.
Bolnišnica je bila po izdajstvu napadena in upepeljena 11. junija 1944, pobiti in zažgani, razen Pavla Ulčarja, zdravnik dr. Tine Zajec-Miha, rojen leta 1905 »pri Frcugu« v Trzinu, Johanca Sla-novec, rojena 12. avgusta 1923 v Olševku pri Preddvoru (bolničarka in kuharica), Marija Marn-Ana, klicali so jo Minka, rojena 29. avgusta 1916 v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem (z Jo-hanco sta bili zaposleni kot trgovki pri Mejačevih v Komendi, od koder se je po njuni zaslugi bolnišnica tudi obilno založila z blagom in živežem) ter ranjenci Milan Dolenc-Binc (politkomi-sar II. bataljona Gorenjskega odreda), rojen 18. septembra 1920 pri Lenartu v Selški dolini, Janez Brelih z Gore pri Komendi (voditelj pri gradnji bolnišnice, prej pa kot izučen tesar zaposlen pri Mejačevih), rojen 24. novembra 1903 v zaselku Vinski vrh (Tunjice), Matevž Butalič (tesar), rojen 23. decembra 1915 v Tunjicah, Jože Hribar (hlapec pri Mejaču v Komendi), rojen leta 1904 v Buču v Tuhinju, Alojz Peteh (borec Gorenjskega odreda), rojen 19. februarja 1904 v Dolencih pri Adlešičih v Beli
krajini, ter Pavle Ulčar (član VOS-a za kamniško okolje), rojen 1914. leta v Nožicah.
Bolnišnica je delovala le kratek čas (marca 1944 so izdelali načrt zanjo, pripravili gradbeni material in izbrali primerno mesto v globeli v močno zaraslem gozdu med Podborštom in Ko-mendsko Dobravo). Kako je prišlo do izdaje in kdo jo je izdal, še danes ni jasno, marsikdo pa je opozarjal, da je preblizu naseljem in zaradi tega ne dovolj skrita očem. Narejen je bil že načrt za novo lokacijo, vendar je nemški napad prekrižal načrte.
Danes nanjo spominja tabla ob cesti Podboršt-Komendska Dobrava, kjer so se zdravili ranjenci, ter jame z napisi, kjer so stanovali dr. Zajec, bolničarki, kjer je bila kuhinja, skladišče hrane in opreme itd.
Nema priča krvavega dogodka je hrast, na katerega je bil privezan dr. Zajec, ko je moral gledati, kako so padali v smrt ranjenci in bolničarki, nazadnje pa so pokončali še njega. Ta hrast po pričevanju poznavalcev tedanjih časov vsako leto ozeleni, nič pa se ne odebeli.
Navzoči, ki so počastili spomin na umrle, med njimi znani krajan in borec Ferdinand Vode, predsednik ZB Komende, Most in Križa Stane Grgič, predsednik KS Komenda Roman Grošelj, so tudi obudili spomin na nekdanje hude čase, hkrati pa opravili lepo humano dejanje. Javnega spomina žal ni bilo, toda tudi tihi nekaj zaleže. Padli, ki so skrbeli za ranjene partizane, ter ranjenci sami, pa nas opozarjajo: nikdar več
vojne, proč s človeškimi razprtijami, delajmo skupaj za mir. Mir v dušah, srcih, slovenskemu narodu, na Komendskem, Kamniškem.
P. S.: Menim, da bi se ob 50. obletnici požiga partizanske bolnišnice pri Komendski Dobravi, poboja ranjencev, bolničark in zdravnika spodobila primerna žalna slovesnost, združena z ureditvijo precej zapuščenega kraja, spomenika in njegove okolice, nove plošče z dopolnjenimi podatki o žrtvah. Tako pa kraj sameva, opustel v globeli pod gozdnim previsom, onkraj potoka. Zadnjič je bila na njem večja očiščevalna in ureditvena akcija leta 1977, pri kateri je sodelovalo veliko komendske in druge mladine. Nekdaj, v drugačnih časih, so celi razredi OŠ Komenda-Mo-ste »romali« na kraj žalostnega spomina in poslušali srhljivo zgodbo iz učiteljičinih ust o tragičnem koncu bolnišnice. Danes pa, ravno ob polstoletnem spominu, se dogaja čisto nasprotno. Vprašanje je, koliko razredov in ljudi se je, razen peščice Komendčanov in posameznikov, sploh spomnilo nesrečnega dogodka in pobitih.
Spoštujmo spomin na žrtve druge svetovne vojne, ki so se pošteno borile za svobodo domovine in dale svoja življenja zanjo, sodbo o njih delih pa prepustimo Večnemu sodniku! Tudi pobiti iz partizanske bolnišnice pri Komendski Dobravi so del naše zgodovine, resda žalostne, zato jim izkažimo človeka vredno čast in nagrobni spomin! Menim, da so si ga zaslužili!
JOŽE PAVLIC
Srečanje internirancev na Ljubelju
Kot da bi tudi temni oblaki nad Karavankami tistega junijskega sobotnega dopoldneva želeli pričarati udeležencem srečanja slovenskih internirancev pod Ljubeljem temačno podobo tistih dni pred pol stoletja, ko so morali sestradani interniranci z nečloveškimi napori graditi predor na Ljubelju. Preko petsto udeležencev je 4. junija tu počastilo spomin na
Sir Wiliam Deakin se je poklonil žrtvam okupatorjevega nasilja. V ozadju del častne čete TO in kamniška praporščaka Modic in Vrhovnik.
slovenska, francoska, poljska, češka in druga življenja, ki so ugasnila v tej podružnici zloglasnega nemškega taborišča Mauthausen.
Te svečanosti se je udeležilo tudi petdeset Kamničanov v organizaciji kamniške borčevske organizacije. Med vožnjo z avtobusom na Ljubelj jim je dr. Niko Sadnikar živo orisal spomine nekaterih pričevalcev tedanjih dogodkov.
Množico, ki se kljub deževnemu vremenu zbrala pred spomenikom Obtožujem, je najprej pozdravil tržiški župan Peter Smuk. Med štirimi zidovi, ki obkrožajo spomenik, so pretresljivo zazvenele besede enega izmed 22 pobeglih internirancev iz tega taborišča Francoza Marcela Auberta: »Že več kot 40 let se vračam v to lepo deželo, ki jo občudujem, ker so me vaši partizani navdušili s hrabrostjo in pogumom ter mi pomagali, da sem preživel. Tega ne bom pozabil.«
Prav ob spomeniku pa je sedel v temni obleki sivolasi mož. Bil je znani Anglež sir VViliam Deakin, nekdanji vodja britanske vojaške misije pri vrhovnem štabu NOV, danes pa predsednik britanskega držav-
nega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne (čez dva dni je sodeloval v oddaji TV Slovenija o zavezniški invaziji na Normandijo).
»Na juriš,« je zaklical na koncu svojega pozdrava Ferdinandi) Zidar, predsednik Zveze deportirancev za Furlanijo--Julijsko krajino, in pozval vse vojne žrtve, še posebej pa mlade, k spopadu z demoni, ki znova sejejo sovraštvo namesto ljubezni. Roland Mercier, župan s Tržičem pobratenega francoskega mesta Ste Marie aux Mineš, je dejal, da je vedno znova ganjen, ko pride na Ljubelj in da je smisel takih srečanj želja, da teh grozot ne bi nikoli pozabili.
Skupina kamniških udeležencev spominske slovesnosti na Ljubelju
Obisk delegacije iz pobratenega Gendringena
Navdušeni nad lepotami Slovenije in Kamnika
V sredo, 15., in v četrtek, 16., junija se je v Kamniku mudila štiričlanska delegacija iz pobratene občine Gendringen na Nizozemskem. V njej so bili poleg župana L. H. J. Petersa še J. A. Wenting, občinski tajnik, P. C. van TuyU, ravnatelj srednje strokovne in splošne šole, in F. te Pas, direktor kovinsko predelovalnega podjetja Ulamo.
Razen občinskega tajnika so bili ostali predstavniki gendri-genške občine tokrat prvič v Kamniku in v Sloveniji.
Goste so v torek zvečer sprejeli predstavniki naše občine s predsednikom občinske skupščine Maksom Lavrincem na čelu. Po uvodnih pogovorih in predstavitvi kamniške občine so gost-
je naslednji dan najprej obiskali Matično knjižnico, kjer jih je prijetno presenetila urejenost in preglednost knjižnega fonda. Nato so se podali na obisk Srednje sole Rudolfa Maistra, za katere delo se je zlasti zanimal g. van Tuyll, ki vodi podobno šolo v Gendringenu.
Sledil je obisk Zavoda za usposabljanje invalidne mladine. Delo z mladimi invalidi je pritegnilo posebno župana Petersa, ki je po osnovnem poklicu tudi sam zdravstveni delavec, še posebej pa zato, ker njegova hči letos končuje študij defektologije.
Popoldan pa so se gostje seznanili z našo osrednjo kulturno zgodovinsko ustanovo, s frančiškansko knjižnico, in si pod vodstvom dr. Nika Sadnikarja ogledali staro mesto.
Dr. Lev Kreft, podpredsednik Državnega zbora, je v svojem govoru poudaril, da se fašizem tudi v naši soseščini ponovno vzpenja na oblast in spet steguje kremplje po slovenski zemlji. Zavzel pa se je tudi za poplačilo odškodnine vsem žrtvam vojne, tudi interniran-cem, ki morajo končno priti do svojih pravic.
Daleč od bučnega proslavljanja 50-letnice zavezniškega izkrcanja v Normandiji, ki so se ga nekateri tuji udeleženci odrekli samo zato, da so lahko prišli na Ljubelj, se je skromna, vendar prisrčna slovesnost globoko vtisnila v srca vseh zbranih.
F. S.
Karitas v letu družine
Pomoč, ki jo je Medžupnijska Karitas (MŽK) poslala v osrednjo Bosno, je prispela 25. maja na cilj. Pot je bila dolga, polna nevarnosti in zaprek. Šofer Drago Gračnar iz Krškega zasluži vso pohvalo, saj so granate padale samo 150 m od njegovega kamiona. Hvala vsem, ki ste darovali obleke« obutev in zdravila, pomagali pri pakiranju ter nalaganju robe.
V letu družine je imela MŽK že več predavanj na temo o družini ter dve kulturni prireditvi - »Vsi smo ena družina« in za materinski dan »Mati, domovina, Bog«. Z veseljem vas vabimo ponovno na dobrodelno prireditev »Klic dobrote za mir v družini«, ki bo na dvorišču Uršulinskega samostana v Mekinjah 24. junija ob 20. ari. Tudi tokrat bo kulturni program z bogato vsebino. Prostovoljni prispevki pa bodo namenjeni materinskemu domu v Škofljici in družinam v stiski.
»Če hočemo graditi mostove od človeka do človeka — in to velja tudi za spoznanja in razumevanja, potem temeljni kamni mostov ne smejo biti kamni, ampak srca.« (Viktor E. Franki.)
M. M.
Kakšno bo križišče pri Korobaču?
Širša vrata v mesto
Vse bolj pogosti prometni zastoji in nezgode v križišču dveh vpadnic v mesto in sicer Kranjske in Ljubljanske ceste že dalj časa kličejo po izboljšavi tega vozlišča. Do nezgod prihaja zlasti zaradi izsiljevanja prednosti iz Ekslerjeve na Kranjsko cesto, kjer je slaba preglednost. Po ugotovitvah kamniške policijske postaje mnogi vozniki, zlasti tisti iz drugih krajev, pri vožnji s Kranjske na Ljubljansko cesto spregledajo slabo viden znak »ustavi« na zgradbi Cestnega podjetja in na pamet zapeljejo v križišče.
Na podlagi štetja prometa so ugotovili, da s Kranjske pripelje na Ljubljansko cesto in naprej v mesto od 6. do 18. ure 1746 vozil in da jih 380 zavije na desno in pelje proti Zapričam. Iz mesta pa v istem času pripelje po Ljubljanski 4427 vozil, na Kranjsko pa zavije 2334 vozil. Z Ljubljanske pa je
na levo na Kranjsko zavilo okrog 400 vozil. Iz Ekslerjeve pa se je preko križišča naravnost na Ljubljansko namenilo blizu 300 vozil.
Najgostejši promet v tem križišču je v času pred 6. uro zjutraj in od 14. do 15. ure, ko se zaposleni vračajo domov. Podatki vsekakor dovolj zgovorno kažejo na potrebo po ureditvi tega križišča.
Zaradi tega je občina Kamnik naročila idejni projekt za njegovo preureditev. Cestno podjetje Gradnje Ljubljana je pripravilo predlog v dveh variantah. Po prvi inačici s klasičnim trokrakim križiščem bi se Kranjska cesta pravokotno priključila na Ljubljansko, na tej pa je predviden poseben pas za zavijanje v levo na Kranjsko. Tudi iz smeri Ekslerjeve bi bilo zagotovljeno dovolj veliko vidno polje.
Druga možnost pa je krožno križišče — rondo, ki ima zelo veliko zmogljivost. Po tej varianti bi se promet odvijal okrog otoka tekoče z manj hrupa in tudi z manjšim onesnaženjem
okolja z izpušnimi plini. To pa je še posebej pomembno zaradi bližine osnovne šole Toma Brejca.
(risba 2.)
Ker gre za osrednje in zelo pomembno kamniško križišče ob vstopu v mesto, bi bilo prav, če bi o predlaganih možnih rešitvah povedali svoje mnenje tudi krajani in uporabniki tega križišča.
Vaša mnenja bomo radi objavili tudi v Kamniškem občanu, lahko pa jih posredujete tudi občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za urejanje prostora. Vsa mnenja bodo dobrodošla. F. S.
Društvo narodnih noš na Komendskem
Ustanoviti društvo in urediti vso dokumentacijo za njegovo registracijo je zaradi naše zakonodaje dokaj zapleten posto-
Goste iz Gendringena so v občinski hiši sprejeli predstavniki Kamniške občine z županom Maksom Lavricem na čelu.
V četrtek dopoldan so imeli ob spremstvu Miha Novaka, predsednika IS, zanimive pogovore v podjetju Titan, kjer se je g. F. te Pas, direktor podobnega podjetja, ki ima svoje obrate v Ulf-tu in v nemškem Emerichu, zanimal za možnosti poslovnega sodelovanja.
Po ogledu Arboretuma in Velike planine so gostje imeli zaključne pogovore s predstavniki naše občine. Vsi so izrazili veliko navdušenje nad naravnimi in kulturno zgodovinskimi znamenitostmi Kamnika in predlagali izmenjavo mladih obeh občin, ki naj bi nadaljevali tradicijo kutur-nega, turističnega in drugega sodelovanja med občinama.
F. SVETEU
Križišče pri Korobaču: kdo ima prednost?
pek. Pa vendar, dokumentacija je že urejena, društvo narodnih noš na Komendskem pa ustanovljeno in registrirano pod matično številko 5860946.
Doslej je pristopno izjavo izpolnilo več kot 60 posameznikov, nekatere družine v celoti; še vedno pa pričakujemo nove prijave. Upravni odbor je določil letno članarino 1.000 SIT (otroci in šolajoča se mladina članarine ne plača!), v pripravi pa je tudi članska izkaznica.
Pobud za oblikovanje programa je veliko: udeležba na različnih prireditvah v Sloveniji in zamejstvu, učenje folklornih plesov, prizadevanje za dobre in prijazne medčloveške odnose ter s tem dobrohotna povezanost z ljudmi... Prva skupna akcija je nakup slike Križevega pota za cerkev v Grahovem na Notranjskem.
Pridružite se nam!
Mag. ANGELCA ŽEROVMK
6063
KAMNIŠKI OBČAN ljllđje iti dogodki 23^ JUN|JA 1994
Kamniški SKD na Ptujski gori in v Razkrižju
Kamniški Krščanski demokrati smo si že nekaj časa želeli enodnevnega izleta, ki bi bil predvsem družabnega značaja, obenem pa bi lahko spoznali še kakšno zanimivost naše raznolike domovine. Tako smo se
v nedeljo, 12. 06. 1994, v zgodnjih jutranjih urah napotili iz Kamnika proti vinorodnim Halozam. Za izlet se je odločilo toliko naših članov, da en avtobus ni bil dovolj in smo morali dobiti še dodaten kombi. Vre-
Obćanov komentar
Demokratični pljunki
V zadnjem času se v naši rubirki Pisma, mnenja, odmevi spet srečujemo s pojavom, ki bi ga težko imenovali kulturna kritika ali polemika. Spet smo v imenu demokracije priča pojavu pljuvanja po soobčanih, po soljudeh. Za napad na \ nasprotnike se uporabljajo nepreverjeni podatki, polresnice, pisanja v drugih časopisih in podobno. Namen takega pisanja prav gotovo ni v tem da bi se razrešil posamezen problem, ; pač za čimbolj očrniti in oblatiti nasprotnika. O tem priča , tudi dejstvo, da nekateri pisci kljub opozorilu urednika na netočnost navajanih podatkov vztrajajo pri objavi. Rezultat tega pa je seveda ustrezna reakcija druge strani, zadeva pa se f burko konča tudi na sodišču. Vprašanje je, ali je namen \ nekaterih res do kraja medsebojno spreti doslej vzorno in uspešno krajevno skupnost, ah' se morajo res preko javnega glasila med seboj obračunavati celo sorodniki in podobno. §
Potrebno je opozoriti, da je novi zakon o javnih glasilih dal \ uredništvu vso pravico do odločanja o objavi ali neobjavi, do | krajšanja ali povzemanja v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Zato bo uredništvo v bodoče | z vidika s strmi občinske skupščine potrjene programske l politike ocenjevalo sprejemljivost posameznih prispevkov za j objavo. Tudi obseg prispevka za pisma naj ne bi presegal • dveh tipkanih strani (60 vrstic). Vsekakor pa uredništvo ni dolžno objavljati prispevkov, kise nanašajo na pisma bralcev v drugih časopisih.
Kamniški občan bo še vedno odprt za vse kritične poglede na napake in slabosti, ki spremljajo naše delo in življenje, t seveda na kulturni, človeka dostojni ravni.
...... imiimii'ii'i m mili  l _,_,__ H"^"^
me nam sicer ni bilo naklonjeno, a pomanjkanje sonca smo nadomestili z obilo dobre volje, po kateri smo že tako ali tako poznani.
Sredi dopoldneva smo se ustavili na čudoviti Ptujski gori, kjer stoji gotska cerkev. Slovi po reliefu Marije - Zavetni-ce človeštva. Prvotno je kamnita umetnina krasila čelo glavnega portala. V osemnajstem stoletju je bila podoba vkom-ponirana v glavni, baročni oltar. Figura Milostne matere božje je svojevrstna redkost tudi v evropskem okviru, saj meri preko dva metra v višino. Cerkev je znana še po drugih umetninah: to so Stranski oltarji, kamniti kip sv. Jakoba z začetka petnajstega stoletja, ki je požel priznanja na razstavah v Parizu in Koelnu, freske, itn. V cerkvi se odlično dopolnjuje starejša moderno sakralno umetnostjo, kamor sodijo Goršetova Marija, reliefi sv. Maksimiljana Kolbeja, kiparja Gojkoviča s Ptuja, barvna okna Ide Brišnik-Remec, ki ponazarjajo Sončno pesem sv. Frančiška Asiškega.
Po sveti maši smo poslušali zanimivo zgodovinsko in umetnostno razlago patra Stanislava iz samostana. S Ptujske gore smo nadaljevali pot proti Ormožu, kjer smo se pri kosilu okrepčali in malo odpočili. Preko Jeruzalema, kjer smo v cerkvici z zanimanjem prisluhnili naši članici Rezki Škor-
Na kratko
Lani za 61 milijonov dolarjev izvoza
Kamniška podjetja so lani izvozila za 61 milijonov dolarjev izdelkov, kar je za 4,5% manj kot leta 1992. Četrtino tega izvoza so dosegli v kovinski panogi, sledijo ji lesna (22%), tekstilna (15%) in kemična (15%) panoga. Pretežni del kamniških izdekov je potoval v Nemčijo, Hrvaško in v Italijo, od koder naša podjetja tudi največ uvažajo. Skupno so lani uvozili za 39 milijonov dolarjev reprodukcijskega materiala, kar kaže na zelo dobro pokritost uvoza z izvozom (155%).
V gostinstvu in turizmu manj zaposlenih
Število zaposlenih v naši občini se je lani zmanjšalo za 5,5% Za četrtino se je zmanjšala zaposlenost v turizmu in gostinstvu, čeprav naj bi bila to ena naših prednostnih gospodarskih dejavnosti. Precej manj je bilo tudi zaposlenih v gozdarstvu in gradbeništvu.
Med tem ko je v razvitih evropskih deželah v industriji zaposlena le dobra tretjina vseh aktivnih prebivalcev, pa je v naši občini ta delež kar 62% (v Sloveniji 42%).
Zanimiv je vsekakor podatek, da je v naši občini v turizmu in gostinstvu zaposlenih le pol odstotka vseh zaposlenih, med tem ko je bil lani v Sloveniji ta delež petkrat večji.
Nesprejemljive trase avtoceste
Izvršni svet je ob ponovni obravnavi predvidenih tras avtoceste po delu Tuhinjske doline iz že znanih razlogov menil, da so nesprejemljive. Podprl pa je varianto trase avtoceste »Lebenice« ali »Gornji klanci« s tem, da se pri določitvi končne trase upošteva predlagani odcep pri Ločici za območje Tuhinjske doline in Kamnika ter odcep pri Blagovici. Zavzeli so se tudi za to, da bodoča avtocesta ne bi onemogočila prometne povezave po sedanji magistralni cesti M - 10. Izvršni svet zahteva individualno obravnavo prizadetih krajanov, še posebej kmečkih gospodarstev, ki jim mora biti na tem prostoru zagotovljen obstoj.
Dražji vozniški izpit
Od 1. junija dalje morajo kandidati za voznike motornih vozil pri izpitni komisiji v Domžalah plačati za 18% višjo pristojbino kot doslej, kar pomeni, da je treba za teoretični del izpita odšteti 1150 tolarjev, za praktično vožnjo pa 1700 tolarjev. Te pristojbine se namreč niso zvišale že skoraj leto dni, so pa še vedno nekoliko nižje kot v nekaterih drugih občihah.
Bo tudi dupliški kino zaprl vrata?
Namesto reklam za filmski program te dni v reklamnih vitrinah kina Duplica lahko preberemo le
obvestilo: Do nadaljnjega zaprto. Kot kaže, so po zaprtju kina Dom v Kamniku v kranjskem kinematografskem podjetju začeli resno razmišljati tudi o zaprtju dupliškega kina. Pravijo, da je vzrok tej odločitvi zelo slab obisk v zadnjem času. Vendar pa bi kazalo razmisliti tudi o programski usmeritvi, saj v sosednjih Domžalah, kjer je kino v upravljanju Ljubljanskih kinematografov, o zaprtju ne razmišljajo.
Koncesija za graditev in upravljanje plinovodnega omrežja
Občinska skupščina naj bi v kratkem sprejela odlok o podelitvi koncesije za graditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina. Na podlagi tega odloka naj bi občina na podlagi razpisa podelila izbranemu podjetju določena javna pooblastila, med njimi izključno pravico uporabe plinovodnega omrežja in prodaje zemeljskega plina pod pogojem, da koncesionar na svoje stroške zgradi omrežje, ga vzdržuje ter zagotavlja uporabnikom stalno in kvalitetno dobavo plina. Koncesija naj bi trajala najmanj 20 let. Odlok, katerega osnutek je izvršni svet že poslal skupščini, tudi določa, da cena plina ne bo smela presegati cen lahkega kurilnega olja za enako kalorično vredost, prodajno ceno v tolarjih pa bo potrjevala občina.
Soglasje k imenovanju Marjete Dolinar za veterinarsko inšpektorico
Izvršni svet je dal soglasje k imenovanju Marjete Dolinar, ki že od leta 1982 opravlja delo veterinarskega inšpektorja v Inšpektoratu občine Kamnik, za veterinarsko inšpektorico občine Kamnik. Inšpektorja imenuje predstojnik upravnega organa s soglasjem izvršnega sveta.
Posojila za kmetijstvo
Na razpis, objavljen v 9. številki Kamniškega občana, za dodelitev 19,250.000 SIT posojil za pospeševanje kmetijstva v občini Kamnik se je priglasilo 21 prosilcev, 15 vlog se je nanašalo na posojila za nakup kmetijskih strojev, 6 pa na posojila za gradnjo in obnovo gospodarskih objektov. Poleg teh vlog pa je prispelo tudi 7 vlog, ki niso zadostile razpisnim pogojem.
Na predlog komisije je izvršni svet odobril posojilo vsem 21. prosilcem in sicer od 400.000 SIT do največ 1,500.000 SIT. Slednji znesek je bil odobren za gradnjo objekta za predelavo vrtnin in gojitev šampinjonov. Posojila so bila dana za dobo treh let po 3% letni obrestni meri s tem, da se vrednost glavnice prilagaja tečaju SIT v odnosu do DEM.
(t. s.)
jak, ki je živela in službovala v bližnjih Svetinjah, smo popoldne prispeli v Razkrižje. V na žalost slabo vzdrževani cerkvi, za kar je odgovoren hrvaški župnik, so nam tamkajšnji krščanski demokrati predstavili trnovo pot iskanja pravice do obhajanja božje službe v maternem jeziku. Nedvomno je namreč, da Razkrižje stoji na slovenskem ozemlju in tudi Hrvatov je tam le nekaj več kot pet odstotkov. Na žalost se dogaja, da manjšina krati pravice avtohtoni večini. Obljubili smo jim vso moralno in tudi drugo podporo pri razreševanju med-škofijskega in meddržavnega problema. Prijazno so nas pogostili, v spomin našega obiska pa smo jim izročili monografijo Kamnika.
V večernih urah smo se vračali proti domu, godec, ki nas je na poti razveseljeval z zvoki harmonike, pa je še zadnjič raztegnil meh za slovo in na čimprejšnje sindenje na izletu v kakšen drug kotiček prelepe Slovenije.
ANDREJ RIFEL - FELAN
... poseda rad pred hišico, ki sam jo je zgradil...
Po obisku pri Martineževih v Tunjicah verjamem v velike družine, v sožitje generacij. Kako osrečujoče deluje na človeka pogled, ko se še ne dveletna pravnučka suka kot mucka okoli vrele kaše ob svojem pradedku, ki postane ves zaskrbljen, če mu le za nekaj kratkih trenutkov izgine izpred oči. Ta pradedek tistega dne, ko sem ga obiskala, ni bil čisto navaden dedek. Sivolasi, vitek gospod po imenu Peter ŽE-LEZNIKAR, po domače Marti-nežev ata, je praznoval častitljivih devetdeset let, ki mu jih človek niti po izgledu, še manj pa po hudomušnih dovtipih, ne bi nikoli prisodil. »Seveda se bomo kaj pogovorili, saj znamo slovensko,« je dejal in da bi pregnal prav vse dvome je še pribil, da lahko tudi po angleško. Tako se je šalil, ko smo šli v hišo in ko se je povzpel po stopnicah, resda ne kot vihravi mladenič, a počasi, trdno in pokončno. Starost ga ni zaznamovala ne z zdravstvenimi težavami ne z bolečinami, le malo moči mu je vzela, tako da tristo kilogramov res ne bi mogel več dvigniti, je povedal hudomušni stari gospod. A kaj bi ga to skrbelo, saj so pri hiši kar štiri generacije. Če bi vsi skupaj strnili svoje moči, je ni skale, ki je ne bi premaknili.
Martinežev ata je bil še majhen
gospod Peter in mahnila sta jo nazaj v rodne kraje, kjer sta si, iz stare razmahane podrtije uredila dom, ki še dandanes, resda na novo zgrajen, stoji sredi veličastno lepe narave v Tuniicah.
Peter se je izučil za zidarja. Zidari I je vsepovsod, kjer so bile potrebne pridne in vešče roke zidarskega mojstra. Oj, kje so tista davna leta, ko je ubiral dolgo pot na delo iz Tunjic v Kamnik kar peš, šele mnogo kasneje pa s kolesom. Ampak za mladega žilavega moža to ni bilo nič, saj je po šihtu naredil v domači vasi ali bližnji okolici še drugega. Skoraj je ni hiše v Tunjicah, kjer Martinežev ata ne bi bil zraven. Sosed Slanovec pravi, da je bil garač, ki mu ni bilo para, gospodar pri Martineževih pa je bila njegova žena Terezija, s katero sta skupaj preživela dolgih petinpetdeset let. Na svet sta jima privekala dva sina, Peter in Jože. Peter je ostal doma in k hiši pripeljal mlado gospodinjo. Kmalu je na svet pri jok al še tretji Peter po vrsti, vnuček gospodarja Petra. Četrti rod pri hiši je še mlad in nič se še ne ve, če Bog ne bo dal še četrtega Petra. Za vsak slučaj pa je pri Martineževih že poskrbljeno, da ime gospodarja ne bo šlo v pozabo. Najstarejši pravnučki je namreč ime Petra.
Jubilant Peter Železnikar s sinom Petrom, vnukom  Petrom in
pravnukinjo Petro.
pobič, ko ju je z mamo oče odpeljal v Ameriko. V daljno deželo čez lužo, kjer si je oče našel delo pri gozdarjih. Še danes se spominja velikanskih in debelih smrek, ki jih je desetletni Peter skupaj z velikimi očetovimi rokami komaj objel okoli debla. Živeli so daleč od velikih mest, na podeželju, kjer je mladi Peter odraščal in kar naenkrat zrasel v fantiča, ki si je med gozdarji tudi kaj malega prislužil. A Petra in njegovo mamo potem, ko je oče zbolel in umrl za špansko gripo, Amerika ni več mikala. »Saj sva bila Slovenca,« pripoveduje zdaj stari
Tako smo se pomenkovali tistega 17. junija, koje Martinežev ata praznoval 90 let. Še sama ne vem, kdaj in kam so zbežale urice našega srečanja. Sosed Slanovec, nadvse zanimiv mož in živa enciklopedija dogodkov v kraju, je ponosen na svojega soseda Petra, s katerim »soseduje« že 75 let. Ni se spominjal, da bi se kdaj sporekla. Skupaj z domačini in sosedom Ivanom sta obujala spomine na davna leta in na dogodke, ob katerih so se nam oči od smeha orosile. Na dan so privrela imena posebnežev, ki so Tunjiča-nom tako svojevrstno zaznamo-
vali življenje: o hudi, hudi, a čisto nič nevarni bolezni - lenobi
- učiteljice, namesto katere je moral vaške otroke učiti pisati in brati kar domači župnik; o »Brihtnjakoviču«, ki je prodal svoj grunt, premoženje pa je šlo za vojno posojilo, da se je siromak moral udinjati pri sosedih, da je preživel; o ženski, ki je znala konja podkovat', vola zaklat', dedca očofat' in fajmoštra osrat'... Koliko spominov je privrelo na dan!
A Martinežev ata ne živi od spominov. Že od nekdaj se je zanimal za vse, kar se je po svetu dogajalo. V tistih davnih časih je bil eden izmed tistih, ki so si sami naredili radijski sprejemnik na slušalke. Njegovi sosedje se še spominjajo, ko je 1957. leta čudežna škatla ne le povedala, ampak tudi pokazala kronanje angleške kraljice. Napredni časopis je prvovrstni napredek in dogodek oznanil:  Slišati  - videti
- verjeti!
Ni je stvari na svetu, zaradi katere bi Martinežev ata zamudil televizijski dnevnik. Brez tega bi se dan zanj ne končal, čeprav ga sicer preživi tako, da mu ni nikoli dolgčas: plete košare in peharje, rad pogleda okoli hiše, o svojih pravnučkah je vseskozi na tekočem in rad pokofetka. Z vaščani, še posebno s prvim sosedom Sla-novcem tudi kakšno gospodarno reče. Brez te tudi tokrat ni šlo. Še vedno se ne ve, kako bo poimenovan novi transformator, ki stoji na hribu ob cesti, ki ločuje Tunjice in Tunjiško Mlako. V vaši navadi je, da mora vsaka reč dobiti svoje pravo, izvirno ime. Pa to ni edina novost, ki te dni pretresa Tunjice. Zagnani vaški gasilci, med katerimi sta tudi Petrova sina Jože in Peter, imajo vse nared za razvitje novega gasilskega prapora, požegnana pa bo tudi nova podoba sv. Florjana, ki so jo pred natanko štiridesetimi leti morali prepleskati, ker je šla nekaterim tedanjim oblastnikom preveč v nos.
Bogvedi, do kdaj bi še klepetali v kuhinji pri Martineževih, če jo stari gospodar Peter ne bi meni nič tebi nič pobrisal iz kuhinje. Debelo sem zijala, potem pa se mi je zabliskalo: seveda, gospod častitljive starosti tudi tokrat ne bo zamudil televizijskih poročil.
Tako preprosto in naravno je vse pri kremenitemu možu Petru Železnikarju. Življenje gaje prav zaradi odločnosti, vztrajnosti in pridnosti tako bogato obdarilo .- z zdravjem, šegavostjo in ljudmi, ki ga imajo radi. Prav nič čudno ne bo, če se čez desetletje zopet srečamo. Ko bo okroglih sto!
IVANA SKAMEN
Ogled muzeja 1. svetovne vojne v Kobaridu
Organizacija združenja Slovenskih častnikov v Kamniku je organizirala 18. 5. 1994 izlet v Kobarid. Zbrali smo se na avtobusni postaji v Kamniku. Prisotne je pozdravil g. Jože Arko in nam predstavil potek poti do Kobarida, potem pa nas je voznik Silvo povabil v svoj muzejski avtobus.
Peljali smo se čez Škofjo Loko, po Selški dolini navzgor, čez So-rico v Podbrdo. Po kratkem postanku in okrepčilu smo nadaljevali pot po Baski grapi. Cesta se vije ob Bači in prepleta z železnico, zato je bila vožnja resnično ' zanimiva. Ob Mostu čez Sočo smo zavili navzgor proti Tolminu in naprej proti Kobaridu. Med vožnjo smo se pogovarjali, kako težko se je bilo vojskovati v tako ozkih in takrat še brezpotnih grapah in dolinah. V Kobarid smo se z našim muzejskim avtobusom srečno pripeljali. Ker smo bili na-
javljeni vodstvu muzeja, smo morali pohiteti.
V muzeju nas je sprejel kustos, ki nas je vodil po muzejskih prostorih in nam strokovno razlagal pomen in potek soške fronte. Ze pesnik Simon Gregorčič je v letih pred vojno napisal: » ... tod se-kla bridka bodo jekla in ti mi boš krvava tekla...« Poudarek je na zadnji 12. ofenzivi. Sedaj to imenujejo tudi Čudež pri Kobaridu. Ob pogledu na velike kalibre granat v veži muzeja človeka stisne pri srcu, kako so se šele počutili vojaki v rovih, ko je po njih padala toča granat. Največja med njimi je kalibra 450 mm, težka je bila kar 1259 kg. Izstreljevali so jo iz topa, ki je moral biti zaradi svoje velikosti in teže na železnici. Teža je dosegla 82 ton, domet je bil pa kar 120 km. Kadar so z njim streljali, so ga po treh izstreljenih granatah morali hitro skriti, ker bi ga v nasprotnem
Kamniško Turistično društvo v Solferinu
Turistično društvo Kamnik je 11. 6.1994 organiziralo zanimiv izlet v severno Italijo. Ogledali smo si zgodovinske spomenike, kostnice, muzeje in znameniti 64 m visoki spominski stolp v St. Martinu. Udeležence je posebno zanimala cerkev, kjer so v prezbite-riju shranjene lobanje in kosti padlih v bitki 24. 6. 1859. pri Solferinu. Na stenah cerkve so napisana imena padlih, med njimi je veliko Slovencev, ki so se v tej bitki borili v avstrijski vojski pod generalfeld maršalom Benedekom. Po ogledu St. Martina smo videli Solferino in hrib cipres, kjer je spomenik ustanovitelju Rdečega križa, Švicarju Henriju Dunantu.
V Solferinu je obrambni stolp »ROCCO«, zgrajen vil. stoletju, ki je sedaj muzej. Velika trdnjava na hribu Solferina je sedaj spremenjena v stanovanja. Sredi trdnjave je cerkev s kostnico. Iz Solferina smo se odpeljali v Desenzano, ki leži ob Gardskem jezeru in se ustavili v Peschieri, kjer se iz jezera izliva reka Mincio. V tem kraju je tudi velika benečanska trdnjava iz 16. stoletja. Začeli smo se vračati proti Kamniku in med potjo obiskali še veliko trgovino v Portogruaru. Izlet je vodil dr. Sadni k ar v zadovoljstvo izletnikov, ki so doživeli ta del Italije in Gardsko jezero.
DR. NIKO SADNIKAR
Znamenito Podgorškovo hišo na Glavnem trgu II (poleg Ljubljanske banke) so le pričeli obnavljati. V nekdanji lokal s sadjem in zelenjavo se bo v teh dneh preselila Knjigarna Forum z Duplice. V.MFJAČ
Delo kamniških gasilcev
Za varen začetek meseca maja so štirje gasilci dežurali ob kresovih po Kamniku in okolici šest ur. Na srečo ni bilo nikjer potrebno posredovati.
Že čez dva dni pa je zagorelo v Stahovici v trgovini KGM. Požar je nastal ob 10-litrskem grelcu Tiki in povzroči približno 30.000 DEM škode. Pri gašenju je sodelovalo 18 gasilcev iz GD Kamnik in 7 gasilcev iz GD Kamniška Bistrica.
14. 5. - so štirje gasilci posredovali pri prometni nesreči na cesti Gozd - Črna, kjer se je prevrnil osebni avtomobil.
21. 5. sta dva gasilca pomagala vozniku osebnega avtomobila, ki je v Podhruški zletel s ceste.
25. 5. je poklical stanovalec iz Zikove 4 in povedal, da mu v stanovanje teče voda iz višjega nadstropja. V prisotnosti policije sta dva gasilca vstopila v stanovanje in zaprla vodo.
4. 6. smo se z devetimi desetinami udeležili občinskega gasilskega tekmovanja v Komendi. Kljub oblačnemu vremenu nam je bilo vroče, saj smo se trudili biti čim boljši. Dosegli smo naslednje rezultate:
- pionirji 5. mesto, pionirke 2. mesto, mladinci 6. mesto, mladinke 1. mesto, člani A2 4. mesto, Člani Al 9. mesto, člani B2 1. mesto, člani BI 2. mesto, člani B 2. mesto.
Najbolje so se odrezale mladinke, saj so vajo izvedle v takem času, da se bodo udeležile izbirnega tekmovanja za gasilsko olimpiado. 9. 6. je 50 učencev OŠ Stranje obiskalo in si ogledalo prostore gasilskega doma in prisluhnilo predavanju.
Poleg zgoraj omenjenih del smo imeli še nekaj manjših posredovanj in en lažni alarm. Nekatera gasilska vozila smo peljali na servisne preglede in poskrbeli tudi za urejeno okolico gasilskega doma. V ta namen smo posadili 48 dreves (lipe in javore) ter očistili okolico doma.
V prihodnjih dneh nas čaka predvsem delo z mladino (priprava mladink na izbirno tekmovanje in letovanje 18 pionirjev na Debelem rtiču) ter drugo izobraževanje. Člani B pa se bodo udeležili gasilskega tekmovanja v Avstriji. Želimo jim veliko uspeha.
DARJA PIRŠ
Kamniški častniki med ogledom muzeja L svetovne vojne v Kobaridu.
primeru odkril nasprotnik. Zato so ga potem z lokomotivo, ki je bila sestavni del topa, hitro prepeljali v tunel v Podbrdu. Želo zanimiv je bil tudi podatek, da so bili načrti za 12. ofenzivo narejeni pri nas v Kamniku v hiši, kjer je sedaj vrtec Antona Medveda na Šutni, ker je bil Kamnik globoko v zaledju frontne črte, imel pa je tudi vojaško industrijo - smodnišnico. Sama avstrijska armada je bila preslabotna, zato so za pomoč zaprosili Nemčijo in nato skupaj do 12. septembra 1917 končali načrte za 12. ofenzivo. Celotna operacija se je imenovala »Zvestoba v orožju.« Tukaj so prvič in zato presenetljivo učinkovito uporabili taktiko bliskovite kombinacije topništva in pehote, na majhnem prostoru in ob veliki samoiniciativi oficirjev in vojakov. V popolni tajnosti so nato prepeljali v bližino fronte 2500 vlakov (z več kot 100.000 vagoni vojaške opreme, materiala in vojakov. Prepeljali so tudi več kot 3000 topov vseh možnih kalibrov. Vsa ta oprema je morala skupaj z vojaki po vseh možnih poteh na fronto. Zato so uporabljali vse mogoče. Od cest, železnic, poti, žičnic do rudniških rovov.
Dva dni pred odločilnim napadom je na italijanski strani kralj Viktor Emanuel 111. obiskal frontno črto in zaupal generalom, da ni nobene nevarnosti. Ob pogledu na utrjen sistem obrambe so bili samozadovoljni vsi od kralja, generalov do vojakov. Kakšna zmota! 24. oktober 1917. Napad se začne ob dveh zjutraj. Megla, dež, sneg v planinah. Napad presenetil Italijane. Rušilne in plinske granate letijo vsevprek. Po štirih urah obstreljevanja vse utihne. Ob pol sedmih se začne znova. Potrgane so telefonske, telegrafske linije, ostali so brez zvez s komando. Ko gre v napad pehota, se začne boj mož na moža. Zanimivo potezo naredi podporočnik Erwin Rommel. Izbere 146 vojakov, se prebije na levi breg Soče in iz
smeri Tolmin prodre preko obrambnih linij proti Kolovratu. Prebije prvo, drugo in še tretjo. Pot k zmagi je prosta. V treh dneh pride do čina kapetana. Tudi pri Bovcu Avstrijci skupaj z Nemci presenetijo Italijane s kombinacijo rušilno plinskih izstrelkov. Presenečenje je popolno. Vojaki so umirali celo v spanju, ko jih je presenetil morilski plin fosgen, kajti pri tretjem vdihu plina so razpadla pljuča. Av-strijsko-nemška armada prodira z vseh strani. Italijani se panično umikajo, kakor kdo ve in zna. V treh dneh bojev so Italijani vrženi daleč nazaj v Furlanijo. Tukaj so Nemci prvič preizkusili tako imenovano bliskovito vojno. V letih 1915-1918 je na 90 km dolgi fronti padlo 1.200.000 vojakov. Tako se izpolnijo napovedi pesnika Simona Gregorčiča, da bo Soča tekla krvava.
Po ogledu muzeja, ki je upravičeno dobil naziv Evropski muzej leta 1993, smo bili pretreseni zaradi njegovega protivojnega sporočila. Podpisali smo se še v spominsko knjigo in postali ob sliki pisatelja Ernesta Hemingwayja, udeleženca bojev na soški fronti in pisca znamenitega romana Zbogom orožje. V obeh armadah je služilo veliko število slovenskih fantov in mož, vendar žal točno število ni znano.
Po kosilu smo si izbrali vrnitev preko Vršiča. Ogledali smo si tudi kostnico nad Kobaridom, kjer je pokopanih več kot 7000 italijanskih vojakov. Poslabšalo se je tudi vreme, tako da je že pred Bovcem začelo deževati. Kljub dežju smo se ustavili pri izviru Soče, da si je naš muzejski avtobus opomogel pred vršiško strmino. Sredi strmine smo pobrali še mladega nemškega motorista, kateremu je razneslo zadnjo gumo. Na Vršiču še zadnji pogled po dolini Trente in že se peljemo proti Kranjski Gori. Poiskali smo vulkanizerja, se poslovili od motorista in se odpeljali proti Kamniku. Vsem, ki so pomagali pripraviti izlet, iskrena hvala.
BOJAN KLEMENC
OBVESTILO
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS št. 18/84, 37/ 85, 29/86, Ur. I. RS št. 26/90)
obveščamo
vse zainteresirane, da bo
od 2. 7. 1994 do 31. 7. 1994
JAVNA RAZGRNITEV
OSNUTKA ODLOKA O SPREJEMU PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA UREDITVENO OBMOČJE PN2 GOLF CENTER.
JAVNA OBRAVNAVA
razgrnjenega gradiva bo v sredo, 20. 7. 1994, ob 20. uri v prostorih Krajevne skupnosti Volčji Potok.
Osnutek urbanističnega akta bo javno razgrnjen na sedežu občinske skupščine (II. nadstropje) ter v prostorih Krajevne skupnosti Volčji Potok.
OBRAZLOŽITEV
V okviru turističnega razvoja občine Kamnik se v delu območja Volčjega Potoka predvideva in načrtuje športno rekreacijski center, namenjen igrišču za golf s pripadajočimi objekti. Predel se obravnava in ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, s katerimi se določajo merila in pogoji za projektiranje in izvajanje načrtovanih posegov.
ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE OBČINE KAMNIK
OBVESTILO
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS št. 18/84, 37/ 85, 29/86, Ur. I. RS št. 26/90)
obveščamo
vse zainteresirane, da bo
od 2. 7.1994 do 31.7.1994
JAVNA RAZGRNITEV
OSNUTKA ODLOKA O SPREJEMU PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA UREDITVENO OBMOČJE PN3 TERME SNOVIK.
JAVNA OBRAVNAVA
razgrnjenega gradiva bo v ponedeljek, 18. 7. 1994, ob 20. uri v prostorih Krajevne skupnosti Srednja vas v Tuhinju.
Osnutek urbanističnega akta bo javno razgrnjen na sedežu občinske skupščine (II. nadstropje) ter v prostorih Krajevne skupnosti Srednja vas.
OBRAZLOŽITEV
V letu 1991 je bil pripravljen razvojni program za območje Tuhinjske doline, kjer ima pomembno vlogo tudi izboljšanje turistične ponudbe na osnovi termalne vode v Snoviku. Z načrtovanjem storitvenih in spremljajočih športnorekre-ativnih dejavnosti je možno razviti pestro in kvalitetno turistično ponudbo.
Možnost celovitega urejanja območja Snovika je podana v okviru prostorskih ureditvenih pogojev.
ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE OBČINE KAMNIK
DATUM	KRAJ	PRIREDITEV	PRIREDITELJ
sobota, 25.6		telet v Sežano, TomaJ, Kostanjevico na Krasu, Mira, Ajdovščino	TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK 032-011
nedelja, 26. 8		pohod na Kamniško sedlo - Planjava	PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK 831-345
patak, 1. 7., ob 20.30	župnijska cerkev Kamnik (šutna)	XVI. letni koncert MaPZ Cantemus Kamnik	ZKO Kamnik 831-812
nedelja, 10. 7.	Razstavišče Veronika	razstava slik Danijela Fuggerja: Od Domžal do Kamnika	ZKO Kamnik 831-812
nadalja, 17. 7.		dan Kamniških planin Kokrsko sedlo • - športni vikend	PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK 831-345
nedelja, 24. 7.		sodelovanje kamniških narodnih noš na prireditvi Pivo In cvetje v Laškem	TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK 832-011
sobota, 30. 7.		vzpon na Km	PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK 831-345
sobota, 6. 8.
sodelovanje kamniških narodnih noš na mednarodni povorki v Beljaku
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK 832-011
Kolesarski piknik
Kolesarji društev upokojencev Gorenjske so se udeležili kolesarskega srečanja 25. maja 1994, ki je bilo pri Lovski koči na Križu pri Komendi. Zani-maje med kolesarji je bilo veliko. Čeprav je kislo vreme kazalo še na poslabšanje, je bil dan vendarle primeren za to zvrst športa, ki je med upokojenci zelo priljubljen.
Dolge kolone kolesarjev so prihajale po skupinah. Prišli so iz Kamnika, Kranja, Škofje Loke, Moravč, Mengša, Domžal, Vodic, Cerkelj... Po podatkih se je srečanja udeležilo približno 250 kolesarjev in kolesark upokojencev.
Društvo upokojencev Komenda, kot organizator srečanja, je pripravilo zelo zanimiv in pester program, deloma v sodelovanju z DU Kamnik. DU Komenda je skrbelo za prehrano in pijačo. Za vse je bilo dovolj različnih dobrot po zelo zmernih cenah. Predsednik DU Komenda Jože Kern je nagovoril navzoče, jih pozdravil in zaželel dobro počutje v lepi okolici. Zahvalil se je sponzorjem Stolu, Eti, Pekarni Horvat in drugim, ki so s svojimi prispevki omogočili uresničitev piknika.
Športnike kolesarje - upokojence je pozdravil predstavnik DU Kamnik, ki je bil hkrati tudi   predstavnik   ZDUS iz
Ljubljane. Govorili so tudi predstavniki drugih društev.
V kulturnem programu je sodeloval Božo Matičič in Rok Lap. Predstavila sta več pesmi, ki so jih poslušalci viharno nagradili s ploskanjem. Nastopila je Kati Turk, kot že mnogokrat na podobnih srečanjih. Kamniška ljudska umetnica je s svojim humorjem spravila ljudi v dobro voljo. Prebrala je več pesmi, ki jih je pripravila za taka srečanja. Nastopile so tudi pevke iz drugih društev, humoristka iz DU Kranj je stopnjevala veselo razpoloženje in smeh. Kot je ugotovila, je to najcenejše zdravilo za upokojenske tegobe. Na svoj račun so prišli tudi balinarji na tamkajšnjem balinišču.
Z ozvočenjem in glasbo je Slavko Šuštar skrbel za veselo razpoloženje, mnogi so kljub dolgi vožnji zaplesali in zapeli. Piknik je v popolnosti uspel in vreme je vzdržalo.
V poznih popoldanskih urah so se kolesarji vračali na svoje domove veseli in razigrani.
To kolesarsko srečanje je bilo za upokojence-športnike lepa priložnost, da so se dogovarjali za podobno akcijo v letu 1995. Organizacija srečanja je pokazala, da je mogoče take aktivnosti pripraviti ob relativno skromnih sredstvih, če le obstaja dobra volja.
STANE SIMŠIČ
Kolesarji upokojenci se znajo poveselili.
Tudi podiranje ni enostavno
Pravnomočen sklep o odstranitvi kovinarske delavnice Ku-ret, takorekoč sredi ene najbolj strnjeno pozidanih blokovskih sosesk na Duplici, je ugledal luč sveta že lansko pomlad. Poprej so se seveda, kot je to pri nas v navadi, vrstile pritožbe in pritožbe na pritožbe - vse do ustavnega spora. In čeprav je ta dorekel sodbo že pred dobrim letom, so si občinski upravni organi složno stkali možnosti za še en krog pogajanj. Očitno brez uspeha, saj so se pred mesecem dni odločili za zadnje dejanje in investitorja obvestili, da mora do 13. junija objekt v celoti odstraniti - sicer bodo za to poskrbeli na urbanistični inšpekciji. Ker objekt ni bil odstranjen, so lahko bližnji stanovalci in mimoidoči kar dva naslednja dni »uživali« v nevsakdanji predstavi, ki se ne bi mogla ravno pohvaliti z izbranim besedilom, še zlasti je bil pester seznam vključenih psovk. Tudi hud pes ni manjkal, cestne zapore in policajev, ki so za vsak primer, »ostali na položajih« tudi še potem, ko se je kri vsaj za silo ohladila.
Sicer pa se je rušenja lotila desetčlanska ekipa Komunal-nega'"podjetja Kamnik, ki si je za to opravilo vzela skoraj teden dni — in to ne osemurnega
delovnega časa, marveč od b. do 22. ure, le prvi dan so z delom pričeli, zaradi bogatega predprograma, šele opoldne. Predračun je znesel kar tri milijone tolarjev. Stroje in opremo iz delavnice so prepeljali v prazne Alpremove prostore na Usnjarski, preostale kupe materiala izpred delavnice pa na sejmišče. Na izpraznjenem prostoru bo urejeno parkirišče na makadamski osnovi. Stane Zarnik, vodja občinskega inšpektorata, pravi, da bodo investitorja Franca Kureta, v kolikor ne bo poravnal stroškov izvršbe, tožili. Hkrati pa je prepričan, da bo ta korak investitorja vsaj toliko »omečil«, da bo poslej tudi ta pripravljen bolj plodno sodelovati pri iskanju rešitev menjalne pogodbe, ki teče ločeno od postopka rušenja, vendar sila dolgotrajno in za marsikoga tudi že dolgočasno, a. P.
Popravek
V prejšnji številki Kamniškega občana nam jo je zagodel tiskarski škrat, ki je pravilni nadnaslov prispevka Pokraculjine strelice spremenil v Pokrajinske strelice. Avtorici in bralcem se opravičujemo. Uredn|stv0
Srebrno priznanje inovatorjem
Skupina treh kamniških mladih podjetnikov inovatorjev - arhitekta Matej Gašperič in Aleš Ivanko ter mag. elektrotehnike Aleš Jaklič - je na nedavnem celjskem obrtnem sejmu prejela srebrno priznanje za informacijski kiosk HAL. Demonstracijo delovanja te naprave smo si lahko ogledali tudi v Ljubljani na Marketinškem klubu in glede na zanimanje zanjo se tudi Slovencem obeta kakšen interaktivni informacijski kiosk v turistični ponudbi, v trgovinah, na borzah, na letališču, bencinskih črpalkah itd., skratka povsod, kjer uporabnik potrebuje točno in hitro informacijo 24 ur na dan.
Gre za novost na slovenskem tržišču, saj je ta kiosk edini, ki ima kompletno softversko rešitev, ki združuje animacijo, digitalni video in stereo zvok. Poleg
tega je barvni zaslon občutljiv na dotik, tako da uporabniku ni treba pritiskati na gumbe, marveč se s prstom dotika površine zaslona in izbira poljubne programe. Možnosti uporabe so neskončne. V pomoč je lahko turističnim agencijam za zanimivo predstavitev aranžmajev. Nakupovalni in poslovni centri, ter trgovine ga uporabljajo za orientacijo in predstavitev ponudbe.
Na razstaviščih je nepogrešljiv vir informacij tako za obiskovalce kot razstavljalce. Z njim lahko svojo ponudbo uspešno predstavijo zavarovalnice, banke, borze, letališča, pristanišča, avtobusne in železniške postaje itd. Tudi prenosno in razstavljivo ohišje so atraktivno oblikovali in izdelali avtorji sami.
VERA MEJAČ
Informacijski kiosk HAL.
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi
Odgovor na zapis gospoda Briclja v Kamniškem občanu, št. 11
Gospod Bricelj pravilno navaja, da je bilo na volitvah leta 1992 nekaj glasov premalo za mojo neposredno izvolitev v Državni zbor. Nič čudnega ob tako načrtnem blatenju mojega imena nekaj dni pred volitvami! Tudi na ovadbo proti neznanim storilcem, ki sem jo 14. 1. 1993 vložil na Temeljno javno tožilstvo, še ni odgovora. Ta molk je zelo zgovoren; vaš poizkus blatenja pa je verjetno naročen v zvezi z lokalnimi volitvami?! Ponosen sem na volilni uspeh iz leta 1992, saj je 3009 glasov volilne podpore pomenilo 2. mesto med 21. kandidati. Take volilne podpore ni bila deležna več kot polovica poslancev sedanjega Državnega zbora. Vsem volivcem sem iskreno hvaležen, kar dokazujem tudi s tem uporom proti prevaram in zlorabi! Zakonitost je temelj urejene družbe!
Pišete tudi, da morda samoprispevek niti ne bi bil potreben, če? Saj ni! Preberite Kamniškega občana, Št. 11, 9. 6. 1994, prvo in drugo stran. Tu boste lahko prebrali »Vrstni red naložb v šole«, ki ga je sprejel IS občine Kamnik na svoji seji 25. 5. 1994. Po tem programu bo izgradnji OŠ Šmartno v Tuhinju sledila izgradnja osnovne šole v Komendi s telovadnico s površino 570 m2, nato osnovne šole Moste za 240 učencev. Iz tega lahko ugotovite, da referendumska potegavščina snovalcev referenduma zares ni bila potrebna!!
Pazljivo sem prebral tudi drugi del vašega zapisa. Povsem ste me prepričali o upravičenosti moje zahteve za varstvo zakonitosti na javno tožilstvo Republike Slovenije, kajti odrekanje pravne veljave vabilom na referendum dokazuje, da so nekateri že tedaj vedeli za novo določilo 23. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi in zato namerno niso vabil žigosali in podpisovali! To pomeni, da je resnično šlo za poizkus namernega zavajanja z namenom izločitve vseh, ki niso naklonjeni referendumskim nameram. Vaši izrazi neobvladovanega besa in žalitve dajo slutiti, da ste osebno vpleteni.
Ste se v svoji vnemi za šport kaj vprašali, kje bodo odprta šolska igrišča? Mogoče na parkirišču za vašo večnamensko športno dvorano - telovadnico? Ali pa bo za šolarje dovolj igrišče na cesti pred šolo?? Boste tudi tukaj preganjali šolarje z igrišča, kot se je že dogajalo na teniškem igrišču?! Ta vaša utvara je do sedaj doživela vsaj tri projektne predelave, pa je še
vedno ni mogoče normalno umestiti v prostor, ki je namenjen šolski telovadnici! Iz na zboru krajanov ponujanih 1300 mz površine se je ta zmanjšala na približno 700 m2. Kaj ni tudi to prevara? Za prepro-jektiranje pa je bilo neodgovorno porabljenih že preko 100.000,00 SIT.
Gospod Drago Bricelj, zakon mi dopušča 90 dni časa za premislek. Nekaj tega časa bo na voljo tudi vam, da pripravite dokaze za vaše trditve, ali pa da se opravičite za žalitve, ki ste jih zapisali. Toliko za vas, g. Bricelj. Zaradi trditve gospoda Briclja, ki se podpisuje kot predsednik športnega društva Komenda, čeprav to ni; da ga podpira 400 športnikov Komende, vabim vse polnoletne Komendčane, da se pridružijo moji zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je bila dne 23. 05. 1994 vložena na Javno tožilstvo R. S. Prepričan sem, da mi ne bo težko zbrati 811 podpisov, kar je kvalificirana večina volilnih upravičencev krajevne skupnosti Komenda (več kot polovica).
Z odličnim spoštovanjem
PAVEL OCEPEK
Prispevki k ustvarjanju komendske zgodovine
Želja po uveljavljanju in pomembnosti pri ustvarjanju komendske zgodovine je zapeljala pisca sestavka Iz zamere ob telovadnico - Romana Grošlja k pisanju svoje resnice in poizkusu, da že vnaprej določi krivca za svoj morebitni neuspeh. Resnica o prizadevanjih za graditev prizidka k osnovni šoli v Komendi je, da smo za dograditev šole iskali možnosti že, ko je bil Roman Grošelj šoloobvezni deček. V letih 1980/81 so bile izdelane študije, ki so dokazale nujnost dograditve. Na osnovi teh podatkov je bil sprejet prednostni vrstni red gradnje šolskih objektov v občini Kamnik in potrjen dogovor s predstavniki KS Moste o usklajenem razvoju obeh šol. Elaborat s temi podatki hrani g. Janez Kimovec. Šele na osnovi teh dogovorov je uspelo delegatom iz Komende in Most v Skupščini občine Kamnik doseči, da je Skupščina zagotovila proračunska sredstva za gradnjo in opremo novozgrajenega prizidka. Sredstva, zbrana s samoprispevkom v Komendi, so bila porabljena za dokup zemljišča pri osnovni šoli, gradnjo mrliških vežic in sofinanciranju obnove krajevnih cest. Podatke o tem hranita občina Kamnik in KS Komenda.
Grošljev govor ob odprtju šolskega prizidka v Komendi za mene ni imel nobene sporočilne, literarne ali
kake druge vrednosti, zato ni mogel vplivati na moje ravnanje in sodelovanje pri delu Sveta KS Komenda. V svetu sodelujem, ker so me prebivalci Komende predlagali in izvolili na svobodnih in demokratičnih volitvah. Interesi krajanov - tudi moji - niso vedno enaki interesom predsednika Sveta KS. Povsem normalno je, da so včasih mnenja različna. Če bi se predsednik Sveta obnašal kot enak med enakimi, bi bilo delo v Svetu bolj sproščeno in uspešno, člani Sveta pa ne bi predčasno zapuščali sej. Ta problem ni majhen. Predsednik je odslovil tajnico, tako da sedaj opravlja posle predsednika in tajnika, ter tako sam sebi nalaga opravila in jih izvaja. Seje sklicuje tedaj, ko je to njemu všeč in ne tako, kot je bilo dogovorjeno. Krši predpise o poslovanju in predpise o javnih natečajih. Ko protestiram, težim. Te in še druge kršitve so razlog, da nekateri člani Sveta ne sodelujejo več. Povsem narobe je iskati vzroke za mojo pritožbo na Vrhovno sodišče in še kam v »telovadnici« ali mojem odnosu do nje. Moj predlog je bil jasen in nedvoumen: Vrhovnemu sodišču predlagam, da ugotovi nesporno dejstvo, da je izid referenduma, razpisanega po določilih tedaj veljavnega zakona (Ur. list 23/77 in 18/88), tudi zaključen po teh določilih - torej neuspešen.
Svet KS naj prouči možnost novega razpisa po določilih novega zakona.
Predlagam spoštovanje na referendumu izražene volje občanov, nasprotujem pa poizkusu, da bi naključje ali celo namerno prevaro imenovali volilni izid.
Svojo usodo bomo krojili na osnovi utemeljenih razlogov in maksimalnega soglasja. Spoštovanje mnenj in utemeljenost predloga je temeljni predpogoj uspeha. Želimo vedeti, koliko bi stala gradnja telovadnice - športne hale, kolikšni bodo stroški poslovanja, koliko nas bo stalo ogrevanje in vzdrževanje, kdo in kdaj bo zgradbo uporabljal, kje bo parkiral in še bi se kaj našlo, odgovora pa ni bilo. Površne obljube o 600.000 DEM so, žal, le slepilo za naivne.
Pri izvedbi referenduma so bili grobo kršeni naslednji členi zakona o referendumu in ljudski iniciativi: 23. člen »Z neudeležbo se ne boste vzdržali temveč ste proti« (zavajanje)
33. člen »nespoštovanje razpisanega roka« absolutna procesna kršitev.
35. člen »kršitev volilne pravice«, zloraba mladoletnih med 15. in 18. leti.
37. člen »kršitev pravice glasovanja«, glasovanje s in brez pooblastil
44. člen »kršitev volilnega molka«
Če upoštevamo dejstvo, da je v pripravah na izvedbo referenduma sodeloval tudi predsednik Športnega društva Komenda jurist Stane Zarnik, je težko verjeti, da gre za splete okoliščin, ki so povzročile navedene kršitve. Predsednika volilne komisije g. Cirila Kerna sem osebno opozoril na kršitve 33., 35. in 37. člena zakona o referendumu, vendar so se kršitve nadaljevale. Zaradi navedenih kršitev je nespodobno, da Roman Grošelj želi miniranje referenduma nekomu podtakniti, ko je sam obilno prispeval h kršitvam. Na ozadje govoric, o katerih pletenici predsednik Sveta KS, si mora odgovoriti sam. Verjetno so vsaj posredno povezane s štirinajstdnevno okvaro varovalke za javno razsvetljavo na cerkvenem trgu. Tudi jaz sem prejel kar lepo število telefonskih klicev v zvezi s to zadevo. Klici niso bili anonimni, tudi grozilni niso bili, vsi so izražali polno podporo mojemu ravnanju, kar pomeni, da nikakor nisem v pritožbi sam.
Obrazložitev, kakršno ponuja Vrhovno sodišče v svoji zavrnilni sodbi - smisleno uporabo 3. in 51. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter namernem prezrtju 210. člena ZUP, nas privede v pravni absurd, ko kršitelj suvereno odloča o pravilnosti svojih kršitev, Vrhovno sodišče pa to samozadostnost potrdi!
PAVEL OCEPEK
Odgovor g. Grošlju na odprto pismo prebivalcem KS Moste
Naj na začetku povem, da se do sedaj nisem vključeval v polemiko v javnih glasilih, ker menim, da to ne vodi k rešitvi problema, ampak ga samo poglablja. Vendar je v odprtem pismu krajanom Most toliko polresnic in zamolčanih dejstev, da se moral oglasiti.
Najprej bi povedal, da je dopis, ki ga je poslal svet KS Komenda na KS Moste dejansko tak, kot navaja g. Grošelj. Vendar bi rad povedal občanom KS Moste, da govorice o ukinitvi OŠ Moste (namesto nje naj bi dobili nakupovalni center), prestavitvi črpalke na ozemlje KS Komenda in zamenjavi dela zemljišč med KS Komenda in KS Moste niso izmišljotina. Te besede so bile izrečene 21. 2. 94 v prostorih občine Kamnik, po končanem sestanku o lokalni samoupravi in to meni osebno ob navzočnosti dveh prič.
Potem bi odgovoril tudi na vprašanje, kje so bili občani Most, ko je g. Grošelj varoval šolo v Mostah pred poplavo. Ljudje smo varovali svoje domove pred vodo. Dodajam pa, da je g. Grošelj dežural v Mostah zaradi »moralnega mačka«, saj je po njegovi zaslugi
Občinsko gasilsko tekmovanje v Komendi
Mladi kamniški gasilci po tekmovanju.
Vsakoletno srečanje gasilcev, mladih in starejših, je bilo letos 4. 6. na hipodromu v KOMENDI. Pomerili so se v gasilskih veščinah, štafeti in redovnih vajah. Skupno je sodelovalo 850 tekmovalcev in 50 sodnikov.
Vreme je komaj vzdržalo, toda ob razglasitvi rezultatov nas je vendarle malo porosilo, da ni bilo preveč vroče krvi. Razumljivo je, da bi bila rada vsaka desetina prva. To pa ni mogoče, saj je lahko le ena pr-
Kamnik gostil skavte iz vse Slovenije
Slovenski pregovor pravi, da se dan po jutru pozna. In sobotno jutro, 21. 5., ni obetalo lepega dne. Po kamniških planinah so se podili nevihtni oblaki in od časa do časa je poškropilo tudi v nižini.
To pa ni prav nič zmotilo katoliške skavte in skavtinje. Zanje je bil to »Dan, ki ga je naredil Gospod!«.
Roverji in popotnice (fantje in dekleta stari 17 in več let) so si Kamnik in okolico izbrali za prvo vseslovensko srečanje svoje veje. Vseslovensko zato, ker so enakopravno sodelovali tudi zamejski slovenski skavti in skavtinje.
Zbiranje se je začelo že v zgodnjih jutranjih urah. Čas do začetka so izkoristili za ogled mestnih znamenitosti.
Ob 11. uri so se zbrali na vrtu frančiškanskega samostana. Do 13. ure se je v šaljivem in domiselnem načinu predstavilo vseh 30 stegov (lokalna skavtska enota).
V mešanih skupinah po osem so, po uvodni predstavitvi, krenili na pot proti Stranjam. Toda to ni bila kakršnakoli pot, ampak pot, v kateri so se združevali vsi bistveni elementi skavtstva - to pa je druženje mladih, medsebojno spoznavanje, reševanje tehničnih problemov, duhovno poglabljanje, skupno kosilo in meditacija.
V poznih popoldanskih urah
so prispeli v Stranje. Prav zanimivo jih je bilo opazovati pri urejanju izdelkov in zaključevanju nalog, ki so jih reševali na svoji poti.
Dan so zaključili s sv. mašo ob zvokih kitar, duhovnih pesmih in priložnostno oblikovani liturgiji.
Ta dan bo ostal v spominu mnogih, tudi zato, ker je bilo vreme vsaj do določene mere poteku prireditve naklonjeno. Vseslovensko srečanje roverjev in popotnic so vzorno pripravili skavti Kamnika in Domžal.
DANIJEL BEZEK
va in ena zadnja, druge se razvrstijo med njima. Sicer je za gasilce važno tovariško srečanje ter izpopolnjevanje gasilskega znanja, ki ga s pridom uporabljajo pri gašenju in reševanju ogroženega imetja in ljudi. Predsednik tekmovanja je bil g. JOŽE BERLEC, dipl. ing., kot poveljnik, tekmovanje pa je uspešno vodil g. JOŽE OBLAK, dipl. ing., kot podpoveljnik OGZ KAMNIK.
Tekmovanje je bilo zelo lepo organizirano na velikem prostoru hipodroma v KOMENDI in je potekalo brezhibno po načrtu. Pričelo se je ob 7. uri zjutraj in se končalo s podelitvijo diplom in pokalov ob 12. uri. Naj naštejem desetine, ki so dosegle prva tri mesta:
Pionirke: SREDNJA VAS, KAMNIK, TUNJICE. Pionirji: KRIŽ, SREDNJA VAS, KOMENDA. Mladinke: KAMNIK; SREDNJA VAS, KRIŽ. Mladinci: SREDNJA VAS, KOMENDA, TUNJICE. Članice A: MOTNIK, KRIŽ. Člani A: SREDNJA VAS I, SREDNJA VAS II, KOMENDA. Članice B: SVILANIT, KAMNIK. Člani B: KAMNIK I, KAMNIK II, KRIŽ. Veterani: KOMENDA, NEVLJE.
Mladinci iz SREDNJE VASI in mladinke iz KAMNIKA imajo pravico do nastopa na izbirnem tekmovanju SLOVENIJE za udeležbo na olimpijadi
Tudi kriški gasilci so se na občinsko tekmovanje v Komendi dobro pripravili, saj so v ta namen izrabili tudi nedeljo, ko je v njihovem gasilskem domu potekal referendum.
naslednje leto. Seveda bo potrebno zanj še veliko trdega dela in mnogo vaj. Želimo jim veliko uspeha!
Društva »MLADI GASILEC« so bila ustanovljena v osmih osnovnih šolah naše občine. Uspešno pa delata samo še v šoli SELA in ŠMARTNO. Ti ekipi si že nekaj let menjaje delita prvo mesto v državi. Ti uspehi so sad skupnega dela gasilskega društva in mentorice na šoli. Letos bo to tekmovanje v septembru. Prav bi bilo, da se to delo poživi ali na novo organizira še v drugih šolah. S tem vzgajamo mladino v preventivni in operativni dejavnosti in preprečujemo požare, ki jih med igro povzročajo
Skupina skavtov na cilju v Stranjah zaključuje poročilo o svojih nalogah.
KRATEK OPOMNIK ZA PRIJAVO POŽARA ALI DRUGIH VEČJIH NESREČ.
Če pride do požara ali druge nesreče, kjer lahko pomagajo gasilci, kličite po telefonu:
Štev. 93 - gasilski dom KAMNIK, kjer je stalna dežurna služba. Štev.: 832-126, poveljnik gasilskega društva g. JOŽE OBLAK, dinl. ine.
Štev.: 812-153 poveljnik občine KAMNIK, g. JOŽE BERLEC, dipl. ing. '
Štev.: 817-057 ali 817-311, POLICUA KAMNIK, štev.: 94 in 831-623, Zdravstveni dom v KAMNIKU. Po vaseh naj se prebivalci zanimajo za telefonske številke gasilcev v najbližjem gasilskem društvu.
Da bo pomoč pravočasna, naj bo tudi vaša prijava hitra in pravočasna!
otroci. Teh vzrokov požarov je kar 10 odstotkov, če odstranimo te, je kar lep prispevek k napredku našega gospodarstva.
Sledi čas slovesnih gasilskih prireditev kot je 40-letnica GD KRIŽ, 70-letnica GD NEVLJE, 100-letnica GD KOMENDA z blagoslovom nove avtocisterne, razvitje novega prapora v TUNJICAH, ZGORNJEM TUHINJU in še kje. Vse gasilske prireditve so dobro organizirane in na njih sodelujejo ne samo gasilci kot gostitelji temveč tudi narodne noše, številni vaščani. Na njih se ponuja tudi možnost za razne strokovne in politične pogovore. Marsikje je to edina možnost za zbiranje prebivalstva ter udeležbe pri kulturnih prireditvah v kraju. Pridite, ne bo Vam žal, preživeli boste prijetno in zabavno popoldne s svojimi sorodniki, znanci in domačimi gasilci.
BERLEC JOŽE
SHARP
SERVIS
MENGEŠ 3?73 84 09
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi
postalo območje KS Moste razlivno področje reke Pšate. (Ni se zavzemal za razširitev razbremenilnega jarka, ampak je podprl načrt za razširitev struge, ki dovaja vodo v naselju Moste in Suhadole.)
Tudi podpora g. Grošlja za nujna sanacijska dela v OŠ Moste je resnično sama po sebi umevna, saj bi ob denarju, ki je bil porabljen za OŠ Komenda, zelo težko opravičil kakršnokoli poškodbo učencev, ki bi nastala zaradi dotrajanosti šole v Mostah.
Zadnji problem, ki ga navaja g. Grošelj, pa je nerazumevanje med lokalnimi voditelji. Toda, ali se je g. Grošelj že kdaj vprašal, če so ljudje v KS Komenda zadovoljni z njegovo politiko - po rezultatih na referendumu za občino Komenda bi sklepal, da niso. Da se občani KS Moste niso odločili na zboru krajanov za občino Komenda, ni krivo nerazumevanje med krajani Komende in Most. Znano je nezadovoljstvo samih krajanov KS Komenda v zvezi z referendumom za telovadnico v Komendi, pa tudi samovoljni prevzem pristojnosti pokopališkega odbora na svet KS Komenda. (Nerazčiščeno je razpolaganje z denarjem).
Upam, da sem odgovoril na vprašanja, zastavljena v pismu krajanom Most, če pa ni tako, sem g. Grošlju na voljo, da mu ostalo osebno pojasnim.
RAJKO GRUDEN Moste
Odprto pismo g. Romanu Grošlju, predsedniku Krajevne skupnosti Komenda
V petek, 20. maja, smo imeli komendski upokojenci sejo odbora ob 20. uri. Ob prihodu ob 19. uri sem ugotovil, da s svojimi ključi od naših prostorov na Glavarjevi c. 104 v Komendi ne morem odpreti vrat, ker je nekdo očitno zamenjal cilindre. Odšel sem h g. Lahu v I. nadstropje, ki naj bi bil hišnik, pa to ni, ter ga vprašal, kaj je s ključavnico. Odgovoril je, da je zamenjavo naročil predsednik KS g. Grošelj. Odpravil sem se k njemu na razgovor in mu dejal, da tega ne sme delati brez vednosti društva upokojencev. Predsednik pa je odločitev utemeljil s tem, da je bilo preveč ključev in nobenega reda. Ker je društvo samo uredilo omenjene prostore in je tudi oprema last društva, bi moral o zamenjavi ključavnic gotovo odločati kdo drug. V teh prostorih se nahaja še arhiv Zveze borcev Komenda in Rdečega križa. Pri vsej ureditvi prostorov je krajevna skupnost poskrbela samo za pleskanje, vse ostalo pa je delo upokojencev
(čiščenje, elektrika), čeprav se ti prostori uporabljajo za občne zbore društev, referendum, volitve, zadnje čase jih uporabljajo tudi skavti: tu so shranjeni prapori in drugo. Mi, upokojenci, uporabi prostorov sploh ne nasprotujemo; ne more pa vse iti na naš račun.
Naj pripomnim, da sem že večkrat prosil g. predsednika, naj da denar od najemnin v stavbi za ograjo ob pripadajočem zemljišču, vse delo pa bi upokojenci opravili sami prostovoljno, vendar nič. Vprašujem, kje je denar od najemnin. Enako vprašanje sem že postavil pred dvema letoma na zboru krajanov in prejel odgovor, da so sredstva na posebnem žiro računu. Zanima me na katerem?
G. predsednika tudi sprašujem, ali misli, da bo z našimi prostori ravnal tako kot z diskom in telovadnico v Kulturnem domu, ki ju je zaprl in se tam sprehajajo podgane, prostori pa propadajo. Telovadnico v Kulturnem domu oz. sobo v stari telovadnici so gradili mladinci s pomočjo obrtnika g. Krmavnarja iz Komende in nekaj malega krajevna skupnost v letu 1984, ko sem bil še predsednik krajevne skupnosti.
Ob koncu ne morem niti mimo problemov v zvezi z referendumom za novo telovadnico v Komendi. Ko berem v medijih razna natolcevanja, moram poudariti, da smo upokojenci najmočnejše oz. najštevilčnejše društvo v Komendi, ki tudi plačujemo samoprispevek. Če ne bi bilo upokojencev, dvomim, da bi referendum za samoprispevek uspel.
V Društvu upokojencev Komenda, Moste in Križ je 600 članov - samo v Komendi nas je 350. Kot krajani smo pripravljeni prispevati k razvoju kraja, samo ne pod takimi pogoji, da nam nekdo samovoljno zapira vrata.
Upokojenci mislimo, da bo najboljše, da ta bolnica, kjer imamo prostore, čimprej pride v prave roke, da ne bo propadala. Bolnico je zgradil Peter Pavel Glavar za reveže celotne komendske fare. Upokojenci se ne štejemo med reveže (razen nekaterih). Če bi stavba pripadala' nam, zagotavljam, da bi bila v nekaj letih kot nova in bi služila svojemu namenu kot nekdaj. Predsednik DU Komenda
JOŽE KERN
Ta ledena Brana se pa kar nadaljuje
Ne vem, kaj je lahko pametnega človeka, obenem pa še vodjo GRS Kamnik Ceneta Griljca tako razjezilo, da se je spustil na tako nizek nivo in me na žaljiv način »obdelal« v svojem odgovoru v zadnjem Kamniškem občanu.
Vzel sem v roke tekst svojega videnja omenjenih dogodkov v Brani, ga večkrat prebral in v njem nisem našel nobene trditve o svoji, po Griljčevih besedah že kar bogovski absolutnosti in nezmotljivosti. Glede na to, da se osebno ne poznava, najbrž tudi ni vmes kakšna zamera iz preteklosti.
Po tehtnem razmisleku bi rekel, daje bistvo ostrega Griljčevega odgovora v tem, da se nek nepomembnež sploh upa odgovoriti veličini, vodji gorskih reševalcev v Kamniku, na njegov neronovsko poetski članek, ki je vse že seveda točno in resnično pojasnil.
Še enkrat naj povem, da se iskreno zahvaljujem vsem, ki so takrat hoteli pomagati, to je reševalcem in mojim prijateljem, vendar na srečo pomoči nismo potrebovali!
Ne vem, kaj bi storili z menoj v primeru, če bi se komu zares kaj zgodilo, če me že sedaj križajo in imajo reševalci na svojih sestankih zaradi mene takšne probleme in debate.
Torej lep pozdrav Cenetu Griljcu in za vse nadaljnje informacije se lahko obrne na mene osebno, ker še ene replike pač ne mislim pisati.
MIRAN MARTINJAK
Odgovor Republiškega prometnega inšpektorata na opravičilo obiskovalcem in ljubiteljem Velike planine. (»Kamniški občan« 12. maja 1994)
Dne 12. maja 1994 je upravljalec nihalne kabinske žičnice na Veliko planino na šesti strani časopisa »Kamniški občan« objavil opravičilo obiskovalcem in ljubiteljem Velike planine«, v katerem navaja, da 2. maja gondolska žičnica ni obratovala zaradi togih predpisov Republiškega prometnega inšpektorata. V imenu »upravljalcev« žičniškega sistema Velika planina d.o.o. je opravičilo podpisal »v. d.« Dušan Božičnik.
Upravljalec žičničnega sistema na Veliki planini očitno ni seznanjen z dejstvom, da predpisov s področja varnosti na žičnicah in vlečnicah ne sprejema Republiški prometni inšpektorat. Republiški prometni inšpektorat je le organ, ki nadzoruje izvajanje Zakona o varnosti na žičnicah in vlečnicah, ter na njegovi osnovi sprejetih pravilnikov.
Tehnični minimum za varno obratovanje žičniških naprav pa v skladu s Pravilnikom o žičnicah in vlečni-
cah določa pooblaščeno podjetje (Zavod za raziskavo . materiala in konstrukcij), ki opravi tudi predpisane meritve in preizkuse.
Ob tem pa je v »opravičilu« upravljalca zamolčano tudi dejstvo, da nihalna kabinska žičnica (v tekstu opravičila imenovana gondolska žičnica), dne 1. 5. 1994 zaradi poškodb na krmilnem delu, ki so nastale kot posledica izrednega dogodka dne 1.5. 1994 okoli 17. ure (udar strele), v nobenem primeru ni bila sposobna za varno uporabo v javnem prevozu.
JANKO JAN, dipl. ing. Glavni Republiški inšpektor
Mojemu bratrancu Francu Sitarju v vednost
V zadnji številki Kamniškega občana si v svojem »prostem spisu« uporabil tudi moje ime in ime poslovne enote, v kateri delam. Kar se imena in delovnega mesta tiče, si točno zadel, ostali podatki pa so povsem napačni. Kaže, da so se ti kljub dobremu sodelovanju tvoji obveščevalci izneverili, vendar pravilnih podatkov ne bom navedla, ker te prav nič ne brigajo. Pregovor pravi, da naj vsak pometa pred svojim pragom. Aco, primi metlo, kajti smeti pred tvojim pragom te bodo zasule!
Še nekaj! Kar se moje zvestobe tiče, je na pravem mestu, tebi pa je tuja.
P. S. Če bomo želeli, da direktor odide, ga bomo do vrat pospremili sami, brez tebe.
VIĐA POUANŠEK Kamnik
Pojasnilo
Avtorja članka Pravna država ali umazanija... iz prejšnje številke Kamniškega občana obveščam, da je preslabo seznanjen o lastništvu firme Dabor. V bodoče mu priporočam, naj bo bolj previden pri širjenju neresničnih podatkov. Lastnik firme sem namreč jaz in ne kot je navedel pisec članka.
GABRIJEL DJURAŠEVIČ
Sitar Franc ml., sprašujem te, kdo si ti, da bi ti moral polagati dokazila o moji izobrazbi za delovno mesto poslovodje v PE Pohištvo. To delo vestno opravljam že sedemnajst let, s tem pa tudi izpolnjujem zakonske zahteve za opravljanje teh del. Glede firme Dabor pa naj te ne skrbi, ker se njen proizvodni program ne prodaja v TP KOČNA.
BORUT DJURAŠEVIČ
Enttm$t omika p0 naše
Tone Ftičar
K(R)AVAZDUŠO
Reklamni slogan, ki želi kakovost natančno določene vrste kave poudariti na poseben način, s pripisovanjem tipično človeške (duhovne) razsežnosti prehrambenemu proizvodu, prej kot želenega, dosega nasprotni učinek: cenena besedna igra pač ni dovolj, da bi bila prepričljiva. Karkoli bi že bilo mogoče dobrega pripisati za mnoge nepogrešljivemu aromatičnemu poživilu, je vendarle treba priznati: če nam je še tako ljuba in draga, potrebna in koristna, če vzbuja še takšno ugodje ali vsaj pripomore k njegovi navideznosti, kljub vsemu bi kavi ne mogli pripisati duše, četudi je s svojo dražljivo vonjavo in preroško goščo vred še tako pri srcu. Ob »kavi z dušo« se je zato mogoče le čuditi oblikovalcem reklame in njihovi preproščini, saj bi prepričljivejši učinek nedvomno dosegli že s preoblikovanjem sporočila v »kavo za dušo«, če so se že odločili vztrajati pri povezavi sicer komajda združljivih pojmov. Razumsko jedro sporočila je sicer še vedno sporno, a blagodejni učinek kave telesu uporabnika je še vedno prej poživljajoč tudi za njegovo dušo, kot pa se more kavi pripisati izključno človekova duhovna razsežnost. Da o eshatologiji sploh ne govorimo!
Pa bodi kave, takšne ali drugačne, zaenkrat zadosti; naj si le v miru vsakdo po svojem okusu izbira njeno komercialno ime, blagovno znamko, način priprave in tudi število zaužitih odmerkov. V tem spisu je kava namreč povsem slučajno: vanj je zašla iz zadnje dni pogosto predvajanega televizijskega reklamnega sporočila, ki je s poudarjanjem duše v ne najbolj posrečeni zvezi (domnevam, da namerno) zbudil želeno pozornost.
- In čemu sploh ta Storija v rubriki, namenjeni kulturi? Kaj ni vsaj nekaj iz silno podobnih vzgibov spočete namere
tudi v ravnanju tistih, ki se tudi pri razmišljanjih, besedovanjih, obravnavah kulture včasih že prav neokusno sklicujejo na dušo?
Res je narcisoidno nastopaštvo kulturnih povzpetnikov neprimerno hujši greh kot, denimo, naključni spodrsljaj oblikovalca reklamnega sporočila.
Ceneno, neprepričljivo, preračunljivo, banalno, vulgarno!
Kava z dušo. Kultura z dušo. S smetano. Z mlečkom, ampak samo dve kapljici.
Oh, meni pa, prosim, dva sladkorčka zraven.
To ste prijazna, gospa. Hvala lepa - ne, ne, kar obdržite drobiž!
Kultura z dušo ali kultura za dušo?. Ali morda vse skupaj le še ena sama duša ? In ni pri tem nikomur vsaj nerodno?
Šarjenje z besedami in pojmi za njimi (če se jih sploh zavedajo) gre nekaterim presenetljivo dobro v promet. Med kavo in kulturo je seveda nemajhna razlika, čeprav gre menda obakrat za tržno blago.
In da prodaja cvete, komercialisti v obeh primerih dodajajo nekaj duše. Slovenskemu človeku je od nekdaj vredno zabren-kati na takšne strune.
— Je duhovnim vrednotam potreben, primeren, dostojen, kričavi napis na omotu, da gre za »hrano za dušo«? Zaščitena vsebina, nezavarovan uporabnik.
Obsipan z odvečno, neprimerno, zavajajočo, morda celo zanj ponižujočo reklamo, ki ima z »bistvom stvari« komajda kaj ali sploh ničesar skupnega; vse prodomejšim tržnim zakonitostim so očitno pogosto kaj malo mar načela splošne omike, ki terjajo tudi v tem smislu korekten odnos do uporabnika (konzumenta, potrošnika).
Navsezadnje ni nepomembno niti samo »blago« - njegova vsebina pač terja različne oblike in načine pristopov. Pri navedenem primeru modificiranega slogana ni neumestno vprašanje:
Kaj pa dostojanstvo kulture, umtnosti, človekove duhovne razsežnosti in - če hočete — njegove duše, kjer je mnogo več, kot to dvoje? Se ne zdi postavljanje takšnih vprašanj temeljnega pomena za odnos do vsega, s čimer v svojem času vzpostavljamo edinstvena, ontološka razmerja?
Zateženo? Morda. A kljub temu verjetno vsaj kot razmislek ne posebej škodljivo tudi za domačo, kamniško rabo.
Aha, še krava, skrita v naslovu: to je bila Jagoda, ki smo jo imeli vsi pri hiši radi. Nekoč sem se, otrok, v hlevu na poseben način srečal z njenimi velikimi, toplimi rjavimi očmi in - sam ne vem zakaj - vprašal:
— Ata, ali naša Jagoda ima dušo?
- Nima, Tonček. Ampak mi jo imamo.
PIVNICA
PRI PODKVI O
Trg svobode 1, Kamnik tel. 817-184
Nudimo pivo in pivniško hrano:
pečene krače, golaž, pikantne klobase, piščance, prekajene postrvi, sirove plošče in gibanico. Krače in piščance za domače potrebe lahko naročite telefonsko.
Vsak dan nudimo malice po 300 SIT.
PIVNICA I DUHOM PRAVE STARE PIVHICE
je odprta med 8. in 23. uro, ob nedeljah zaprto.
Veselimo se vašega obiska!
Miro Novak se predstavlja v klubu Oranžerija
Umetnost moramo ljubiti, če jo želimo uživati. Moramo jo spoznati, če jo hočemo razumeti. Delo sodobnega slikarja ni le za umetnika in za njegov atelje, svojo polnost doseže razstavljeno v prostoru in času, ki ga živimo. To znano resnico morata dojeti tako umetnik kot tisti, kateremu je likovno delo namenjeno.
V petek, 10. junija, je bilo v Mengšu v klubu Oranžerija odprtje razstave olj slikarja - sa-morastnika Mira Novaka. To je že druga razstava v zadnjem letu dni, saj je slikar z Vrhpolj pri Kamniku pred nepolnim letom razstavljal tudi v kamniški Kavarni. Vsem obiskovalcem kluba in ljubiteljem slikarstva Miro Novak tokrat predstavlja opus svojih del, v katerih kombinira dela zgodnejšega obdobja s platni, naslikanimi v zadnjih mesecih. V motiviki še vedno prevladujejo upodobitve krajine, vse po-gumneje pa se slikar loteva tudi aktov.
Otvoritev je minila v prijetnem okolju, v družbi slikarja in njegovih prijateljev. Pripravila sta jo Tomaž Plahutnik, ki je iz svojih citer ponovno izvabljal čudovite melodije, in Matic Romšak, razstavo pa je s sponzorskim prispevkom omogočila mesna industrija MESO Kamnik.
Kritik Lojze Adamlje pa je o slikarstvu Mira Novaka zapisal naslednjo kritiko, ki jo povzemam skoraj v celoti:
»Spopad s slikarsko podlago, na kateri želi slikar pustiti sledi
svojega navdiha in interpretacije prepoznavnega predela svojega mesta - Kamnika, je iskren in čitljiv.
Slikar v svoja dela ne vnaša filozofskih stremljenj, temveč se zadovoljuje s tem, da z barvnimi ploskvami in risarskimi detajli odslikava veduto.
V zadnjem času se je zelo pogumno poizkusil tudi v slikanju aktov, toda kot slikar se je Miro Novak v svoji likovnosti predal naravi in arhitekturi v njej. Njegovo slikarstvo se napaja iz doživetja narave, likovnost je pri tem bolj stransko zasledovana. Njegovo delo je emotivno, lirično in niha hkrati s spremembami okolja, kot tako, ga prikazuje tudi širši publiki. Da bo zanj dobil odobravanje in želeno oceno svojih hotenj, pa mora v svoj razvoj vgraditi še tiste dele, ki bodo samosvoji in bodo imeli likovne utemeljitve. Samorastniška pot likovnika je odprta in teži v pozitivno smer, kajti avtor poseduje talent in plemenita hotenja, ki so tudi predpogoj za likovno ustvarjanje.
Zato je, glede na to, da je Miro Novak eden izmed številnih talentiranih slikarjev v mestu pod kamniškimi Alpami, ki svoj razvoj gradi na vzorih, ki mu jih ponuja domača sredina, prav, da mu damo na začetku slikarske poti spodbudo in priznanje za dosedanje likovno delo, ki je še v fazi študijsko terminiranih del.«
MATIC ROMŠAK
Elektronček
in Trgovina Urša
Pred petnajstimi, desetimi leti je bilo v Smarci in Volčjem Potoku le nekaj zasebnih obrtnikov in gostilničarjev. Zdaj jih je veliko. Imajo različne trgovine, podjetja, delniške družbe... Nanje opozarjajo napisi.
Tovarni sta tu dve: Menim — tovarna pogrebne opreme in oddelek Kemijske industrije Kamnik Plastika. Prva se imenuje po gori, druga po snovi, ki jo obdeluje.
Trgovin je več: Prodajni center Arboretum Volčji Potok, Špela market, Trgovina Urša, Market Miha, Avtoprodaja, Kočna market. Skladni s slovenskim jezikom sta poimenovanji: Prodajni center Arboretum Volčji Potok, zlasti pa Trgovina Urša. Beseda market se je (bogve zakaj) močno razširila namesto oznake trgovina, kot da bi pri nas v glavnem kupovali tuji kupci, z njo se je uveljavila tudi neslovenska stava besed: Kočna market, Špela market. Če že market, bi moralo biti vsaj obratno zaporedje besed, torej Market Kočna, kot je že zdaj poimenovana trgovina Market Miha, Špela in Trgovina Miha (ali, kot smo zapisali zadnjič: Trgovina pri Špeli ipd.).
Zanimivo je, da starejše obrti uporabljajo že uveljavljena imena: Frizerstvo Anita, Steklarstvo, Ključavničarstvo Dolenc, Gradbeništvo in sanacije, Vulkanizer, Plastika, Damski frizerski salon Mežnar Bojan (pravilneje bi bilo Bojan Mežnar). Na tradicijo se navezuje imenitno ime Stara fužina, umetno kovaštvo in trgovina. Nekatera poimenovanja bi lahko še bolj poslovenili: namesto Elektroinstalacije bi zapisali Elektroinstalacije, Avto klepar pa skupaj Avtokle-par, tako kot Avtoprodaja. Pri nekaterih poimenovanjih bi se lastniki poslovalnic morali vprašati, ali je tuje res veliko bolj privlačno kot domače in zakaj. Napisi kot Maitim Com-puters, Herkules electronic nikakor ne sodijo v slovensko okolje. Navadno se lastniki takih podjetij, trgovin izgovarjajo na sodelovanje s tujimi podjetniki. Ti izgovori so prazni, saj se tuji poslovneži gotovo ne ukvarjajo s tem, kako naj bi nekdo v Sloveniji poimenoval svojo poslovalnico. Zanima jih le dobro poslovno sodelovanje. Zlasti tisti, ki se ukvarjajo z elektroniko in računalniki, se opravičujejo, da ni mogoče najti slovenskega imena. Šmarski Elektronček, kjer prodajajo in popravljajo PC-računalnike, jih postavlja na laž in kaže na to, da se z malo domišljije in jezikovnega posluha da tudi na tem področju poiskati slovensko ime.
Zelo imenitne pa so postale gostilne. Včasih je bila v Šmarci samo ena, zdaj ni nobene več. V Volčjem Potoku je Gostišče Horvat, ki ima kdove zakaj še ime Mini bar gril (da je ime tuje tudi lastniku, potrjujeta obcestna napisa: enkrat je zapisal gril, drugič pa grill), potem je ena Taherna in zraven nje Bonita bar (pozdravljeni Južnoamerikanci!), Bar pri Pisku in Bife pri Barobu. Alije res vse manj dobrih gostiln, kot pravi Andrej iz Kranja? Kaj manj - ni jih več!
MARJETA HUMAR
Matična knjižnica Kamnik
Čitalnica se na ogled postavi...
Rada bi vas pobliže seznanila s čitalnico, ki je dostopna vsem uporabnikom knjižnice brezplačno.
Čitalnica je prostorna, svetla, topla in misiim, da bo vsakdo po prvem obisku ponovno rad zahajal vanjo in si nabiral nova znanja, ki so zapisana med vrsticami leksikonov, enciklopedij, slovarjev in ostalih knjig, ki željno čakajo na bralce.
Učenci in študentje jo radi obiskujejo in se pri izdelavi nalog, kakor tudi pri študiju, poslužujejo literature, ki je na
voljo.
Obiskovalci čitalnice lahko tudi prebirajo domače in tuje časopisje, katerega izbor je pester in zadovoljuje različne okuse bralcev. Naj naštejem le nekatere: JANA, STOP, MLADINA, NAŠI RAZGLEDI, EKIPA, PARIŠ MATCH, NEW SCIENTIST, DER SPI-EGEL... Vseh naslovov revij in časopisov skupaj je 129.
Pred kratkim smo kupili nov, modernejši fotokopirni stroj in knjižničarka vam bo rada fotokopirala gradivo, ki je bilo izposojeno v knjižnici.
Nova pridobitev čitalnice pa so tudi težko pričakovana vrata in s to pridobitvijo je čitalnica postala še bolj mirna, topla in primerna za študij, saj se hrup z avle in hodnika ne sliši več.
Obiskovalce čitalnice pa bi rada seznanila s postopkom pri samem obisku:
- Vsak uporabnik čitalnice se mora pri prihodu vpisati na evidenčni list in knjižničarki oddati osebni dokument, če je član knjižnice, pa izkaznico.
Ta postopek nekaterim ni najljubši, vendar vas prosimo
za razumevanje, saj moramo izpolnjevati statistiko, pri čemer so nam vpisi obiskovalcev zelo v pomoč.
- Dostop do gradiva je prost, vendar mora vsak bralec oddati knjižničarki knjižni listek izposojenega gradiva.
- Čitalnica je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure.
Naj vas na koncu še povabim v čitalnico in vam zaželim prijetno branje.
TATJANA
Povabilo k branju
Blazno resno o seksu (Desa no, mama, kdo dela otroke!
Muck) in Povej (Janosch)
Tokrat vam predstavljamo dve knjigi, ki bosta popeljali mlade radovedneže v svet spolnosti. Obe knjigi sta namenjeni mlajšim bralcem, staršem in učiteljem pa bosta v pomoč in vir navdiha, kako se pogovarjati in odgovarjati na vprašanja, s katerimi nas otroci nemalokrat spravijo v zadrego. Mnogi starši se znajdejo in odgovorijo, da je pri ljudeh tako kot pri rožicah in čebelicah, drugi se izgovarjajo na štorklje, tretji pa ne vedo, kako in kje bi začeli. Najmlajšim radovednežem je
»te stvari« najbolje razložiti kar mimogrede - in tu vam bo v pomoč drobna knjižica s prisrčno zgodbico, v kateri je vse narisano in napisano. In zgodba se začne nekoč, ko je miška Cici vprašala svojo mamo: »Povej no, mama, kdo dela otroke!« Cici je drobna miška, ki že hodi v šolo in njen najboljši prijatelj je mali krt Tomi.
A najpomembnejše je, da miška Cici in krtek Tomi, najboljši poljubovalec na mišji šoli, doživljata prvo veliko ljubezen
svojega življenja.
Otroci zrastejo v pubertetni-ke in začne jih zanimati drugačna ljubezen od otroške. Fantom in puncam se godijo čudne stvari, mikajo jih želje, ki so ponavadi povezane z drugim spolom. Njihova biološka zrelost prehiteva duševno. Duševna zrelost pa je del spolne zrelosti, ki je tako zelo pomembna ob začetku aktivnega spolnega življenja. Njim je namenjena knjiga z naslovom Blazno resno o seksu. Avtorica zagotavlja: » .. .naslov ni le pretveza za
to, da bi vas v tej knjigi morila s poučnimi zgodbicami iz živalskega in rastlinskega sveta«. Hudomušno, iskreno in jasno napisana knjiga najstnikom pomaga premagati prve težave, ki jim grenijo življenje, jih plašijo, begajo in izzivajo hkrati. Pisateljica pravi: »Zato torej, da ne boste na tem področju brezvez-niki, vam bom naložila ne le o tehničnih podatkih, ampak tudi o čustvenih in psiholoških. Kajti čim več se naučimo in vemo o kakšni stvari, bližja nam je in preprostejša.«
M. S.
Nekaj znamenitosti
PREDASELJ (PREDOSELJ), VELIKI IN MALI
Vintgar, slab kilometer pred Domom v Kamniški Bistrici, skozi katerega teče Kamniška Bistrica. Veliki je globok okoli 30 m, Mali polovico manj. Oba imata zagozden kamen, ki predstavlja naravni most, nmv okoli 550 m.
Kamniška Bistrica slab kilometer po svojem izviru naleti na prvo resno pregrado. To je kamnit, nepropusten prag, ki ji zapira pot čez celo širino doline in je dolg več kot 100 metrov. Ker ni šlo drugače, je vanj izdolbla ozek prehod, ki je ponekod širok samo nekaj metrov, globok pa do 35 metrov (merjeno). Po najožjem in najbolj temačnem delu, ki se imenuje Veliki Predaselj in je ponekod širok komaj kaj več kot pol metra, se stene za hip razširijo, da se takoj nato spet zožijo v Mali Predaselj. Ta je bistveno krajši in nižji, pa tudi širši.
Na zgornjem delu Velikega Predaslja, nekateri pišejo tudi Predoselj, kjer se lahko vidi tudi dno, vodi čez vintgar betonski most, ki je nadomestil lesenega. V spodnjem delu, kjer je soteska z gladkimi, od vode zaobljenimi stenami najožja, in skoraj ni mogoče videti vode, pa vodi čezenj naravni most. To je v bistvu samo zagozdena skala, ki se je v razpoko zagozdila verjetno že takrat, ko je bil tu še ledenik. Čez njo je bila speljana pot, vendar se je skala počasi ugrezala, pa so zato raje naredili čeznjo kar lesen most.
V zgornjem delu soteske je tudi manjši, okoli 5 m visok slap, ki ga je mogoče videti z betonskega mostu. Ta slap je že bil usoden za kajakaša, ki ni pravočasno še pred sotesko zavil k bregu, zato ga je vodni tok potegnil noter.
Druga skala, ki ravno tako ustvarja naravni most, je v Malem Predaslju. Nekdaj je bil tam čez lesen most in je po njem vodila tudi pot, katere ostanki v obliki jeklenih nosilcev so še vedno vidni v steni med Velikim in Malim Predasljem.
V Malem Predaslju je bil včasih tudi slap. Okoli leta 1883 (po drugih podatkih 1891) se je na kleči sredi struge na začetku ožine zagozdil hlod, ki ga niso mogli odstraniti. Na njem se je začel nabirati še drug les, pa pesek,
veje, grušč, listje in drug materijal, tako da je nastala okoli 12 metrov visoka pregrada, preko katere je padal čudovit slap. Toda leta 1953 (po drugih podatkih 26. oktobra 1952) se je pregrada podrla in od takrat slapu ni več.
V bližini Velikega Predaslja, na levem bregu, nekje na mestu, kjer so jugovzhodno od transformatorja nekakšne tri umetno izkopane plitve jame, je v prvi četrtini prejšnjega stoletja stala tudi »knežja miza«, ki jo omenja že Valvazor v »Slavi vojvodine Kranjske«. Služila naj bi za obede visokih lovskih gostov, ki so lovili divjad v bistriških gozdovih. Na njej je bil pozlačen napis v latinščini: »Leta 1564 dne 24. aprila je avstrijski nadvojvoda Kari tu obedoval«. Ko se je zaradi objave v časopisu o nahajališču te zgodovinske znamenitosti povečal obisk tega kraja, so leta 1826 vojni ubežniki, skrivači, ki so v širnih bistriških gozdovih našli svoje pribežališče, vrgli kamnito ploščo v vodo, da bi se tako znebili nezaželenih radovednežev, ki bi si hoteli priti ogledat to zgodovinsko znamenitost. Po drugih podatkih so jo vrgli v vodo Sivi Jur, Rjavi Martin in še nekateri drvarji, ki so na tem mestu kopali »šac«.
V Kamniško Bistrico so zgradili cesto šele po drugi svetovni vojni in šele od takrat so lahko vozili ven bogastvo bistriških gozdov - les. Prej so ga pa spravljali tako, da so ga plavili. Ob visokih spomladanskih vodah, ko se je v gorah začel topiti sneg, so spustili v naraslo vodo hlode, ki so jih nato polovili na grabljah v Stahovici. In večkrat se je dogodilo, da so se hlodi v Predaslju zagozdili. Takrat so se pogumni drvarji na vrveh spu-čali v temno globino, da so lahko sprostili zagozden les.
V Predaslju so imeli po drugi svetovni vojni namen zgraditi hidrocentralo. Zato so še danes vidni rovi, ki so jih kopali, pa
Začetek planinske sezone
Planinci z veseljem pričakujejo začetek prave planinske sezone. Ta se začenja v sredini junija in traja vse do konca oktobra, če vremenske razmere ustrezajo.
Kamniški planinci so se dobro pripravili. Planinsko društvo je odprlo svoji planinski koči na Kamniškem in Kokrškem sedlu v soboto, 18. junija.
Obe koči sta pripravljeni na sprejem številnih planincev, ki že komaj čakajo, da se srečajo z visokogorjem; Kamniške Alpe pa to zagotovo so. V kočah bodo planinci deležni toplega sprejema in prijetnega počitka. Obe koči imata zadostno število prenočitvenih zmogljivosti. Za telesni blagor bo osebje v kočah poskrbelo tako, da bodo obiskovalci gora zadovoljni. Na Planinskem društvu Kamnik vabijo planince in druge ljubitelje gora, da se o tem sami prepričajo.
STANE SIMŠIČ
Dobrodošli na Kokrškem sedlu
Zoisova koča na Kokrškem sedlu spet odpira vrata. Prvič 18. junija 1994 in potem vso sezono Vas bosta v njej ljubeznivo pričakala Metka in Stane Sušnikova z Vira, ki tudi letos odhajata v planine.
Oskrbnika Zoisove koče na Kokrškem sedlu, priljubljene planinske postojanke na 1793 metrih (Planinsko društvo Kamnik), sta že sedmo leto Metka in Stane Sušnikova z Vira, ki Vas tudi letos vabita, da ju obiščete. Do koče lahko pridete iz Kamniške Bistrice, od koder boste porabili bili za vzpon nekaj več kot dve uri, lahko se na Kokrško sedlo vzpnete s Kokre preko Suhadol-nika. Štajerci navadno pridejo z okrešeljske strani, nekateri prisegajo, da je najlepše po vrhovih s Kamniškega sedla, marsikdo pa
se je na sedlo povzpel že tudi s Krvavca. Od koderkoli že boste prišli - Metka in Stane Vam kli-četa DOBRODOŠLI!
Ljubezen do gore ostaja stalnica njunega življenja in čeprav sta napolnila že kar zajetno knjigo življenja, sta v dneh, ko berete časopis, že na svojem mestu: v prostorni ZOISOVI KOČI na Kokrškem sedlu, kjer ne bosta ustregla le Vaši žeji in lakoti, temveč bosta s prijazno besedo in poskočno polko iz harmonike razveselila tudi Vaše srce.
Dobrodošli na Kokrškem sedlu! Metka in Stane Sušnikova Vam želita prijetno in srečno pot do sedla, sebi pa čimveč ljubiteljev gora! Srečno in veliko zdravja tudi Vama!
VERA VOJSKA
tudi temelji barak, v katerih so prebivali delavci. Zajeziti so nameravali tudi Kamniško Belo. Ljudje pripovedujejo, da do gradnje ni prišlo zaradi tega, ker bi se voda pretekla na drugo stran oziroma bi si poiskala drugo pot skozi razpokani apnenec, če bi tu naredili jez. Pravi vzrok je pa verjetno drugje.
In če se na izhodu iz Malega Predaslja spustite na levi strani Kamniške Bistrice s ceste čisto do vode, lahko vidite na bregu še temnosive laporne skrilavce kot ostanke oligocenskega morja, ki je segalo globoko v Kamniške Alpe.
DOSTOP: Od Doma v Kamniški Bistrici po asfaltirani cesti, ki vodi v Kamnik, približno 800 metrov. Lahko pa tudi po označeni poti, ki se začne na južni strani parkirišča za avtobuse. Pred transformatorjem je v desno odcep gozdne ceste. Po njej približno petdeset metrov do mostu, ki vodi čez Veliki Predaselj. Okoli 10 minut. Tik pred mostom levo po stezi, ki čez čas
pripelje na "drugo stran soteske. Tu po stezici navzdol do vode in naprej po bregu in navzgor do Malega Predaslja. Vračamo se lahko po isti poti nazaj, samo da na vrhu ne gremo desno čez naravni most, ampak levo na cesto in po njej desno do betonskega mostu, od koder je zanimiv pogled v sotesko. Lahko pa gremo od Malega Predaslja po poti navzgor na cesto in po njej do betonskega mostu.
Poseben vodnik ni potreben, ker je vse orientacijsko dokaj enostavno in če hodimo le po poti in primerno pazimo, ni nevarnosti. Potrebna je le normalna pazljivost, da nam na stezi ne zdrsne ali se ne spotaknemo in pademo v globino, iz katere ni rešitve. Če bi se pa radi spustili do vode, kjer ni poti, potem pa bi bilo spremstvo primernega vodnika močno priporočljivo.
Tisti, ki bi radi o tej naravni znamenitosti izvedeli še kaj več, lahko preberejo članek Vlasta KOPAČA »Krajevna imena v Grintovcih« v reviji Gore in ljudje iz leta 1946, pa tudi članek Viktorja REBOLJA »Plavljenje
lesa po hudourniku Kamniški Bistrici« in članek Ivana RAKOV-CA »Geološki razvoj kamniške pokrajine« v Kamniškem zborniku IV iz leta 1958, pa tudi knjigo Petra SKOBERNETA »Sto naravnih znamenitosti Slovenije«, ki jo je izdala Prešernova družba leta 1988. O knežji mizi pa je
mogoče izvedeti še kakšno podrobnost iz članka Antona ŠIVI-CA »Knežja miza v Kamniški Bistrici« v Kamniškem Zborniku IX iz leta 1963 in članku Ivana ZIKA »Še o knežji mizi v dolini Kamniške Bistrice« v Kamniškem zborniku XI iz leta 1967.
B. POLLAK
Brana - priročen hišni vrh
Prisopihamo v planinsko kočo na Kamniškem sedlu, odložimo nahrbtnik, se okrepčamo in si malo odpočijemo. Takrat smo za tisti dan opravili že zares veliko in pravzaprav nimamo nobenega posebnega namena storiti še kaj bolj resnega. Vseeno pa imamo še nekaj moči, dan je lep in v bližini je prikupen vrh. Na njem je že nekaj ljudi, v steni sta dva plezalca, po poti se vzpenja manjša skupina. Na pobočju je še malo snega. Vendar to že ne bo kaj posebnega, če je vrh tako obljuden.
In sploh, zakaj se ne bi tudi sami malo preskusili, ne da bi nas motil nahrbtnik. Brez njega bi že iz doline prišli bistveno prej, tako pa niti ne vemo, kako hitro nam gre. Poleg tega se moramo po okrepčilu tudi razgibati in pospešiti prebavo, sicer bomo slabo spali. Pot na vrh pa je tudi malo vstran od našega jutrišnjega cilja. Dan brez vrha, čeprav majhnega, je za pravega planinca zapravljen. Zvečer pa je tudi lažje začeti pogovor, če prinesemo kakšno novico z vrha. Saj se nam niti ne bo treba hvaliti. Planinska vljudnost narekuje, da to prepustimo drugim. Potem bomo morda še katero zapeli in dan bo lepo zaokrožen.
Tako se nabere cela kopica čisto simpatičnih razlogov, povodov in izgovorov in kar samo nas potegne na bližnji vrh, ki je kot nalašč za vse, kar se nam mota po glavi, tega pa ni prav malo. Odpravimo se na pot.
Sedlu se bliža pisana skupina. Modro vodstvo je vedno bolj navdušeno nad srečno doseženim prvim ciljem. Glavni ves čas posebej poudarja, da se danes pač ne bomo naprezali, ker gre za uvodni dan in je naš edini cilj priti do koče. Kljub vsem zapletom srečno in niti ne prav pozno pridemo do nje. Nato pa eden ali drugi, ali pa celć modro
poimenovanje hišni vrh. Vsi vrhovi pač ne morejo biti prvaki. Nekateri so tu samo zaradi našega popoldanskega veselja. Če bi jih ne bilo, bi si jih pravzparav morali izmisliti, tako so ljubeznivi v svoji vabljivi pohlevnosti in nam bogato poplačajo naš dodatni trud. To bo res prijeten preskus naših moči. Vsak od nas bo tudi sam od sebe lažje uvidel, kaj vse si še lahko privošči naslednji dan, ko bo šlo zares!«
Kdo bi se še mogel upirati očarljivemu planinskemu govoru za vsako priložnost? Nenadoma se začne muditi. Prvih tako ni mogoče več ustaviti. Vodstvo še ureja nekaj stvari v koči. Počasi se priključi glavnini. »Vedno zadnji« modrujejo sami zase, da naglica nikakor ni dobra, saj se bodo kot zadnji gotovo spet najbolje smejali in morda bo vsai v gorah kdaj celo tako, da bodo zadnji res postali prvi.
Nekateri pravijo Brani kar dopoldanski vrh, ker z njo opravijo tako hitro, da so opoldne že doma pri kosilu. Spet drugim je najprimernejša za popoldansko zabavo, saj je po službi časa zanjo več kot preveč. Alpinistom velja tudi kot šolski vrh, najbolj primeren za vajo začetnikom.
In potem se pripeti marsikaj. Kljub svarilu je šel navedeni v lakastih nizkih čevljih po planike na Brano in se ponesrečil; reševalna ekspedicija ga je spravila v dolino. On pa je ozmerjal reševalce in Slovensko planinsko društvo, češ reševalni odsek mora plačati vse stroške za reševanje. In ker ponesrečeni ni imel premoženja niti dohodkov,...
Planinski vestnik 1938, stran 202
Dokaj hitro smo prišli do Pastirjev, zato sem se odločil, da gremo plezat Centralno smer v Brani. Smer v dobrih razmerah ni posebej težka, stena pa je razmeroma visoka, okrog 800 m... Paziti smo morali na padajoče kamenje, ker je bila tam stena zelo krušljiva, pa je kljub temu sem pa tja priletel kakšen kamen na nepravo mesto. Takrat sem že vedel, da se bo plezanje zavleklo. Malo zaradi slabih razmer, malo zaradi manjše izkušenosti druge naveze... Na vrhu smo bili okrog polnoči... Hvaležni smo reševalcem za vso skrb, vendar panika enega od staršev še ne pomeni, da se je res kaj zgodilo... Kamniški občan 12. 5. 1994
(se nadaljuje)    FRANCE MALEŠIČ
Brana s severovzhoda.
vodstvo potegne iz rokava skritega asa: »V bližini vidite iz planinske zgodovine nadvse slavni vrh Brane, visok samo 2253 metrov, v Kamniških in Savinjskih Alpah znan kot najbolj priljubljen tako imenovani hišni vrh. Nanj običajno ne vzamemo posebne prtljage, tudi oprema večinoma ni nujna. Naj posebej poudarim, da je bil vrh prvič omenjen že daljnega leta 1499 in so ga lovci in pastirji gotovo obiskali že pred tem. Seveda je na severni strani potrebno nekaj pozornosti, vendar je dostop zares lahek. To potrjuje tudi zanimivost, da so Johannesa Frischaufa, ki je bil Drvi turistični obiskovalec tega vrha, takrat z vršnega roba prijazno pozdravljale celo ovce. Na prisojni strani pod vrhom je namreč izredno lepa zelenica s starim planinskim imenom V Bleku. Naj vas nikakor ne moti navidez omalovažujoče
Attemsov trg 9 Gornji Grad
TeL 063/843-236,843-007 Faks: 063/843-236
Prodaja vozil ŠKODA,
rezervnih delov in dodatne opreme.
Pooblaščeni servis. Možnost leasinga.
Dobava takoj!
J
NOVO    novo    novo i
AVTOBUSNI PREVOZ Marjan Vrankar
Buč 20
61219 Laze v Tuhinju tel./fax: 847-124
V JULIJU organiziramo nakupovalne izlete v Italijo, na Madžarsko, Češko in izlete v zabaviščni park Garda-land.
Pokličite po telefonu 847-124.
Trgovina z obutvijo
Šuline
Kamnik, Maistrova 3
(nasproti Delikatese)
; Pestra izbira italijanske ženske, ^ moške in otroške obutve
| Še posebej ugodno poletni modeli
S Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
8 Nakup tudi na več čekov.     Se priporočamo.
Uspela konjeniška prireditev v Komendi
Na lepo urejenem hipodromu v Komendi se je v nedeljo, 5. junija, zbralo okoli 2500 gledalcev, da bi si ogledali zanimive vožnje na kasaških dirkah, ki jih je pripravil Konjeniški klub Komenda pod vodstvom Alojza Laha.
Ob lepem vremenu so pripravili privlačen spored, tako da so gledalci lahko uživali ob lepih in zanimivih vožnjah.
Kot je v Komendi običaj, so prireditelji pripravili tudi dirko kmečkih enovpreg za memorial Franca Dimca. V tej dirki je zmagala Vanda na vajetih Janeza Pipana iz Komende.
Vse dirke so potekale na dobro pripravljeni 1800 m dolgi progi, vse z avtostartom, razen
kmečkih enovpreg.
REZULTATI:
1. dirka - 3-6 letni kasači, z zaslužkom do 60.000 SIT: 1. Dirli Hill (Puhar, Ljutomer), 1:28,3, 2. Anomis (Jureš, Ljut.), 3. Perlinka (Žnidarič, Ljut.), 4. Lafit (Dovžan, Lj.)
Največ zanimanja je požela osrednja točka prireditve, v kateri so se za memorial Janka Ju-hanta, dolgoletnega predsednika KK Komenda in nekdaj tudi zelo uspešnega tekmovalca, pomerili domači in uvoženi konji z zaslužkom nad 650.000 SIT.
V tej dirki so dosegli tudi najboljši kilometrski čas, ki je pripadel zmagovalcu Milanu Žanu iz Ljubljane ter njegovi kobili Patricij Lee Ann.
2. dirka - 3-6 let, do 50.000 SIT: 1. Delon (Plečko, Mb.), 1:25,1, 2. Dubler (Debelak, Mb.), 3. Smoki B (Jerovšek, Komenda), 4. Radena (Končič, Zg.)
3. dirka - 3-12 let, do 120.000 SIT: 1. Ana (Oražem, Lj.), 1:24,7, 2. Koran Kevstone (Spindler, Lenart), 3. Lučka (Pavlin, Brdo), 4. Minstone (Kneht Silak, Mb.)
4. dirka - 3-12 let, do 220.000 SIT: 1. Ajd B (Kosec, Komenda), 1:24,9, 2. Akri (Štremfelj, Visoko), 3. Dag Frost (Kovačič, Mb.), 4. Edži Hanover (Lipar, Šentjernej)
Poveljnik S. PŠTO brigadir Marjan BALANT pozdravlja udeležence.
Gorski tek na Kamniško sedlo
Tradicionalno tekmovanje slovenske vojske
55. ObmŠTO je tudi letos organiziral tradicionalno prvenstvo Slovenske .vojske v »Gorskem teku«, ki je veljal tudi za državno prvenstvo v gorskem teku.
V deževnem in hladnem vremenu se je na startu zbralo preko 300 tekmovalcev, tekačev in tekačic v različnih kategorijah. Člani in veterani so tekmovali na 10 km dolgi progi s startom na 600 m nadmorske višine in s ciljem na 1864 m visokem Kamniškem sedlu. Članice in mladinci so svoj tek pričeli na višini okoli 1000 m na Jermanici. Tekmovali so na 5600 m dolgi progi.
Po pričakovanju sta v absolutnih konkurencah zmagala Franci TE-RAŽ iz Mojstrane in Marija TROBEC iz Kobarida.
Med pripadniki policije je bil najhitrejši Tone HOLDINAR, med pripadniki Slovenske vojske pa Rajko NOVAK (55. ObmŠTO Domžale;.
Prvouvrščenim so najvišja priznanja izročili g. Boris ŽNIDAR-ŠIĆ, državni sekretar MORS, g. VEBER, predstavnik MNZ, g, Dominik GRMEK, poveljnik 55. ObmŠTO, ter g. Goran IVKOVIČ, direktor »Induplati« Jarše.
Na tekmovanju so bili prisotni
Tako so pričeli tudi: Diego, Lothar, Ronald In Hristo...
Poletna šola nogometa
Organizator NK ULTRA-TRADE Kamnik
Za otroke od 8. do 15. leta, začetek v sredo, 29. junija, do
srede 6. julija 1994, Stadion Prijateljstva - Mekinje.
Program aktivnosti:
7.30- 7.50 gimnastika
8.00- 8.30 zajtrk
9.00-10.30 dopoldanski trening 12.00-12.30 kosilo 12.50-13.50 obvezen odmor 14.00-15.30 rekreacija, plavanje, predavanja 16.00-17.30 teoretični pouk 17.30-19.00 popoldanski trening
Vsebina aktivnosti:
razvrstitev po kategorijah
treningi ob nadzorstvu trenerjev in vaditeljev
predavanja s področja nogometne igre
medicina in psihologija športa
tečaj angleščine (nemščine)
predvidena tekma v Avstriji
TV-video, obisk strokovnjakov
Cena 7.800,00 SIT
Prijave na stadionu v Mekinjah (popoldan, zvečer)
5. dirka - 3-12 let, do 400.000 SIT: 1 Eko B (Slabe, Lj.), 1:23,3, 2. Sax (Lovrenčič, Mb.), 3. Asterix (Vidic, Brdo), 4. Lakrima B (Jagodic, Komenda)
6. dirka - domači in uvoženi konji, 3 -12 let, nad 650.000 SIT: 1. Patricia Lee Ann (Žan, Lj.), 1:20,3, 2. Scurry Lobell (M. Sla-vič, Ljut.), 3. Jersev Law (Tram-šek, Ljut.), 4. Lady of Oueen (Rančigaj, Lj.)
7. dirka - 3-12 let, do 700.000SIT: 1. Kolt (Božič, Lj.), 1:21,4, 2. Que B (Vidic, Brdo), 3. Leticija (Doki, Mb), 4. Pelka (Rančigaj, Lj.)
JURU KERN
Planinci, ki so na svojih plečih nosili glavno odgovornost in breme rokovnjaškega pohoda.
Rokovnjaški pohod tudi v prihodnje
Organizatorji Rokovnjaškega pohoda, ki je bil 21. in 22. maja, so skupaj z vsemi vodniki, v petek, 10. 6.1994, analizirali celotno aktivnost tega zahtevnega celo nočnega pohoda.
Predsednik MDO Ljubljana Peter Lavrič je kritično in objektivno ocenil vse aktivnosti, ki so potekale skladno s programom akcije. Ugotovil je, da ni bilo bistvenih odstopanj. Število udeležencev je bilo primerno zahtevnosti poti. Vseh je bilo 230. Sam pohod je bil pripravljen na visoki strokovni ravni in je bil boljši kot v prejšnjih letih. Med hojo je bilo
manj odstopov, manj jih je iskalo zdravniško pomoč. Pohodniki so bili bolj zadovoljni. Med drugim je bilo ugotovljeno, da so bili skoraj vsi pohodniki boljši v psihofizični kondicijski pripravljenosti, zato je bilo relativno malo odstopanj in poškodb, le nekateri so imeli slabo obutev.
Maks Prelovšek, vodja pohoda, je ugotavljal, da je bila odločitev o večjem številu vodnikov dobra in uspešna (polovica vodnikov je bila iz PD Kamnik).
Opozoril je nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno odpravi-
ti pri naslednjem pohodu.
Janez Porenta je zbral zaključne zanimive podatke.
Celotna dolžina poti je bila 57 km višinske razlike v hoji je bilo 2171 m, spustov pa 1215 m. Hoja je trajala 14 ur, od tega je bilo postankov in počitkov 2,5 uri, tako da je bilo čiste hoje 10,5 ur. Od pohoda je odstopilo 8 udeležencev, prav toliko pa jih je iskalo zdravniško pomoč.
Vse dejavnosti pohoda so delovale zelo dobro, to velja tako za zdravstveno službo, preskrbo-vanje pohodnikov, obveščanje in za vračanje po končanem po-
hodu.
Pred zaključkom analize Rokovnjaškega pohoda so se soglasno dogovorili, da bo Rokovnjaški pohod v letu 1995 potekal prav tako v glavnem po teritoriju kamniške občine. Točno smer in dolžino pohoda pa bodo določili naknadno.
Vsem, ki so zagotavljali varno in prijetno hojo na 4. Rokovnjaškem pohodu, so organizatorji izrekli vse priznanje in zahvalo s povabilom, da se akcije udeležijo tudi v naslednjem letu.
STANE SIMŠIČ
tudi g. Marjan BALANT, poveljnik 5. PŠTO, g. Fedja VRANI-ČAR, predstavnik RŠTO, ter ostali predstavniki donatorjev in pokroviteljev.
Posebna zahvala gre poleg tekmovalcem in tekmovalkam ter organizatorjem vsem donatorjem in sponzorjem, predvsem pa naslednjim:
Induplati Jarše, Petrol, Avtoco-merce, Adam Ravbar, Kemostik Kamnik, Union; IS občine Domžale, Kamnik, PD Kamnik, Gorska reševalna služba Kamnik, Kolesarsko društvo Kamnik, MNZ.
REZULTATI:
Prvenstvo Slovenske vojske
1. NOVAK Rajko 55. ObmŠTO 0:58:39, 2. SVRŽNJAK Jože 730 UC Ptuj 1:01:21, 3. KROMAR Damjan, MORIŠ 1:03:11,4. FRU-MEN Tone IC MORS 1:05,31, 5. ŠALAMUN Miro 510 UC 1:06:08, 6. LIKAR Igor 6. PŠTO 1:07:14,7. KOREN Dejan IC MORS 1:07:24, 8. FLORJANČIČ Jože 1/52 br.TO 1:07:35, 9. KLADNIK Drago 6. PŠTO 1:07:56, 10. FORTUNAT Hinko 6. PŠTO 1:08,29.
Vojaki na služenju 1. LEŠNIK UC Ptuj 1:10:50, 2. ERŽEN UC Kranj 1:10:59,3. TO-MAŽIČ UCPtuj 1:11:36.
Nogometni turnir ob ao letnici NK Komenda
Start teka.
Vojaki do 30 let 1. Novak 55 ObmŠTO 0:58:39, 2. SVRŽNJAK UC Ptuj 1:01:21, 3. KROMAR MORIŠ 1:03:11.
Vojaki 30 do 40 let 1. FRUMEN IC MORS 1:05:31,2. ŠALAMUN 310 UC 1:06:08, 3. FLORJANČIČ 1/52 brTO 1:07:35.
Vojaki nad 40 let
1. HARTMAN UC Kranj 1:10:24,
2. NOVAK 32.br 1:25:56,3. PREŠEREN 52. br 1:32:30.
V ostalih konkurencah so bili najboljši: Člani:
1. TERAŽPetrol-Reebok0:53:24,
2. EGRAT ŽAK 0:53:41, 3. URH Kamnik 0:55:11.
Veterani
1. ROGELJ STOP Team 0:57:04,
2. KIRN Zagorje 1:00:34, 3. SKU-BIC Zagorje 1:01:48.
Mladinci
1. REPANŠEK IC ONZ 0:39:56,
2. GROMComing0:41:03, 3. ČOP IC ONZ 0:41:11.
Mladinke 1. BROJAN Mojstrana 0:47:41, 2. RAJGELI Kranj 0:53:03, 3. SKA-MEN Ljubljana 0:59:46.
Članice
1. TROBEC Posočje 0:44:12, 2. ŽIVKO Kladivar 0:45:00, 3. PIR-NOVAR Ljubljana 0:53:53.
1. BOHINC Ljubljana 0:47:08, 2. GRM Lesce 0:50:15, 3. MENE-GALIJA Ljubljana 0:57:15.
Pripadniki policije: 1.   HOLDINAR   Uprava ZPE 0:58:31, 2. VIRAG UNZ Nova Gorica 1:61:11, 3. POTPARIČ UNZ Ljubljana 1:61:11.
Ekipe:
1. mesto 730 UC Ptuj 19:21:30, 2. mesto 310. UC Kranj 20:20:42.
JOŽE ARKO
Ob dvajsetletnici nogometnega kluba Komenda je klub 11. 06. 1994 priredil nogometni turnir med naslednjimi ekipami: moštvom državnih prvakov v hokeju ACRONI JESENICE, moštvom pokalnih zmagovalcev v hokeju OLIMPIJO HERTZ in domačim nogometnim moštvom NK Komenda, ki mu je letos uspelo napredovati v 1. medobčinsko nogometno ligo na območju Ljubljane. Kljub slabemu vremenu se je na nogometnem igrišču zbralo veliko ljubiteljev nogometa in hokeja.
Najprej so se pomerili domačini, NK Komenda ter ekipa Olim-pije Hertz. Po razburljivem začetku so vajeti v svoje roke prevzeli nogometaši Komende in gladko zmagali z rezultatom 4:1. Strelci za Komendo so bili Kosir-nik, Zinič in Lah, za Olimpijo pa je častni gol dosegel Lešnjak.
V drugi tekmi so se prav tako pomerili nogometaši Komende ter ekipa Acroni Jesenice. Obe ekipi sta igrali zelo izenačeno, o čemer priča tudi rezultat, saj se je tekma v rednem času končala z rezultatom 3:3. Nato sta obe ekipi streljali enajstmetrovke, boljši pa so bili domačini in zmagali z rezultatom 5:4. Strelci za Jesenice so bili Sodja, Razinger ter Jure Smolej, za Komendo pa so zadeli Kajtazovič, Romšak ter
Mišja. Pri enajstmetrovkah sta za Komendo zadela Zorman ter Mišja, za ekipo Jesenic pa le Jure Smolej.
V derbiju pa sta se pomerila oba naša najboljša hokejska kluba v Sloveniji. Igrišče je bilo zelo spolzko, zato so bile razmere za igro zelo težke. Obe ekipi sta prikazali tudi veliko nogometnega znanja. Na koncu so zasluženo slavili hokejisti Olimpije, ki so zmagali z rezultatom 3:0. Gole pa so dosegli Bešlagič, Lešnjak in Cerar.
Pokrovitelji turnirja so bili SAŠ Ljubljana, Pečarstvo Avbelj Leon Lukovica, Trgovina Vistra Domžale, Union - skladišče Mengeš, Gostinska oprema TONI Podgorje in BENTON salon klavirjev Mengeš. Rezultati turnirja pa so sledeči: 1. mesto NK Komenda, 2. mesto HK Olimpija Hertz in 3. mesto HK Acroni Jesenice.
Vse ekipe so prejele zaslužene pokale. Prav tako pa je pokal za najboljšega strelca turnirja prejel Robi Mišja, NK Komenda.
Nogometni klub Komenda pa je v sredo, 8. 6., priredil tudi nogometno tekmo med Slovenskim POP ROČK TEAMOM in veterani Komende - Rodeom Clubom. Po hudem in zagrizenem boju so slavili estradniki z rezultatom 4:1.
JURU KERN
Ostrostrelci 55. območnega štaba TO Domžale prvaki države
Pokrajinski štab TO Gorenjske je v mesecu juniju pripravil 3. odprto državno prvenstvo v streljanju z ostrostrelno in avtomatsko puško ter vojaškimi pištolami. Tekmovanje je bilo vzorno organizirano.
Tekmovanje z ostrostrelno vojaško puško je potekalo na razdalji 300 metrov. Najboljši so bili strelci Specialne enote MNZ s 108 krogi, tri kroge manj so. zadeli strelci Zaščitne enote MNZ, gostje iz Avstrije pa so bili tretji s 103 zadetki.
Najpestrejša vrsta strelcev je nastopila v kategoriji ostrostrelcev proste izbire, saj so v tej kategoriji nastopili tudi strelci iz lovskih in strelskih društev ter ostali posamezniki, skratka vsi najboljši ostrostrelci v državi Sloveniji in gostje iz tujine. Najboljša ekipa je bila iz 55. Obm. ŠTO Domžale-Kan mik, ki je s 121 krogi in tremi zadetimi desetka-mi osvojila prvo mesto pred strelci SD Preddvor I. in SD Modri
As. Ekipo so sestavljali Stane Vavpetič, Sašo Podgornik in Ivan Podgornik.
Med posamezniki je bil najboljši J. Markun (Moriš) s 47 krogi in tremi desetkami, drugo mesto je osvojil M. Kodra (SD Kamnik II.), ki je dosegel isti
rezultat, vendar le dve desetki, tretji pa je bil R. Brelih (SE MNZ) s krogom manj.
Glede na možno število zadetkov - 50, ter razdaljo - 300 m in koncentracijo zadetkov gre za izjemne zadetke oz. vrhunske rezultate, ki pričajo o kvaliteti in
usposobljenosti strelcev.
V streljanju z avtomatsko puško na razdalji 100 m je prvo mesto osvojila ekipa Moriš III. s 242 krogi in osmimi desetkami ali povprečnim zadetkom 8,1 kroga. Enako število krogov z manj desetkami so dosegli strelci UNZ Murska Sobota Iv, tretji pa so bili strelci 5. PŠTO Ljubljana - WP. Najboljši posameznik je dosegel 89 krogov.
Na razdalji 25 metrov so se pomerili strelci v kategoriji pištol. Zmagali so strelci SD D. Poženel - Laško, ki so dosegli 249 krogov s povprečjem 83 krogov od 100. Enak rezultat z dvema desetkama manj so dosegli strelci 3. PŠTO Kranj, tretje mesto pa so osvojili strelci UNZ Postojna. Najboljši posameznik je dosegel 90 krogov.
Glede na pregled rezultatov ter nekatere vrhunske rezultate se nam ni treba bati za prihodnost strelstva v Sloveniji.
JOŽE ARKO
Rudi Friedl
21.5. 1993. nas je zapustil Rudi Friedl. Bilje odličen pedagog, strokovnjak v atletiki in vsem drag prijatelj. Usoda nam ga je vzela po kratkotrajni bolezni.
Pri Sv. Jerneju na Ločani je 16. 4. 1934 zagledal luč življenja kot peti v učiteljski družini. V času, ko je bil Rudi še otrok, je bila v naših krajih vojna, zato je živel v velikem pomanjkanju, toda kljub grozotam je bil vzgojen z ljubeznijo. Po končani osnovni šoli je odšel od doma študirat v Ljubljano, kjer je končal Srednjo šolo za telesno vzgojo. Ljubljana in Trbovlje sta bila le vmesni postaji na njegovi poklicni poti. Leta 1945 se je priselil v Kamnik in si tu ustvaril dom in družino.
Njegova največja ljubezen je bila atletika. Bil je zagrizen športnik, zato je tudi postal državni prvak med mladinci v skakanju s palico. Zelo rad je delal z mladimi ljudmi in njegov cilj je bil navdušiti naslednje generacije in jih tudi naučiti spretnosti v atletiki.
Mnogi njegovi učenci so postali uspešni športniki, kar še bolj poudarja njegovo ljubezen do športa in poštenost. Zaslužen je bil tudi za mnoga priznanja in predvsem je preko novih generacij ponesel ime šole Franca Albrehta po vsej širni Sloveniji in bivši Jugoslaviji. Za svoje delo je prejel tudi BLOUDKOVO priznanje.
Bil je tudi dober prijatelj in svetovalec svojim kolegom. Zanj ni bilo nobeno delo pretežko, vedno je znal ukrepati pravilno.
Bil nam je vsem lep vzor in zato ga bomo pogrešali in njemu v spomin se bo v Kamniku odvijalo vsakoletno tekmovanje v atletiki, ki je bila zanj in tudi za vse nas kraljica športa.
JUDITA HI SAJ 8.b novinarski krožek OŠ F. Albrehta Kamnik
Kopitarjevo leto 1994
Podzemni svet
V sredo smo odšli na končni izlet. Z vlakom smo se odpeljali v Postojno. Vožnja je bila zelo dolga in zanimiva. Skozi okno sem videla mnogo travnikov in polj v živih poletnih barvah.
Najprej smo si ogledali Pre-djamski grad, ki je nekaj posebnega že zaradi svoje lege. Del gradu je namreč čisto prava podzemska jama. Ogledali smo si nekaj prostorov, ki so se mi zdeli zanimivi še posebej zato, ker je v njih razstavljeno staro pohištvo in orožje. Najbolj pa me je navdušila zgodba o vitezu Erazmu Predjamskem. Bil je junaški in mogočen, zato si je nakopal mnogo sovražnikov. Nazadnje se je moral zateči v svoj grad, ki so ga obkolili in dolgo časa oblegali njegovi sovražniki. Ker mu z orožjem niso mogli do živega, so se zanašali na to, da mu bo zmanjkalo hrane. Niso pa vedeli, da ima grad skriven izhod v Vipavsko
dolino, kjer je Erazen dobival hrano. Žal pa je nek služabnik Erazma izdal in tako se je njegovo življenje končalo.
Naša naslednja postaja je bila Postojnska jama. Z vlakcem smo se vozili po čudovitem in kar malo grozljivem podzemskem svetu. Opazovali smo kapnike najrazličnejših oblik in se čudili njihovi lepoti. V jamo Pivko in Crno jamo smo odšli peš. Hodili smo po dolgih črnih tunelih. Malo nas je bilo strah, vendar smo se kmalu privadili.
Nato smo se po tristotih stopnicah upehani ustavili pred gostilno, kjer smo jedli. Gostilniški vrt se je spremenil v igrišče. Lovili smo se in skakali. Ko smo se najbolj zabavali, je pripeljal avtobus. Z njim smo se pripeljali do železniške postaje, vstopili na vlak in se odpeljali domov.
Dan mi je bil zelo všeč.
KATJA ZIDAN 4. r. OŠ Mekinje
Hvaležni smo vam
V letošnjem šolskem letu smo na naši šoli v Motniku pridobili kar nekaj pripomočkov za uspešnejše vzgojno-izobra-ževalno delo. Januarja nas je obiskal predstavnik KIV Vransko in nam v imenu podjetja izročil barvni TV sprejemnik. Veseli smo bili tudi videore-korderja, ki nam ga je podaril gospod ravnatelj iz naše centralne šole.
To pa še ni vse, saj so se tudi krajani iz Motnika odločili, da nam pomagajo. Prispevali so denar za napeljavo kabelskega priključka v naše učilnice in fotokopirni stroj.
Obrtnik iz našega kraja gospod Janez Grad pa je že pred leti v celoti plačal napeljavo ka-
belskega sistema do naše šole, letos pa nam je poravnal stroške avtobusnega prevoza, ker smo se učenci s starši in učiteljicami odpravili na zaključni izlet. Tudi mizarstvo Hribar iz KS Motnik se velikokrat spomni na nas. Letos so nam izdelali omaro za TV sprejemnik in vi-deorekorder. Presrečni smo, ker smo s pomočjo razumeva-jočih ljudi pridobili to, kar smo zelo pogrešali in bomo v bodoče s pridom uporabljali. Zato bi se Vam radi vsem najlepše zahvalili. Želimo Vam še mnogo uspehov pri Vašem nadaljnjem delu.
Učenci in delavke iz OŠ Motnik
Matična knjižnica Kamnik
obvešča
svoje bralce, da bo
od 1. julija do 31. avgusta delovni čas zaradi dopustov spremenjen.
Knjižnica bo odprta dopoldne od 9. do 15. ure, razen v torek in četrtek, ko bo odprta od 12. do 19. ure.
Enota Matične knjižnice Kamnik v Lazah je ponovno odprta kot ponavadi - prvi četrtek v mesecu že od junija naprej.
Knjižnica je bila zaprta zaradi bolniške odsotnosti naše sodelavke.
»Kaj si zasluži veliki Slovenec Jernej Kopitar?« se sprašuje prof. Ivan Sivec.
V torek, 19. 4. 1994, smo na Osnovni šoli Marije Vere imeli predavanje o Jerneju Kopitarju, slovenskem jezikoslovcu. Pripravil ga je predsednik Kopitarjevega društva prof. Jože Petrnel. Ob 150-letnici Kopitarjeve smrti se nam je torej predstavilo Kopitarjevo društvo, ki nam je približalo Jerneja Kopitarja in njegovo delo. Izvedeli smo veliko o tem, pri nas dokaj nepoznanem jezikoslovcu. Ljudje zelo malo vedo o njem, zato se nam postavlja vprašanje:
Kdo je bil Jernej Kopitar?
Jernej (Bartolomeus) Kopitar se je rodil 21. 8. 1780 v Repnjah na Gorenjskem. Že v rani mladosti je pokazal zanimanje za znanje in šolo, zato so ga starši 25. 1. 1790 vpisali v šolo v Ljubljani. Čeprav je prišel v šolo kasneje kot njegovi sošolci, je uspešno nadaljeval v drugi razred normal-ke. Skozi vse šolanje je bil najuspešnejši učenec na šoli. Po smrti svojih staršev 1794. leta se je še bolj zagrizel v učenje in sad njegovega dela in pridnosti je bila štipendija, ki jo je dobil po odloku Jožefa II. To štipendijo so dobili le najboljši učenci na šolah in Kopitar je bil eden izmed njih. Leta 1799 sc je zgodilo nekaj, kar je Kopitarju omogočilo napredovanje. To leto je umrl Anton Tomaž Linhart, naš prvi dramatik, ki je bil tudi osebni tajnik barona Žige Zoisa, seznanil pa se je tudi s samim baronom in le-ta ga je vzel za svojega tajnika in knjižničarja v svoji knjižnici. To službo je Kopitar opravljal kar osem let. Poučeval je tudi hčer komandanta grofa Bellegar-da. Že med temi inštrukcijami kranjščine je Kopitar začel sestavljati slovnico slovenskega jezika. Pri tem pa mu je »nagajal« Valentin Vodnik in to je trajalo tako dolgo, da je moral baron Zois prevzeti poroštvo nad kvaliteto Kopitarjevega dela. Čeprav so Kopitarju očitali, da je delo
preveč obširno, je bila slovnica končana 1808, izdana pa 1809. leta. Še I. 1808 je Kopitar odšel na Dunaj, kjer je postal scriptor, cenzor, nato pa še direktor v cesarski knjižnici.
Po zavezniški zmagi nad Napoleonom 1. 1814 je postal Kopitar predsednik komisije, ki je skrbela za vrnitev avstrijskih knjig, ki so jih 1809. ukradli Francozi. Kopitar je potoval tudi v Anglijo. Tja je nesel tudi Trubarjev prevod sv. pisma, ki so ga videli v Londonu in Oxfordu. Tudi predaval je na oxfordski univerzi in kasneje tudi predlagal ustanovitev ljubljanske univerze. Čez šestnajst let - 1830. - je Kopitarju von Humbold poslal Brižin-ske spomenike v analizo in 1836. je izšel tudi že prvi analiziran izvod Brižinskih spomenikov. Kopitar se ni ukvarjali le z jezikoslovjem, preučeval je tudi izvpr Slovencev. Leta 1842 je bil Kopitar povabljen v Vatikan, kjer je ostal dve leti in se leta 1844 že hudo bolan vrnil na Dunaj, kjer je brez finančnih sredstev in po hudi bolezni 11. 8. 1844 umrl. Pokopan je bil na Dunaju na pokopališču sv. Marka.
Toda zgodba o Jerneju Kopitarju se nadaljuje v leto 1897, ko je srbski kralj Aleksander I. ukazal, naj prekopljejo velikana srbske književnosti Vuka Stepanovi-ča Karadžiča, ki je bil tudi Kopitarjev učenec, z dunajskega pokopališča domov v Srbijo. Ob tem ukazu so tudi Slovenci zahtevali prekop trupla Jerneja Kopitarja domov na Kranjsko. 30. 9. 1897 so priredili množičen shod ob Kopitarjevem pogrebu. Ni bil pa to edini shod v čast Jerneja Kopitarja. Že leta 1880 sta Josip Jurčič in Fran Levstik dala pobu-
OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU
Skrb za jezik
Pedagoška konferenca učiteljev Osnovne šole Komenda-- Moste konec aprila. Ena izmed točk dnevnega reda: anglizacija slovenskega jezika. V njej sva sodelovali tudi midve z Urško, osmošolki, z raziskovalno nalogo Napisi nad trgovinami in drugod in sedmošolka Damjana z odlomkom iz Cankarjevega Kurenta.
Design, disc jockev, marketing, play back, shop, discount, comer, sponsor, casting... tuje, prevzete besede ... množično vdiranje anglizmov v slovenski jezik. Največ tujih izrazov v gospodarstvu. Ali menežer (angl. manager) pomeni več kot poslovodja, tehnični vodja, ravnatelj ... režiser, prireditelj? Ali se aukcija (angl. auction) boljše sliši kot dražba? Anglizacija prodira v podjetje: West, Ročk Master Kompas Holidays... vsako drugo ime je dobro, samo da ni naše. Ali res slovenščini že bije zadnja ura? Nočna vožnja med svetlobnimi tujimi napisi... jezikovni babilon. Kako urediti jezikovno zmešnjavo? Ali preti slovenščini katastrofa, ker ni dovolj dobra? Ampak preziranje slovenščine je umiranje Slovencev... Kdaj bo prišel zakon o slovenščini v javni rabi v državni zbor?
Kar pogrelo me je, ko sem poslušala ga. Tatjano Bukvič, učiteljico slovenskega jezika, ki je predstavljala knjigo Janeza Gradišnika Slovensko ali angleško.
Kako ustaviti vdiranje anglizmov v slovenščino? Kako vrniti slovenskemu jeziku zaupanje, priznanje, ki ga je globoko čutil Cankarjev Kurent.
»Bogatejši so pač drugi jeziki, pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo - ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja.
Iz zemlje same zveni kakor veli-končno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj.«
Nadaljevala sem jaz:
»Spoštovani! Ko smo se osmo-šolci jeseni učili o socialnih in funkcijskih zvrsteh slovenskega jezika, smo se lotili raziskovalne naloge Napisi nad trgovinami in drugod v našem okolju, saj nam ponekod ni bilo znano, kaj se skriva za tujim napisom. Mesečno raziskovanje sva uredili midve z Urško in pripravili povzetek in spremno besedo za vas.«
Učiteljica: »Čeprav vsi Slovenci govorimo slovensko, naš jezik vendarle ni enoten in ravno zato, ker ni, je prav, da smo se že zdavnaj zedinili za skupni jezik, imenujemo ga slovenski knjižni jezik.«
Jaz: »Prav nič mi ni všeč ta knjižni jezik, saj ga le malokrat rabimo. Samo v šoli pri kakšnem sitnem učenju nam prav pride.«
Urška: »Ne vem, če je res tako zelo potreben. Meni se zdi smešno, kadar slišim koga govoriti popolnoma pravilno.«
Jaz: »Mogoče je potreben.«
Urška: »V knjigah je že potreben, drugače pa ne.«
Jaz: »Misliš, da se knjižnega jezika res učimo brez potrebe?
Nikakor ne. Kaj bi se zgodilo, če ne bi imeli enotnega jezika? Vsak bi moral govoriti v svojem narečju. In kako bi se sporazumela Prekmurec in Primorec? Pri knjižnem jeziku pa gre ravno zato, da ga razume vsak in da se v njem brez težav sporazumevamo. Seveda se ga moramo učiti, ko hodimo v šolo in še kasneje.«
Učiteljica: »Knjižni jezik ima svojo normo, svoja merila oziroma pravila, norma je predpisana
do, da bi ob obletnici Kopitarjevega rojstva priredili politično-kulturni tabor. Prireditev je potekala 22. 8. 1880, v Repnjah. Odziv je bil množičen. Prišli so tako dijaki, profesorji in ostali ljudje kot tudi tuji državniki, izobraženci, kulturniki... Prihajali so odzivi od vsepovsod, vsi v čast Jerneja Kopitarja.
Tudi danes, v novejših časih, Jernej Kopitar ni utonil v pozabo. Ze leta 1984 so organizirali tedensko prireditev Kopitarjeve slavnosti. V NUK nastaja Kopitarjeva soba, v njej bo zbrano gradivo o Jerneju Kopitarju. 1990 je bilo ustanovljeno Kopitarjevo društvo, ki ga vodi prof. Jože Petrnel. Program društva obsega:
• uporabo lepe slovenščine,
• postavitev Kopitarjevega kipa,
• prevod Kopitarjevih knjig,
• film o Kopitarju,
• izdajanje Kopitarjeve znamke,
• obiski O. Š. z namenom predstavitve Kopitarja.
Člani tega društva so dijaki, profesorji, izobraženci...
Člani tega društva so dijaki, profesorji, izobraženci...
Če ste tudi vi navdušeni nad slovensko književnostjo in imate radi svoj jezik, potem so vam vrata Kopitarjevega društva na stežaj odprta.
Zapisali: Špela Podlipnik, učenka 7. razreda Maja Drolec, mentor Osnovna šola Marije Vere Duplica
Veselje
Moja mami je kot sonce, vsako jutro me zbudi, ko ooljubi me na lice in lep dan mi zaželi.
Jaz jopa močno objamem in poljubček vrnem ji. Mamica odide v službo, meni v Šolo se mudi.
V šoli pridno se učim, mamico in očka razveselim, otroci jima pri delu pomagat potem vsi veseli smo.
< se mami razjezi: ko naloga napisana ni, ko copati po sobi leže, ko jezik predolg je.
Jaz pa trudim se,
da mami vesela je,
saj je srečna naša družina takrat,
očka, mamica, sestra, jaz in brat.
Petra Frantar 3. r. Osa. šola Preserje pri Radomljah
in upoštevati jo moramo vsi: zadeva glasove, oblike, besedne zveze, pisavo - pravopis in tudi slog.
Ker je knjižni jezik vrhunski izraz združenosti, mu vsi narodi namenjajo posebno skrb. Brž, ko se z njim izražamo, ga tudi oblikujemo, bogatimo ali siromaši-mo. Če odstopamo od norme, rahljamo njegovo trdnost, kljub temu pa ga lahko tudi bogatimo, ko vnašamo značilnosti drugih jezikovnih zvrsti.«
Jaz: »Knjižni jezik nikakor ni nesprejemljiv za novosti. Če drugega ne, se mora bogatiti z vedno novimi besedami in izrazi. Te pa pritekajo iz različnih virov, domačih in tujih.«
Urška: »V napisih nad trgovinami in drugod se košati vse polno napak. V naši raziskovalni nalogi sva razvrstili napise v dve skupini. V eni najdete take, zaradi katerih bi nas moralo biti sram, če samo pomislimo na oznako ZIMMER, v drugi pa sprejemljive, dobre jezikovne rešitve. Oglejmo si jih.«
Začela sem:
»Trgovina pri Kramarju, Adam Ravbar, Knjigarna Pika, Eta, Lego trgovina, Trdinov hram, Napredek, Slovencev hram, Metalka, Pekarna Hrovat, Jagoda, Palček, Bik Bled, Lanen
cvet, Zajček, trgovina za otroke, Optika Tina, Čenča, Lekarna, Biba, Kurivo, Tovarna Stol, Zarja, Cokla, Slaščičarna Vesna, Cvetličarna Mojca, Gostilna Pri lovcu, Ideja, Trgovina Mimi, Gostilna Ančka, Planika, Trgovina sonček, Cvetličarna mak, Gostilna Kralj.«
In že je Urška prevzela besedo:
»Nesprejemljivo: Royal, Life, Tip-Top, Tia, Butik Number 1, Butik Amigo, Rodeo, Lady, Hotel Paradise, Taika, Apoteka, Ti-lija, Fit Top, Inter Spar, Scorpio, Maximarket Family shop, Caffe bar Paradise, Fitness club Fit-Se-xy, Avtohiša Claas, Palmas, Edigs, Tai - Tai, Sweet Way, Mary, Boutique Mr. Ficko, Bo-dyform, Alp Sport, Alp Color, Kompas Holidays, Jacht Cru-ising Company, Copia, Timing.«
Pri raziskovalni nalogi nam je pomagala knjiga Žive besede Berte Golobove in učiteljica slovenskega jezika Franja Kraljeva.
Ravnateljica se nam je zahvalila za sodelovanje na pedagoški konferenci in nas pohvalila. Končala je takole:
»Skrb za jezik ni vedno lahka, je pa zares potrebna. Pri premišljevanju o jezikovnih vprašanjih vam želim veliko ustvarjalnosti.«
Ines Andrejka, 8. b. OŠ Komenda-Moste
(*r%Ji""'»o ■ orim nmu d 0 V
Mizarja — honorarno ali redno
zaposlimo za izdelavo drobnih izdelkov in pohištva iz masivnega lesa
Slovenska hiša d.o.o. Radomlje, tel. 061 727-081
1 2 KAMNIŠKI OBČAN
od tu in tam zanimivosti
23. JUNIJA 1994
Zaključek tekmovanja Čisti zobje in zdrava prehrana
Nini Skok iz Smarce, občinski prvakinji v znanju angleščine, ravnatelj šole Božo Pilej izroča knjižno nagrado za odličen uspeh v vseh osmih razredih. Poleg te nagrade je prejela še šest priznanj in nagrad za vzorno in aktivno delo.
Priznanja najboljšim v osnovni šoli Duplica
Imeti zdrave in lepe zobe je želja vsakega človeka, zato naše otroke, šolarje in mladino tudi v tem duhu vzgajamo. Zaključili smo šolsko leto in s tem tudi akcijo ČISTI ZOBJE IN ZDRAVA PREHRANA. To tekmovanje poteka po vsej Sloveniji že enajsto leto. Kamniški šolarji nižjih razredov pa v njej aktivno sodelujejo od leta 1986.
Na prireditvi, ki je bila v Ljubljani 26. maja v Domu španskih borcev so dobili na-
grade in priznanja naslednji razredi osnovnih šol:
Osnovna šola Toma Brejca 1. B razred - učiteljica Lojzka Vrankar, Osnovna šola Frana Albrehta 4. A razred - učiteljica Jelka Trebušak, Osnovna šola Duplica 2. B razred - učiteljica Milka Gabrovšek, Osnovna šola Stranje 4. A razred - učiteljica Dušanka Borščak, Osnovna šola Moste-Komenda 2. A razred - učiteljica Marija Štefula, Osnovna šola 27. julij 6. razred - učiteljica Da-
Te dni je minilo osem let delovanja Osnovne šole Marije Vere Duplica. Kako uspešno je delo na tej šoli, je dokazalo kar 16 učencev, katerim je ravnatelj Božo Pilej ob zaključku osemletke, 14. junija, izročil knjižne nagrade za odličen uspeh v vseh osmih razredih. Osnovna šola Duplica je imela verjetno v tem obdobju tudi izredno generacijo osnovnošolcev, je priznal ravnatelj ob podelitvi državnih priznanj - zlato Vegovo iz matematike je podelil Matjažu Vrabcu in zlato priznanje iz angleškega jezika Maši Maligoj. Z diplomo občinske prvakinje v znanju angleškega jezika je nagradil Ni-
no Skok. Član predsedstva občine Kamnik Dimitrij Perčič pa je izročil pet občinskih knjižnih nagrad za odličen uspeh v tem šolskem letu in aktivno sodelovanje v izvenšolskih dejavnostih.
ŠŠD OŠ Marije Vere Duplica je v tem šolskem letu tudi najboljše športno društvo v občini Kamnik. Marko Krivoro-tov, učenec te šole, pa je najboljši športnik vseh kamniških osnovnih šol.
Torej, vzrokov za zadovoljstvo ob opravljenem delu, tako učiteljev kot učencev, je več kot dovolj. Čestitamo?
VERA MEJAČ
Raziskave vodnih virov z barvanjem
V kratkem se bodo nadaljevale raziskave vodnih virov, ki sicer potekajo že vrsto let. Zopet bodo na vrsti sledenja, barvanja podzemeljskih vodnih tokov, s katerimi želimo ugotoviti zaledje posameznih velikih izvirov v območju Kamniških Alp, kjer so še zaloge pitne vode dobre kakovosti. Z raziskavami nameravamo to vodo zavarovati pred onesnaževanjem.
Na izvirih bomo sicer organizirali opazovanje, vendar pa se obarvana voda lahko pokaže tudi na izvirih, ki bi jih spregledali. Zaradi tega prosimo občane, da bi raziskave vzeli z razumevanjem in na obarvanost opozorili strokovnjake.
Zelo bi bilo zaželeno, če takrat, ko opazijo, da je voda neobičajno zelena ali rdeča ali drugačne barve, vzamejo vzorec (v čisto steklenico, npr. 2 dl) ter ga označijo z oznako kraja in datumom. Ta vzorec s sporočilom naj dostavijo na občinski Sekretariat za varstvo okolja. Kot smo že lani opozorili, barve niso škodljive in obarvani val po enem ali dveh dnevih odteče.
mgr. DUŠAN NOVAK dipl. ing.
Turistično srečanje Gradišče 94
Na drugi strani Tuhinjske doline se razprostira podobna, enako prijetna in čudovita podeželska slovenska pokrajina - Črni Graben. In v tem Črnem Grabnu, ki sega od Prevoj do Trojan, se je na velike želje po razvoju turizma na podeželju odzvalo majhno območje in ustanovilo Turistično društvo Gradišče.
Na Gradišču pri Lukovici bo 25. junija domače in sproščeno, kajti imeli bomo TURISTIČNO SREČANJE GRADIŠČE 94.
Turistično društvo Gradišče pri Lukovici nadaljuje s svojim oživljanjem pravega kmečkega življenja, obenem pa skuša v pravi razvoj turizma vkjučiti kot celoto obe vasi - Zg. Prapreče in Gradišče. Le kot celo področje in z občutkom pripadnosti vsakega vaščana lahko turizem na podeželju zaživi in le tako ima lahko podeželje srce - domačnost in gostotjubrje namesto strogega komercialnega turizma. To pa ne gre na silo, ne na hitro, ampak korak za korakom, od vzgoje otrok do varstva in skrbi za okolje, dobrega počutja samih prebivalcev... In ravno na teh osnovah deluje Turistično društvo Gradišče. Skrbimo
za čisto okolje, za večnamenski družabni prostor, ki ga dokončno urejujemo, in bo služil otrokom v vsej okolici za igre in šport, lahko pa bo čudovit ambient Turističnega društva za kulturne in druge prireditve ...
Turistično društvo ponovno organizira »Turistično srečanje Gradišče 94« ki bo 25. junija že tretjič! In če želite preživeti prosto soboto na podeželju, se imeti lepo in domače, ste povabljeni k nam v Gradišče pri Lukovici.
Program prireditve »Turistično srečanje Gradišče 94« bo potekalo od 17.00 ure dalje in obsega:
- Tekmovanje koscev
- Srečanje kolesarjev - oldti-merjev
- Mladinski kolesarski kros
- Za vsa tekmovanja so prijave eno uro pred pričetkom prireditve.
- Gradiški vaški semenj Istočasno bo ob prireditvenem
prostoru potekal živinski Gradiški vaški semenj. Naprodaj bo vse. Pa tudi kupcev bo veliko, če želite kaj prodati. Navsezadnje vam bo pa tudi samo pogovor na sejmu s kakšnim zagnanim vaškim očancem v razvedrilo in poduk!
Želimo imeti tak semenj, kakršen je bil v starih časih. Barantanja se ne bo manjkalo.
- Razglasitev najbolj urejenega kmečkega dvorišča in cvetočega doma v območju Turističnega društva
Za urejeno in pospravljeno dvorišče skrbijo gospodarji, vendar pa se tudi nežni spol trudi za svoj cvetoči dom že od zgodnje spomladi!
- Srečolov
- Ob zaključku šolskega leta smo povabili mlad narodno zabavni ansambel »Pogačar«, ki bo za razvedrilo skrbel od 17.00 ure pa do 19.30 ure.
Ves večer do ranega jutra pa bo-
do za vaše dobro počutje, domačo hrano in dobro pijačo skrbeli vašča-ni, za dobro voljo in ples pa ansambel bratov »Poljanšek«, ki pa ga v kamniškem koncu še bolj poznate.
Izkupiček prireditve namenjamo obnovi strehe na cerkvi, zaščiti freske na pročelju cerkve in dokončni ureditvi poti do nje.
Turistično društvo vabi vse na Turistično srečanje Gradišče 94 v soboto, 25. junija, od 17.00 ure dalje v Gradišče pri Lukovici.
Lepo povabljeni tudi vsi iz kamniške občine, da pridete čez hrib in se nam pridružite!
Turistično društvo Gradišče
TITAN
Obveščamo vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence podjetja TITAN, da je podjetje v postopku lastninskega preoblikovanja, zato smo pričeli z zbiranjem
lastninskih certifikatov. Vse informacije v zvezi s tem dobite pri g. Bojanu Frolu osebno ali na telefon 816-221 int. 254. TITAN KAMNIK, tovarna kovinskih izdelkov in livarna, p.o, Kovinarska 28
niča Grabnar, Podružnična šola F. Albrehta 2. razred OŠ Nevlje - učiteljica ga. Žlindra, Podružnična šola Toma Brejca 2. razred OŠ Šmartno - učiteljica ga. Lučka.
Ker pa tekmovanje za čiste zobe in zdravo prehrano veliko prispeva k izboljšanju ustnega zdravja (otroci imajo veliko manj zobne gnilobe), je potrebno otroke motivirati z nagradami. S pomočjo nekaterih zasebnih in družbenih podjetij mi je uspelo vse otroke, ki so si redno in pravilno čistili zobe, ne glede na to, ali je bil razred zmagovalec ali ne, skromno nagraditi (razdeljenih je bilo preko 1.300 dobitkov, nagrajenih otrok pa je bilo 750). Svoje
izdelke ali denarna nadomestila so prispevali:
Stol, Alprem, Kočna, Ke-mostik, Svit-ETI, Trival, Ideja, Svilanit, Fructal, Titan, Eta, Ljubljanska banka, trgovina KIM, Kamnoseštvo Vida Ve-toraci, Gostilna Mlakar, Zlatar Banič, Zlatarna Dragulj, Ur-ko, Špenko, Cokla, Sitar, Metalka, Frizerstvo Žagar, občani Šmartnega.
Za sodelovanje pri akciji se vsem iskreno zahvaljujem, tako otrokom, ki so v akciji najbolj sodelovali, kot njihovim učiteljem in vzgojiteljem in seveda vsem, ki ste skromno obdaritev omogočili.
Zdravstvena vzgoja KATARINA KRALJ
Najvišje stoječe kmetije in naselja
Bliža se poletje in ljudi vse bolj zanima to ali ono o gorskem svetu. Zanimajo jih vrhovi, koče, kjer bodo lahko prenočili, zanima pa jih tudi poseljeni gorski svet. Da bi potešili svojo radovednost, vzamejo v roke planinske zemljevide, za dopolnilo pa se pogosto obračajo tudi na poznavalce gora - planince. Ko pa jim ti ne morejo odgovoriti na bolj zahtevno zastavljena vprašanja, se obrnejo na strokovnjake, zlasti na geografe. Zato tudi ni naključje, da me je doslej povprašalo po takšnih podatkih že kar lepo število radovednežev. No, in po čem največ sprašujejo? V ospredju so zlasti naslednja vprašanja: katera je najvišje ležeča kmetija v Sloveniji, katero je najvišje ležeče naselje, katera najvišje ležeča gorska vas je gospodarsko najbolj trdna, katera je najvišje ležeča sklenjena vas...
Na ta vprašanja bom skušal odgovoriti po istem vrstnem redu:
- Najvišje ležeča kmetija v Sloveniji je Bukovnik, 1327 m, in spada v okvir naselja Po-dolševa (staro ime za to gorsko vas je Sv. Duh); druga najviše ležeča kmetija je Jekl v Kopriv-
ni in stoji le 2 do 3 m niže od Bukovnika.
- Najviše ležeče naselje v Sloveniji je Podolševa, ki šteje 10—11 aktivnih kmetij; vse so postavljene v razloženem redu in se nahajajo povečini v višini 1000 do 1200 m.
- Najvišje ležeča gospodarsko trdna vas je Davča nad Selško dolino; po površini, zlasti po številu kmetij je večja od Podolševe. Tudi v Davči stojijo kmetije v razloženem redu, vendar na nižji nadmorski višini kot v Podolševi. (Le redke samotne kmetije stojijo nad 1000 oz. 1050 m.)
- Najvišje ležeča strnjena vas (5-6 hiš v skupini) so Zg. Danje, 1080 m, vendar so nenaseljene, naseljena pa je 20 minut hoda od tam »samotna kmetija Torkar na Torki, ki stoji na višini 1166 ni.
Kot zanimivost naj dodam, da je najvišje uradno registrirano slovensko naselje na Kamniškem na Veliki planini, na več kot 1600 m nadmorske višine in da ena družina na tej višini tudi stalno živi.
Zaenkrat toliko, pa ob drugi priložnosti kaj več.
Dr. sc. MARKO ŽEROVNIK
Obisk zdravnikov v Kamniku
Skrb za simbol in ponos našega mesta
Lep primer, kako skrbimo za okolico naših kulturno zgodovinskih spomenikov, so zaraščene stopnice, ki peljejo od ploščadi za kavarno na Mali grad.
Večje število zdravnikov, med njimi udeleženci strokovnega potovanja v Freiburg, je zaradi počastitve spomina na prof. dr. Jurija Karola Staro-vasnika 19. maja obiskalo njegovo rojstno mesto Kamnik. Med potjo so si ogledali razstavo cvetja v Arboretumu Volčji Potok. Dr. Niko Sadnikar jih je spremljal v tovarno Fructal -Alko na Duplici, kjer so jim prijazni uslužbenci pokazali obrat, posebej destilacijo in produkcijo brezalkoholnih pijač. V Kamniku so obiskali Sadnikarjevo muzejsko zbirko.
Na večer so se zdravniki sestali skupaj z nekaterimi Kam-ničani v dvorani nad kavarno Veroniko. Zbrane so pozdravili prim. dr. Kocjančič, predsednik občine dipl. iur. Maksimilijan Lavrinc in predstavnik kamniškega Kluba intelektualcev.
O ljudski medicini v Gornji Savinjski dolini je govoril Aleksander Videčnik. Na izredno zanimiv in originalen način nam je prikazal stare načine domačega zdravljenja najrazličnejših bolezni, govoril je o nabiranju in uporabi številnih zdravilnih zelišč, o črni magiji z zagovarjanjem raznih bolezni
in o znamenitem »Kolemono-vem žegnu«.
Mag. dr. Zvonka Zupanič' - Slavec z Inštituta za zgodovino medicine pri Medicinski fakulteti ljubljanske univerze nam je na prijeten, simpatičen način opisala naše freiburško potovanje, o ogledu mesta, obisku Starovasnikovega groba na starem pokopališču sv. Mihaela ter sestanku s prof. dr. Eduardom Seidlerjem, vodjo oddelka za zgodovino medicine na univerzi. Prikazala nam je zanimive diapozitive z naše poti.
Upamo, da bomo nadaljevali s sodelovanjem z navedenim inštitutom in Zdravniškim društvom Slovenije pri nadaljnjem raziskovanju življenja in dela prof. dr. Starovasnika, zlasti njegovih znanstvenih razprav, ter pri uresničevanju načrtovanih želja za primerno počastitev našega do zdaj v Kamniku skoro neznanega rojaka, s postavitvijo ustreznega obeležja na Malem gradu in poimenovanjem ene kamniških ulic po njem ter z ureditvijo spominske sobe.
DR. SVETOZAR FRANTAR
Delovanje Društva pljučnih bolnikov Slovenije
Zakaj društvo pljučnih bolnikov? Odgovor je kratek: zato, ker je njegovo ustanovitev narekovala stiska in potreba bolnikov v končnem obdobju bolezni kroničnega bronhitisa.
Društvo je na pobudo bolnikov in ob veliki podpori zdravstvenih delavcev iz dispanzerja Ljubljana-Vič nastalo že leta 1990, vendar smo za območje ljubljanskih občin. Ker pa so potrebe prerasle svoj okvir, je bilo 23. 10. 1992 ustanovljeno Društvo pljučnih bolnikov Slovenije, ki ima od tedaj dalje tudi sedež na Dispanzerju za pljučne bolnike Vič.
Kronične bolezni dihal sodijo med bolezni, ki jih sproži skupno dolgotrajno delovanje številnih dejavnikov. Ti dejavniki posamezno niti niso toliko škodljivi, pa jih pogosto ravno zato ne jemljemo s primerno resnostjo. Njihov nastanek je skrit, razvoj počasen, včasih potečejo desetletja, ko se pojavijo hujše težave. Ko pa so te prisotne, je bolnik običajno že invalid, ki potrebuje dolgotrajno in zapleteno zdravljenje. Odvisen postane od številnih zdravstvenih strokovnjakov,
svojcev, tuje pomoči, aparatov in postopkov, ki mu omogočijo življenje in ustrezno kakovost življenja, ki se mu omeji na ozek krog med bolnišnico in domom.
V Sloveniji imamo okoli 1300 bolnikov s hudo okvaro dihal, med njimi bi zdravljenje s kisikom na domu potrebovalo okoli 700-800 bolnikov. Žal je najpogostejša diagnoza, ki privede do te oblike zdravljenja prav kronični bronhitis. Bolnikov s to boleznijo pa je v Sloveniji preko 23.000. Pljučne bolezni pa niso pogoste samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih in mladostnikih, najpogosteje kot astma, ki že velikokrat v otroški dobi izve-ni, redkeje pa se kasneje v odrasli dobi pojavi ali pa celo nadaljuje iz mladosti.
Društvo pljučnih bolnikov zajema populacijo s pljučno boleznijo v Sloveniji od otroškega obdobja do starosti.
Namen društva je pomagati pljučnemu bolniku, da bo lažje živel s svojo boleznijo oziroma zdravim pokazati, da dobro voden otrok-astmatik marsikdaj zmore toliko kot njegov zdrav vrstnik.
Cilji društva so sledeči:
- sodelovanje pri preprečevanju, zdravljenju in rehabilitaciji vseh kroničnih bolnikov,
- pomaga pri organizaciji in spremljanju medicinske oz. strokovne nega na domu,
- sodeluje in pomaga pri inva-lidsko-pokojninski, socialni in drugi zaščiti svojih članov,
- skrbi za medsebojne povezave med bolniki,
- sodeluje pri organizaciji socialne in psihične rehabilitacije bolnikov,
- organizira družabno in športno udejstvovanje bolnikov,
- sodeluje pri posvetih, predavanjih, seminarjih pljučnih bolnikov,
- skrbi za razvijanje primernejših pogojev za zdravljenje s kisikom na domu (tel. povezave z zdrav, in tehnično službo itd.),
- organizira založniško dejavnost, da bi članstvo, kakor tudi širšo javnost, čim bolje seznanili s problematiko kroničnih pljučnih bolezni,
- svojim članom omogoča letovanje v zdravilišču Strunjan, ki je opremljeno za zdravljenje pljučnih bolnikov.
V kolesarskem vrhu Vida med elito
Poleg moškega dela kolesarske karavane, ki je maja vozila dva dni po naših cestah, imamo z Vido Uršič, zastopnico tudi v ženski konkurenci. Velika šampion-ka v pravem pomenu besede tudi letos vrti pedala. Lansko leto je sezono zaključila z naslovom svetovne prvakinje (VVorld Champion) v kolesarski cestni vožnji med veterankami. S tem je postala lastnica bele majice z oznakami mednarodne kolesarske federacije, kakršne imajo vsi svetovni prvaki s profesionalcem Lanceom Armstrongom na čelu in v njej lahko nastopa na vseh uradnih tekmovanjih.
Letos je nastopila na enodnevnih dirkah v Italiji, Avstriji, na Slovaškem in doma v Sloveniji. Tekmovala je tudi na Unijevem kronometru od Stahovice do Kamniške Bistrice, ki je pokazal pravo kolesarsko pripravljenost. Prepričljivo je premagala vse
ostale slovenske kolesarke. Da kljub letom, vsakodnevni službi in družini obvladuje slovensko žensko kolesarstvo, je dokazala tudi na mariborskem kriteriju in cestni dirki okoli Pohorja. Zmagala je na obeh, kljub temu, da nima pomoči klubskih kolegic.
Vida bo v začetku julija kot edina slovenska predstavnica v mednarodni ekipi Alpe-Adria
Popravilo
šivalnih
strojev
Senožetnik Marko, Mengeška ul. 5, Kamnik. Tel.: 811-861.
nastopila na ženskem Giru d'Ita-lia. Ženska kolesarska karavana bo v tednu dni prevozila pot od italijanskih Julijskih Alp čez Dolomite, mimo italijanske Ažurne obale, do cilja na Apeninskem polotoku. In to kljub nepredvidljivim vremenskim razmeram. Vido čaka večdnevna naporna kolesarska preizkušnja v vročini, na razbeljenem asfaltu, v nevihtah in dežju. Zaželimo ji srečno in uspešno vrtenje pedal med najboljšimi kolesarkami sveta!
METOD MOČNIK
SERVIS
MENGEŠ T?73 84 09
64220 Skofja Loka.Kidriceva 55 fJfc TT71T /^VTTT-O A
t«l.r064/631 -241 tf ax:064/632-261 M O Pil IKJ V JL\jUOL
Predstavništvo Kranj, tel.:0647211-232; Ljubljana jel/fax:061/l85^00
Vse, ki jih delovanje tega društva zanima, vabimo, da se mu pridružijo. Članarina za leto 1994 znaša 300 SIT in jo lahko nakažete na sedež društva Dispanzer za pljučne bolezni VIČ, št. ŽR: 50100-620-13305104 5113-500410, Postonjska 24, 61000 LJUBLJANA.
Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Dispanzer za pljučne bolezni v Kamniku.
Na koncu naj povemo, da društvo izdaja tudi svoje glasilo »ZDRAV DIH ZA NAVDIH«, ki ga prejemajo vsi člani društva brezplačno. Revija prinaša vse v zvezi z zdravljenjem, novimi načini, postopki in aparati, ki bolnikom lajšajo vsakdan, svojcem in vsem, ki se z njimi srečujemo, pa napotke, da te bolnike lažje razumemo in jim pomagamo.
Naj zaključim ta prispevek s pesmijo, posvečeno tej reviji, ki jo je napisala članica društva ga. DARJA UMEK in naj bo vsem zdravim v opomin. Glasi se pa takole: Zdravje je lepo, ko ga imaš Dostikrat čuvati prav ga ne znaš Rad kadiš, A ko zboliš,
Vse storiš, da nazaj ga dobiš.
Dobro premisliš,
In v roke se vzameš
Hitro se zdraviš, ko že zboliš.
Zdravila le iščeš -
A kaj vse storiš, da nazaj ga
dobiš?
Navadiš se s tem živeti,
A takoj le ni še treba umreti,
Vse namreč storiš, da nazaj ga
dobiš.
Dobro premisli to besedilo In če vse, prav vse te bo jezilo, Hitro v roke - to naše glasilo!
Dispanzer za pljučne bolezni Kamnik: v.m.s. ZDENKA PETEK
Popravek:
V zapisu »Na Starovasniko-vem grobu« v Kamniškem občanu z dne 9. 6. t. 1. je na str. 5;
V 4. kol., 2. vrsta, nepravilno navedeno ime »Konstantina ANDLICHA, ki se mora glasiti pravilno »Konstantina ANC-KLITZENA« (ok. 1380 do ok. 1450). Ker se je bavil z alkimijo (črno magijo), so mu nadeli vzdevek »Bartholdus NIGER«, od tod Barthold SCHWARTZ. Menda tudi ni res, da bi bil izumitelj smodnika, saj so ga poznali pred njim že Kitajci.
V 5. kol., 10. vrsta, je napisano (kljub dvojnemu lektorstvu) - nesmisel »SADNIKARJEV« namesto umevno »STAROVAS-NIKOV«. Spoštovanemu bralcu se opravičujemo,
DR. SVETOZAR FRANTAR
Obvestilo pacientom
Cenjene paciente obveščam, da na osnovi sklenjene pogodbe z ZZZS začnem z delom v zasebni splošni ambulanti v Kamniku in na Lazah v Tuhinju 1. septembra 1994, v ambulantah dr. Dragotina Ahlina.
Zagotavljanje zdravstvenih uslug za paciente ostaja tako nespremenjeno, do začetka mojega dela pa imajo pacienti še vedno pravico koriščenja le-teh v ZD Kamnik.
Delovni čas dr. Damjane Plešnar Cvirn
	ambulanta Kamnik,		ambulanta Laze,
	Bevkova 48		Laze 29
	tel. 831-598		tel. 847-058
ponedeljek	13.-	19.	
torek	8.-	12.	
sreda	14.-	16.	17.-19.
četrtek	8.-	13.	
petek	8.-	10.	11.-14.
Vašo kartoteko bom prevzela v ZD Kamnik na osnovi vaše privolitve ob prvem obisku pri meni.
Upam, da bomo ohranili medsebojno zaupanje.
Dr. Damjana Plešnar Cvirn Medvedova 30, Kamnik tel. 831-676
Od 1. septembra 1994 dalje bo urnik dr. Ahlina nekoliko spremenjen. Na Lazah bo delal ob ponedeljkih od 16. do 19. ure in ob četrtkih od 16.30 do 19. ure. V Kamniku se spremeni le njegov delovni čas ob torkih, delal bo od 14. do 19. ure.
Zmaga v Stranje
Največja spomladanska množična tekaška prireditev je kros Dnevnika v Domžalah. Krosa so se udeležili predvsem osnovnošolci in dijaki, ki so tekli od 1,5 do 3 km dolge proge. Dnevnikov kros je veljal tudi kot šolsko državno prvenstvo. V vsaki kategoriji, razdeljeni po spolu in razredu, je nastopilo od 120 do 150 mladih tekačev in tekačic, ki so zastopali svoje šole.
Teka so se množično udeležili učenci Osnovne šole Stranje (42), ki so bili daleč najboljši na občinskem tekmovanju. Hitro so tekli tudi v Domžalah. Rezultati kažejo na dobro pripravljenost: tri osvojene medalje, od tega dve zmagi, tretje mesto in vseekipna zmaga. S tem so Stranjani osvojili Veliki dnevnikov pokal, kar je za povprečno, ne tako veliko os-
novno šolo, zelo velik uspeh in dokaz, da se da s srcem, borbenostjo in pridnim delom premagati tudi velike osnovne šole z bistveno več učenci.
Premagali so tudi tiste šole, ki prihajajo iz atletsko zelo razvitih krajev, kot so: Celje, Maribor, Ljubljana.
Izkazale pa so se predvsem tri mlade talentirane tekačice: s tretjim mestom Špela Verovšek (šesti razred), z zmago Monika Slapnik (sedmi razred) in prav tako z zmago Andreja Močnik (osmi razred). To je tudi dokaz, da sta mentorja telesne vzgoje na stranjski šoli g. Slavka Verovšek in g. Boris Jemec odlično pripravila mlade tekače in tekačice za tek v naravi.
METOD MOČNIK
PRODAJA VOZIL DAEVVOO
- prodaja rabljenih vozil
- možnost menjave staro za novo
- možnost kredita ali leasinga
- rabljena vozila iz uvoza
Izkoristite nižje cene do 30. junija!
AVT0PR0DAJA ŠMARCA
Šmarca, Bistriška 25 tel.: 811-593
RESTAVRACIJA STOL - TUDI ZA VAS...
Iz restavracije STOL diši po dobrem. Lahko tudi za Vas, Vaše prijatelje, poslovne partnerje ali zaposlene.
Naši kuharski mojstri Vam bodo z veliko domišljije pripravili malice, kosila, slavnostne večerje, hladni bife ali piknik na prostem. Vse našteto Vam na Vašo željo tudi pripeljemo! Za Vas se bomo še posebej potrudili.
Pokličite nas na telefon 814-150, da se pomenimo o Vaših željah in potrebah.
STOL
e s t a v rac i j a
Izposojevalnica poročnih oblek
Trzin, Mengeška 81 tel.: 737-176
Vabimo vas, da si ogledate pestro ponudbo poročnih oblek in dodatkov.
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in 15. do 18. ure.
Odkupujemo hlodovino črne jelše.
Plačilo takoj ob prevzemu. JURJOVECd.o.o.,
Tučna 5, Kamnik, tel. 817-232
AV SERVIS RTV KONCILIA in TRGOVINA
Kamnik, Vrhpolje 41 (v gasilskem domu) tel-- 831-383
Prodaja na obroke:
- TV, videorekorderji, akustika
- SATELITSKE ANTENE
Odprto od 9. do 12 in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
11
Delavska univerza Domžale
Kolodvorska 6
teL 711-082, 712-278
POLETNE SOLE
- tečaj krojenja in šivanja; pričetek 27. junija
- priprave na popravne in zaključne izpite
- jezikovni tečaji za otroke
- računalniški tečaji za otroke
- tečaj strojepisja
- tečaj higienskega minimuma
- tečaj varstva pri delu
Obiščite nas ali pokličite
po telefonu: 711-082 ali 712-278.
TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI in PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511
UGODNO
- ekskluzivna prodaja dekorativnih ometov ROSETI
- prodaja fasadnega materiala po tovarniških cenah za plačilo z gotovino
- pištole in pribor za barvanje iz programa VVagner in Sata
- velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov...
- UGODNE CENE UVOŽENE PLUTE (naravna, voskana, lakirana)
- pralni praški 3 kg že od 400 SIT
- sadolin — original spet v prodaji.
Material brezplačno pripeljemo na dom.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
Lokal v Kamniku, primeren za trgovino s tekstilom
v izmeri 30 do 50 m2
najamem Tel.: 811-039
Ugodno prodam skoraj nova termo jogija 190X80 cm. Telefon: 814-614, zvečer.
Prodam nove pograde iz naravnega lesa. Tel.: 811-191.
Šivalne stroje — gospodinjske - popravljam. Tel.: 812-826.
Poslovni prostor - pisarno
12 kv. m.
na železniški postaji Kranjska 3,
oddam v najem.
Tel. 817-071.
Vabimo vas k oglaševanju v Kamniškem občanu, ki vsakih štirinajst dni zaide v vsa gospodinjstva naše občine. Prejemajo ga tudi podjetja, ustanove, zasebniki in drugi naročniki iz kamniške in sosednjih občin.
PREDSTAVITE SVOJO DEJAVNOST, STORITVE, PROIZVODE
Pokličite po tel. 831-311 ali 815-361.
s l§-imiVRSTAMI SLADOLEDOV IN MNOŽICO OSVEŽILNIH PIJAČ
z BLAGODEJNIMI UČINKI
KLIMATSKIH NAPRAV
z ŽE POZNANIMI
OHLAJENIMI CENAMI
^VRGOV/AV^
Šutna 48 - KAMNIK tel.: 831-502
---------teh: ».51 -M)Z_____—-j
d.o.o.
Trg svobode 6, Kamnik
(v prostorih AMD Kamnik)
Tel. 8113 42,81 71 34,81 71 44
- TELEFONSKI APARATI
- TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE
- TELEFAXI
- SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE
Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Se priporočamo!
NA-BO dao TRGOVINA CASTOR
Kamnik, Ljubljanska 31 teL 815-348
Gradbeni in inštalacijski material po ugodnih cenah:
- keramične ploščice
- klinker ploščice
- dimnik Schidel
- pohištvene cevi
- stiropor
- novoterm
- modularni blok
- armaturne mreže za plošče
- gospodinjski in tehnični plin
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
»POLOS«—
TRGOVINA S PREMOGOM
Zapoge 40, Vodice tel. 824-096,823-585
vam nudi
- vse vrste premoga (zasavski, trboveljski, zagorski, velenjski, uvoženi češki premog)
- kocke
- oreh
- kosi
- premog, pakiran v vreče
- žagana drva
Naročen material vam dostavimo v najkrajšem času.
Možnost plačila s čeki - z odlogom. Se priporoča - Jernej Jerman!
gorenje
aloprodaja
Kamnik, Usnjarska 9, tel: 317-203
POOBLAŠČENA PRODAJALNA VELIKA IZBIRA:
- pralni in sušilni stroji
- pomivalni stroji
- hladilniki in štedilniki
- hladilne omare in skrinje
- TV aparati in glasbeni stolpi
- mali gospodinjski aparati
velika izbira rezervnih delov Gorenje PLAČILNI POGOJI:
- popust za gotovinska plačila
- 1+5 obrokov brez obresti
- 1+8 obrokov (obresti na 6., 7. in 8. obrok - 9%)
- 15% gotovinski popust za BTV ORAVA
- prodaja na zakup (LEASING) na 25 obrokov
BREZPLAČNA DOSTAVA
Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
SERVIS HLADILNIH NAPRAV IN GOSPODINJSKIH APARATOV
Železnik Miro
Nevlje 19, teL 831-494
Popravilo:
- hladilnikov
- gospodinjskih aparatov
- zamrzovalnih skrinj
- gostinskih hladilnih naprav
- popravilo izolacij hladilnih skrinj
JANEZ VRECEK
Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778
Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin.
Na zalogi kombinirani bojlerji.
AVTOBUSNI PREVOZ
Grčar Silvester
Matije Blejca 6, tel.: 814-705
Vsako soboto vas popeljemo v Portorož za 1.000 SIT (vožnja v obe smeri).
Odhod ob 6. uri izpred Oš Duplica. Odhod iz Portoroža ob 19. uri.
Informacije dobite po telefonu 814-705.
Po proizvodnih cenah
vam nudimo  lesene karnise
stropne in stenske, vseh dolžin.
Markovo pri Kamniku, tel. 817-133
_y
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
- pralnih strojev,
- električnih štedilnikov,
- bojler je v,
- malih gospodinjskih aparatov,
- napeljava in popravilo elektro inštalacij.
^^^^^^^^^^^^
Ni več trpljenja, ne bolečine,
Življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
■L **M
V 68. letu Življenja nas je zapustil nas dragi mož, ati, stari ata. brat. stric in bratranec
RUDI PRELEC st.
wWPv?ilF^ll iz Mlake pri Komendi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji pot i. Zahvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete Zalostinkc, Gasilskemu društvu Komenda za govor in spremstvo ter vsem praporščakom. Hvala vsem, ki ste nam pomagali v tcZkih trenutkih.
Žalujoči vsi njegovi
Mlaka. Komenda, Ljubljana. Kal, Barka, Senožeče, Italija, junij I994
1    Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od Življenja.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je po tcZki bolezni zapustila naša draga mama. stara mama, prababica, sestra, teta in svakinja
JOŽEFA ZORE
s Perovega 19
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. Župniku za pogrebni obred, pevcem za lepo zapete pesmi, dr. Krtovi, dr. Plavčevi in patronaZnim sestram za nego in g. Modicu za poslovilne besede.
Žalujoči vsi njeni
Kamnik, junij 1994
Eleldro trgovina
WAN0X, d.o.o. Kamnik Perovo 27 (ob obvoznici) tel.: 813-419 fax:813-395
Po ugodnih cenah:
* eJektroinštalacijski material
* ročno orodje
* gospodinjski aparati
* bela tehnika
* akustika
* napeljava elektro inštalacij
Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
ZAHVALA
V 86. letu Življenja nas je po hudi bolezni zapustil sosed
MARTIN MALEŽ
Kotarjcv iz Tunjic
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste se v velikem Številu prišli poslovit od njega, mu podarili cvetje, sveče in darovali za druge namene. Hvala dr. Krtovi in patronaZnim sestram za lajšanje bolečin v težkih dneh. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, gasilcem za številno spremstvo na zadnji poti. g. Janezu Pregledu in g. Modicu za poslovilne besede. Hvala vsem. ki ste ga spoštovali in imeli radi.
Šmidovi in Vrtnarjevi
Tunjice, junij 1994
		Lovci so se poklt>nilt U - ~ rt I gum vtuti'ti
		<-     i 11 :i''   i ! /1 1 ti Lovski roj! pa je zatrobil večno nam slovo.
		ZAHVALA
	\k f	Nenadoma nas je v komaj 63. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče. stari ata. brat in stric
		LUDVIK PIRC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Posebej hvala lovskim tovarišem l.D Stahovica in gasilcem GD Gozd za pomoč in sodelovanje pri pogrebni svečanosti in za ganljive besede, s katerimi sta se predstavnika spomnila pokojnikove življenjske poti in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.		
Žalujoči vsi njegovi		
Gozd, Šmartno, Studenca, Kamnik, junij 1994		
d. o. o.
filfSA
TRGOVINA - AVTOMATERIAL
Podgorska pot 2, Kamnik tel. 811-869
Nudimo vam:
- rezervne dele za osebna, tovorna vozila in kmetijsko mehanizacijo
UGODNO
- alarmne naprave z montažo
- pomične strehe (po naročilu) z montažo
- vložki za ključavnice jugo, 101, 750
- rozete odbijačev 101 GTL
AVTOELEKTRO SERVIS:
- montaža radio aparatov
- osebni in tovorni program ter kmetijska mehanizacija
Vse na enem mestu!
SERVIS PLINSKIH NAPRAV
- štedilniki
— bojlerji
- peci
— rezervni deli
Jože
Kladnik
Vrhpolje 125 Kamnik « 832-872
Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od Življenja.
ZAHVALA
V 55. letu življenja nas je mnogo mL   ~» prezgodaj zapustila ujmi draga
*k    *    ff žena. mami, stara mama m tašča
JP1 •.. SLAVKA OCEPEK
•j, k        . s križa 13
Isk reno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za pomoč, izrečena sožalja, poklonjeno cvetje, sveče in mašne namene ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala patronažni sestri ZD Kamnik, posebno sestri Jani Prczelj za nesebično pomoč, dr. Logarjevi, dr. Scverju in osebju gastro oddelka UKC' Ljubljana, Franciju Orešniku, Lovru Plevelu in Ivu Mohoriču. Hvala tudi nekdanjim sodelavcem Stola ter sodelavcem Kočne. Hvala župnikoma g. Pavlicu in g. OCepku za lep pogrebni obred, pevcem za ganljivo pelje, gasilcem s Križa za govor in spremstvo, narodnim nošam in Janezu Krtu za izvajanje Tišine. I Ivala vsem, ki sle jo spoštovali in imeli radi.
Žalujoči: mož Martin, hčerki Stanka in Martina z družinama in drugo sorodstvo
__Kriz, junij 1994 _
Počivaj mirno, sladko spavaj v grobu ni gorju in ni skrbi. A enkrat snidemo se vsi nad zvezdami, nad zvezdami.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brala, tasla, botra in strica
FRANCETA PLAHUTE
z Briš 3
se najiskreneje zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in Sodelavcem Svilanita, Kočne - Železnimi in Novotehne ter znancem za pomoč, izrečeno sožalje. podarjeno cvetje, sveče in za maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebej hvala zdravstvenemu osebju ž" D Kamnik in UKC Ljubljana - Nevrološka klinika in CIT za skrbno zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala ludi župnikoma Lojzetu Bercetu in Anionu Fajdigi za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Lire. ncveljskim cerkvenim pevcem. Kamniškim koleduikom, govornikoma Ladu Omrzuju in Janezu Majcenoviču za ganljive besede slovesa ter Gregorju Sušniku za izvajano Tišino. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob sirani in nas lolažili.
Žalujoči: žena Ančka, sin France z družino, hčerka Martina, brat Ncjče, sestra Julka z družino in drugo sorodstvo
_Briše. Oševck. Apno, junij 1994
O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka, kakor v zelenem, prostranem gozdu!
(S. Kosovel)
ZAHVA1A
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in tasta
ALOJZA GOLETA st.
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami na njegovi zadnji poti, lumi izrekli sožalje. darovali cvetje in sveče in nam kakorkoli drugače pomagali v težkih trenutkih Hvali s<xlelavcem Titana Svita Osnovne šole Frana Albrehta st;imwalcem bloka Matije Blejca 20 in sosedom, osebju IXxna upokojencev Kamnik, dr. Bruninu za dolgoletno zdravljenje, pevcem in g župniku Posebna zahvati pi velja družini Verovšck. g CcrarjevL g. Verstovškovi in gZakrajškovi, ki so mu z iskrenim prijateljstvom. ponxjčjo in vzpodbudo v času bolezni ok-pšali življenje.
Žalujoči: sinova Lojze in Darc z družino ter hčerka Ani z družino
Junij 1994
te..
16
KAMNIŠKI OBČAN
23. JUNIJA 1994
NAPREDEK
Vse kar potrebujete imamo v Napredku.
Cene ugodne
— ponudba velika
TUDI NA DOPUST Z NAPREDKOM
Slaščičarna »LENČEK«
^ v Komendi,
| Vas prisrčno vabi, da obiščete b našo senčno teraso in poskusite \ naše vedno sveže torte in peciva.
Odločite pa se lahko tudi za »Ledene špagete«, sadno kupo, »Ledeno pizzo«, banano »Split«, »ledeno kavo«, sladoledni shakes in še veliko drugih sladolednih dobrot.
Odprto je vsak dan od 10. do 20. ure.
Pridite, ne bo Vam žal.
»SOOCOeoeOGOOOOCOGCGGOCOOOO«
»KGM«
TRGOVINA S PREMOGOM
JANEZ KALAN,
Zapoge 3/d
tel. 823-609, 824-424
Na zalogi imamo kvalitetne vrste premoga iz Zagorja, Trbovelj, Velenja, nemške brikete in češke kocke.
Omogočamo vam plačevanje s čeki.
TRGOVINA »KGM«,
Janez Kalan
(iMJMni
TRGOVINA Z GUMENOTEHNICNIMI IZDELKI
Kamnik, Šutna 76 (za Korobačem) te!.&fax: 812-962
• Veloplašči za kolo 500 do 1.400 SIT, moped plašči 1.765 SIT do 3.120 SIT, zračnice za kolo in moped 480 do 610 SIT, klinasta jermena za avto (širine 10-32) in ostali program.
• prevleke za avto 3.880 SIT, tepihi za avto 1.750 do 3.390 SIT,
• bovden za kolo (zajle) 132 do 400 SIT, bovden za motorje APN, avtomatik od 540 do 699 SIT,
• deli za pralne stroje: mehovi, grelci, cevi, programatorji itd.,
' grelci za štedilnike,
• elektrooprema za motorje: vžigalne tuljave, magneti Itd.,,
• koluti za vodo od 10 do 50 m po 720 do 3.604 SIT.
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Novi trg 41 a, KAMNIK
vhod srednješolskega centra tel.: 831 ♦ 452,  831 - 064
RABLJENI IN NOVI UČBENIKI,
(za osnovno in srednjo šolo)
ŠOLSKE POTREBŠČINE
(na tri obroke)
ODPRTO: 8.00 - 10.00 SOBOTA: 8.00-13.00
vnniMo vns. da nam paincsctc v paodajo
upoaa0nc in šc vcuavnc učacnikc!
gorenje
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
MHBHHHHHI    AHAČ1Ć Domžale,
—A  43 SERVIS Prešernova 1/a,
TRGOVINA tel. 722-107
GOSPODINJSKI APARATI GORENJE DO 30% CENEJE
HLADILNIKI
KOMBINIRANI HLADILNIKI ZAMRZOVALNE OMARE ZAMRZOVALNE SKRINJE
NOVO!
SESALCI HOOVER
- za suho in mokro sesanje
- za globinsko sesanje (turbo)
VAŠA ODLOČITEV POMENI VARČEVANJE
ŽE OD 23.732,00 SIT
ŽE OD 43.229,00 SIT
ŽE OD 38.665,00 SIT
ŽE OD 29.464,00 SIT
4
Plačilni pogoji:
• 5% POPUST PRI PLAČILU Z GOTOVINO
• OBROČNO ODPLAČEVANJE
5 OBROKOV BREZ POLOGA IN BREZ OBRESTI
• MOŽNOST PODALJŠANE GARANCIJE DO 24 MESECEV
• PONUDBA VELJA DO PRODAJE ZALOG
Brezplačna dostava!
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Kamniški ObCan_ Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svelclj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik Vukmir. Tehnični urednik Bojan Knavs.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872.
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.