V dan sv. treh kraljev.
fprijaznej vasici Borovji je živel pred vee leti Štefan Trebiž, kate-remu so po doinače sploh rekli ,,Nemškar." Njegov ded, a morda tudi njegov praded so potovali o svojein času s kramarijo po vsej ve-likej Nemčiji, ter se le redko kdaj v letu vrnili v domačo vas Borovje. Zato so pa tudi vsi dobili ime ,,Nemškarji." Štefan Trebiž je bil sin Tomaža Trebiža, znanega potujočega kramarja po Nemškem, od katerega je podedoval lepo, da-si vže staro krošnjo, ki jo je nosil na hrbtu in vrhu tega še jako zanimivo kljukasto palico, vsekano v nekem bavarskem gozdu, o katerej je večkrat dejal, da mu je najljubša prijateljica na vsem svetu, ter bi je ne dal niti za deset trdih cekiuov. S krošnjo, na katerej ste bili še dosti lepo vre-zani črki njegovega rajnkega očeta T. T. (Tomaž Trebiž) in vsaceniu kristijanu dobro znano znamenje presladkega imena Jezusa, ter z debelo kljukasto palico v roki se je tudi Stefan Trebiž pogostoma podajal na Nemško, od koder je prišel časi prav vesel, časi pa tudi le upehan in otožen   domov.   Mora pač
12
tak potujoči kramar posebno srečo imeti, ako hoče z veselim licem vrniti se k svojej družini domov, ker trgovina je dovolj razširjena po vsem svetu in razni agentje (trgovski barantači) staknejo navadno vsak kot, ponujajo ia vrivajo svoje blago vsacemu, da se je le čuditi, kako si še tak borni kramar upa s svojo krošnjo na hrbtu stopiti v svet in ponujati svoje pičle, malovredne stvari med toliko razburjeaimi valovi sTOtovne kupčije. Pri vsem tem naš Štefan Trebiž, Borovski kramar, ni izgubi] poguma. Z lastovkami je navadno odhajal iz Borovja in z lastovkami zopet dohajal v Borovje. Ljudje v Borovji so bili vže vajeni ,,Nemškarja" pogrešati o zimskem easu ter je vsak otrok vže znal, da vzpoinladi, kadar bodo lastovke v Borovje priletele, prikazal se bode tudi kacega lepega dne — navadno v soboto po poludne, kadar v do-mačej cerkvi za nedeljo pritrkavajo — ^Nemškar" s svojo kljukasto palico in z velima črkama T. T. na hrbtu preko bližnjega klauca v doma&o vasico Borovje.                                           «•                                 i - «Ii(.'?j.ovb«/.
Štefan Trebiž je bil zelo varičen, bogoljuben in pošten človek, zato mu . je dal Bog srečo, da je navadno dosti blaga in tudi polno mošnjo denarjev prinesel domov. Večkrat je tudi kazal zlate in srebrne novce, katerih ni nihče v vasi poznal, razven gosp. župnika, kaplana in učitelja. Bili so to namreč novci iz tujega cesarstva, in bilo je treba znati čitati in tudi nekoliko latinski razumeti, kdor je hotel poznati vrednost blestečih se tolarjev in cekinov.
Leta 187* so bile lastovke vže davno v Borovje pinpotovale, a Štefana Trebiža še ni bilo domov. Skrbna žena Marjeta in njeni pridni hčerki, Štefka in Verica, šli so vsaj stokrat do bližnjega klanca očetu naproti, ali ; — zaman ! Ljudje so tolažili mater in hferki, rekoč, da je Štefan baje dobro kupčijo napravil ter mu ne kaže vrniti se še domov. A bolj izkušeni ljudje so majali z glavo in dejali: ,,Ta stvar se nam nie kaj ne dfopade; Štefan je bil zmirom nataiičen, Bog si ga vedi, kaj se mu je utegnilo pripetiti." Prišla je velika noč in mati so se resnobno zamislili v to stvar; šli so k gosposki, pokazali ondu zadnji list, katerega so prejeli od moža, ali kaj to pomaga, ker ni bil Y listu zaznamovan kraj pisanja, a na poštnej marki tudi ni nibče mogel prečitati kraja, kder je biio pismo oddano. Prosili so, naj bi gosposka poizvedela za Trebiža.. Zna se, da so gospodje Trebiževki obljubili storiti vse, kar se bode dalo; ali — lastovke so iz Borovja tudi vže odpotovale v gorkeje kraje, da o Štefanu Trebižu ni bilo še ne duha ne sluha.
0 kako žalostno je bilo ves ta čas pri Trebiževih! Mati je vidno huj-šala; jok in stok po očetu, kakor tudi to, da ni nihče znal, ali je o6e še živ, ali je morda vže umrl, dalo jim ni rairu ne po nofi no po dnevi. Krepki, zdravi in vedno veseli hčerki Stefka in Veriea ste žalostno zrli v objokano mater in še celo kos v kletki ob steni se je že nekaj časa klaverno držal in peti prenehal, kakor bi tudi on svojega dobrega gospodarja pogrešal.
Minula je jesen, in prišli so vže veseli božični prazuiki, da o očetu Štefanu Trebižu še nihče ni znal ničesar povedati.
Pride dan sv. Štefaua — godovni daa očetov in starejše hčerke Štefke. Kdo bi mogel opisati žalost matere in otrok, ki niso znali, je-li imajo še očeta, kateremu bi čestitali za njegov veseli god, kakor so to storili poprejšna leta. Jok nedolžnih otrok na dan očetovega godii je hotel materi srce pre-trgati.....   Ybl trije so jokali....
13
M"< V tem hipu stopi v sobo vnški hlapec, ki je iz bližnjega trga v Borovje pisma nosil ter poda Trebiževki list z besedami: rZdi se mi, da je to list od vašega Štefana. Gitajte ga hitro, da tudi jaz poizvem, kaj se je pripetilo siroraaku.
S tresočima rokama odpre ro&ti list in čita:
I ^^Htunlnilijltliitili 'iftf irajiuju^.1- *                                                      1»     ¦    »v^^^jg^HHB MfitmiV'^^              jI
I^BBBIfflltwll!iiiiRJijfci!inHi.MK^BwBB^^BH^^^    v    p\ m^i   JI                ^9     i\         * /* ^l                f ¦
I^^HlH(OJnfllfllnlinn?FlInftil?(an^Et«ElRK'H^BS.      T         I *\*^     \i\                       Qf J ^^.                   ^l
^geSj^^^^^ggajtg-^^El^ L.^tL.  /Jjffi Sf I         1   I *   S      Jp*^ jH«      4        Cfc Hl   II       I      llll   I       W        V^S^TCN              '
, .                                       hPreljiibl ffioji!
t                 Znam, da ste v Velikih skrbeh zaradi fflene.   A tudi jaz sem bil
v skrbeh zaradi vas, ali kaj, ker si nisem znal pomagati. Ležal sem hudo bolan v bolnici ter vas nisem hotel žalostiti, ker sem znal, da tako daleč ne morete k meni priti. Trpel sem in zaupal na dobrega Boga, da me ozdravi  ter zopet  združi z vami.   Bog je uslišal mojo molitev;
14
ne samo da sem ozdravel, nego še tudi druga sreča me je zadela. Od prihranjenib denarjev sem si kupil srefko. s katero sem dobil precejšno vsoto denarja. Upam z božjo pomočjo, da mi ne bode vee treba po-tovati s kramarijo po tujih deželah. Kadar ta Jist dobite, bodem vže blizu svojega doma, in kakor sem preračunil, na dan sv. treh kraljev — ako Bog da in sreča junaška — vidiino se v mojem preljubem Borovji.
Štefan."
Mati, prebravši list, niso znali od veselja, kaj bi zaeeli... poljubili so list, poljubili hčerki, ter bi bili skoraj poljubili tudi vaskega hlapca, ki je pri-nesel list. ako bi ne bil, čuvši to veselo novieo — bitro odpihal v vas ter vže koj pred Trebiževo hišo zavpil: nŠtefan je živ, imovit človek, ter pride v dan sv,- treh kraljev domov!" Ta vesela vest se je hitro raznesla po vsem Borovji. Za nekoliko ur je vže vsak otrok znal, da pride Štefan Trebiž na dan sv. treli kraljev doinov.
,,A zdaj le hitro." rečejo mati otrokoma, ^zasukajte rokaFČke. Imeli bo-demo vesele sv. tri kralje."
Pridna družiniea se je takoj poprijela dela. Božičnica in druge potiee so bile kmalu gotove. Mati in pridna Štefka ste mesili, da je bilo kaj; a Verica, ker je bila še premlada. da bi bila pomagala, štela je na prsteko, ko-Hko dni je še, da pridejo oče.
Vse v vasi se je veselilo dneva, kadar pride Štefau Trebiž v Borovje. Še celo domači pes je nekako veseleje mahal z repom, raačke so veselo mi-javkale — vse, da vse se je veselilo videti poštenega Štefana Trebiža.
V dan sv. treb. kraljev je bil Štefan čvrst in zdrav raed svojimi. Kadav so se po poludne vaščani pred hišo zbrali, da bi ga videli in pozdravili, po-vedal jim ,je tudi o svojej sreči iu veselo pristavil: nOd denes naprej nisem več nNemškar," ker mi ne bode več treba s kramarijo po svetu hoditi; ostal bodem z denarji med vami, gospodaril bodom doma."
Štefaa Trebiž živi še denes v Borovji kot pošten, delaven in imovit gospodar.   Bog ga živi!                                                                         Lj. T   .