DELAVSKA POLITIKA Uredništvo ie v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi sc ne vračajo. Neirankirana pisma se ne * prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in »ocijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 46. Sreda 4. junija 1930. Leto V. Misel organizacije. Za enotnost delavskega strokovnega gibanja. Smisel za organizacijo je vrlina človeka. Spominja ta smisel na skupne interese in kar je glavno, izhaja iz želje in spoznanja, da je edino pametno, če interesenti presojajo svoje zadeve dobrohotno in skupno. Vsak interesent, ki ima nesebično voljo in prepričanje, da so človeško-družabne zadeve skupna svojina, mora logično stati na stališču, da je temelj resnih in umnih članov družbe zahteva po skupnem delu v skupnih enotnih organizacijah. To načelo je bistvenega pomena za vsak pokret, v katerem gre za odpravo socijalnih ali drugačnih krivic. Sicer ni oportuno, diktirati organizacijam nekako večno obliko, ker so organizacije produkt življenja in razvoja, toda po vsem svetu opažamo, da se zlasti strokovne organizacije formalno in ideološko zbližujejo in izpopolnjujejo v enem prav-cu. To je sad spoznanja praktičnega razuma. To je zavest, da je v enotnosti podana možnost zdravega gibanja, ki eliminira ovire predsodkov in nevarni sebični nepotizem, Pri nas danes mi nimamo političnega gibanja, čeprav se politika razvija drugod. Imamo pa strokovne organizacije, ki so razmeroma dobro razvite. V teh organizacijah je mnogo idealizma, mnogo praktičnega zanosa, ki obeta najlepšo bodočnost. Ta lepi pokret mora ohraniti smisel za enotnost organizacije, ker je ta v njegovem interesu. Delavstvo bo tedaj zadostno čuvalo svoje interese v enotni fronti! Vatikan se noie izjaviti za Habsbur2ane. Vatikan se otresa švicarskih klati-vitezov, za katere je cerkev molila šeststo let. V Vatikanu so imeli vedno dobre politike, ki so presojali politični položaj v interesu Vatikana. Rojalistično gibanje na Ogrskem je simpatično nedvomno Mussoliniju in Vatikanu. Toda ne bi bilo dobro, ekspo-nirati se za Habsburžane iz enostavnega razloga, ker javno mnenje niti v katoliških državah ni za Habsburžane. Italijani so imenovali avstrijskega cesarja Franca Jožefa »cesarja trinoga«, češ, da je zatiral italijanski živel v stari Avstriji, To sovraštvo še ni pozabljeno, zato Mussolini molči. V Vatikanu so prepričani, da so v Srednji Evropi Habsburgovci do-gospodarili, zato ne žele, da bi prišli s pomočjo cerkve na madžarski prestol. Če bi cerkev podpirala Habsburžane, bi zbudila nejevoljo med čehoslovaškimi in jugoslovanskimi katoličani, kar bi cerkvi utegnilo škodovati. Zato v Rimu ne odobravajo Seiplovih korakov. Načetje habs-buržanskega problema je silno kočljivo vprašanje, ki utegne povzročiti največje težkoče in komplikacije. — Italija z Vatikanom povesta svoje stališče za javnost. Ali ta enuncija-cija ne more biti tako konkretna in jasna, da bi lahko rekli, da se Italija in Vatikan ne bosta vmešavala v habsburški problem. Diplomatične izjave imamo, toda videti hočemo, kaj bosta delali obe italijanski instanci v praksi, kaj bodo delali eksponenti, prelati, diplomati itd. Šele tedaj bo mogoča presoja takih izjav. 600 rudarjev reduciranih! Posledice doseženega sporazuma med Trboveljsko premogokopno družbo in železniško upravo: 30 milijonov manj dohodkov letno za TPD, 600 rudarjev bo reduciranih. V Sloveniji napovedujejo nove redukcije v premogovnikih Trboveljske premogokopne družbe, dasi so pogajanja z upravo železnic in Trboveljsko premogokopno družbo zaključena. V časopisju čitamo te vesti. Zdi se nam, da Trboveljska družba omejuje obrat zaradi tega, da s tem indirektno pritiska na vladne organe. Če pomislimo, da se premog prodaja za okoli 100% nad zla- to pariteto, dočim je vrednost večine blaga in delavskih mezd deioma še vedno ali že daleč pod predvojno zlato pariteto, je jasno, kako ogromne dobičke spravlja družba, upravniki in delničarji v svoje žepe. Ta kapitalizem je sam sebi namen, a ne splošnosti. Ali naj res delavstvo nosi ves riziko takih sporov? Prot z zakoni proti strokovnim organizacijam ! Angleška delavska vlada bo odpravila reakcijonarni zakon proti svobodi strokovnih organizacij. V sedanji reakcijonarni dobi skušajo po vseh državah svobodo delavskih strokovnih organizacij z raznimi zakoni omejevati. Na Angleškem je konservativna vlada že leta 1927 pod predsedstvom Baldwina sklenila zakon, ki prepoveduje splošno stavko in omejuje zahteve organizacij ter prepoveduje njih politično udejstvovanje. Na petkovi seji generalnega sveta strokovnih organizacij, ki sta ji prisostvovala tudi Macdonald in Henderson, se je sklenilo, da se ukine nezakonitost splošne stavke ter dovoli strokovnim organizacijam politično udejstvovanje. — Menimo, da se Anglija ne bo podrla, če dobe delavci enake pravice kakor drugi državljani. Avstrijski Heimvrehr še vedno grozi. Vodstvo države zahteva zase. Dunajski Heinrvvehr je zopet priredil zborovanje dne 31. m. m., ki se ga je udeležilo okoli 3000 pristašev v uniformi. Na zborovanju sta govorila dr. Pfrimer in dr. Steidle. Oba moža sta grmela proti socialistom in boljševikom, češ, da hočeta obvarovati Evropo — pred boljševiško nevarnostjo. Dr. Steidle je izjavil, da hoče Heimvvehr postati samostojna ter odpovedati službo vsakokratni vladi ali vladajoči stranki. Heimvvehr hoče in bo zavzela moč v državi in postavila nov ustroj države. Po zborovanju se je izvršila prisega dunajskega vodstva in dunajskega članstva. Diference med krščansko socijalno stranko in Heimwehrom so bile predmet razprav na sestanku širšega odbora krščansko-socijalne stranke, ki se je vršil na Dunaju zadnji petek. Prelat Seipel in Steidle sta razvijala vse svoje govorniške talente za resolucijo, ki na zunaj ugotavlja enotnost med stranko in Heimvvehrom. Razpravljalo se je največ o načrtu zakona o nošenju orožja in o heimvvehrovski zaprisež-ni formuli. Sklepi izražajo željo, da bi bil volk sit in koza cela. Prepoved organiziranih pohodov v spodnjeavstrijskih letoviščih. Deželni glavar Spodnje Avstrije, dr. Bureš, je izdal naredbo, s katero se prepovedujejo zleti in pohodi organiziranih obrambnih čet (Heim-wehra in Schutzbunda) v nižjeav-strijskih letoviščih, v času od 2. junija do 1. septembra. Prepoved je bila razglašena na zahtevo prizadetih letovišč (Baden, Voslau, Rei-chenau, Semmering), ker taki pohodi ogrožajo tujski promet. Schutzbund je zboroval 28. maja. Navzočih je bilo 40 zastopnikov iz vseh avstrijskih dežel. Predsednik dr. Deutsch je poročal o političnem položaju in je izjavil, da je čisto prav, da se je Heimwehr javno priznala k fašizmu. S tem so se dvomi o miselnosti Heimwehra razjasnili, kar bo olajšalo boj proti nji. Bakljada delavske mladine na Dunaju. V odgovor na izzivanja Heim-wehra so priredile delavske mladinske organizacije v soboto, dne 31. maja zvečer veličastno bakljado. Nad 60.000 članov delavskih telovadcev, športnikov, rdečih sokoličev, prijateljev prirode in drugih se je udeležilo obhoda čez Ring, od Rat-hausa do Schwarzenbergplatza (ki je sedež težke industrije in Heim-wehra). Delavska vlada fin brezposelnost. Macdonald dobil 30 glasov večine. Pri glasovanju za nezaupnico, ki jo je predlagal konservativec lord Baldwin, je bila ista z 270 proti 240 glasovom odklonjena. Liberalci so se glasovanja vzdržali; pridružilo se jim je samo 5 poslancev levice delavske stranke. Vsi ostali so glasovali za vlado. Macdonald tudi v reševanju problema brezposelnosti uživa zaupanje, čeprav ne dosega tistih uspe- hov, kot bi bilo želeti. Odpraviti brezposelnost, se pravi, odpraviti sedanji gospodarski sistem. Vladna kriza na Švedskem. Lindniannov kabinet padel. Pri glasovanju o zakonu o agrarni pomoči je vlada ostala s 57 proti 75 glasovom v manjšini. — Vlada jc takoj nato demisijonirala. Mandat za sestavo vlade bo poverjen predsedniku socialističnega parlamentarnega kluba Albinu Manssohnu. Ideja Panevrope. O Panevropi se vrše živahne politične diskuzije. Briandov načrt je le obris, na podlagi katerega naj se konkretizirajo skupne zadeve. Mnenja v Franciji so deljena. Socialist Boncour je pesimist, ker se boji, da bodo evropske države proti hegemoniji Francije. — Italijanski listi trdijo, da hoče Briandov načrt organizirati zaroto pro-stozidarstva proti Italiji. Najobšir-nejše se razpravlja o načrtu v Nemčiji. Nemčija je prepričana, da se Anglija ne bo vtikala v to vprašanje. Vprašanje pa je nevarno, ker bi iz-prožila vprašanje revizije versajlske mirovne pogodbe, ker je več držav z njo nezadovoljnih. Nemčija ne bi mogla pristati na status quo na vzhodnih mejah. Če bi Anglija ne pristopila evropski uniji, bi potem tvorile glavno jedro bodoče evropske unije Francija, Nemčija in Italija. Glavna ovira unije utegne biti Italija. Govore pa dejansko gospodarski in politični razlogi za unijo. Meščanske stranke proti starostnemu zavarovanju v Avstriji. Zakon o zavarovanja za starost in onemoglost v Avstriji odklonjen. Po dolgi in strastni pro-debati socialistov se je v dunajskem parlamentu glasovalo o tem, ali naj stopi zakon o zavarovanju za starost in onemoglost s 1. januarjem 1931 že v veljavo. Predlog je bil z 81 glasovi združenih meščanskih strank proti 71 glasovom socialnih demokratov odklonjen. Socialisti pa s tem še ne mislijo vreči puške v koruzo. Značilno je, da so ob volitvah tudi krščanski socialci nastopali za to zavarovanje, a sedaj...? Angleški konservativci se prepirajo. Vzrok Baldwinova politika. Predsednik angleške konservativne stranke Baldvvin je hud nasprotnik svobodne trgovine v brdskem imperiju. Njegov najhujši nasprotnik je lord Beaverbroock, zlasti sedaj, ko sta izstopila tajnik stranke Davidson in njegov namestnik sir Boower. Bald\vinu grozi, da več konservativnih poslancev odloži mandate ter s tem izzove nove volitve z geslom »svobodne trgovine v britskem imperiju.« Od rezultata volitev bi bilo odvisno, če Baldvvin še ostane predsednik stranke ali ne. Nemiri v Indiji. Gandhi se bo pogajal z angleško vlado. Gandhijev indijski pokret. ki je samo nacijonalističen, je z ozirom na svojo neresnost znatno ponehal, dasi so angleški oblastniki že nekaj ljudi obsodili in Gandhi sam sedi v zaporu. Bojkot angleškega blaga in neplačevanje davkov, to je sabotaža angleških zakonov, naj bi se izvedla brez organizacije in brez odločnega odpora. Gandhi je sedaj pri-, pravljen preklicati svoje odredbe in se pogajati, če ga Anglija izpusti iz zapora ter da primerna jamstva za ureditev razmer med' Anglijo in Indijo v smislu popolne samouprave. Pogajanj se bodo udeležili Gandhi in drugi nacijonalistični voditelji. Konferenca male antante v Štrbskem plesu. Mala antanta sklicuje svojo konferenco na dan 25. junija 1930. Vršila se bo v Štrbskem plesu in bo trajala tri dni. Italijanske besede. Duceju bodo njegove bojevite besede še presedale. Tudi v Italiji obravnavajo v zbornici proračun. Poslanec Crai je primerjal potrebo morske oborožitve glede na Francijo in Italijo ter dejal, da mora Italija doseči nadmoč nad Francijo, kar zahteva prirodna slabost njene obali. Razni evropski politiki se ponovno sklicujejo na nesmiselne grožnje in baharije Italije. Tako pravi Herriot, da se mora Evropa, če je pametna, približati ideji Panevrope, da se nekoliko pripravi na leto 1935, o katerem je govoril Mussolini, da bo leto preizkušnje in slave za Italijo. Mussolini govori vedno v ugankah ali de-magoško, zato se tudi njegovih izjav ne more jemati resno, zlasti, ker bo Italiji prej ali slej gospodarski položaj diktiral novo politiko. Mussolini bo lahko vesel, če bo imel čas, da bo krenil na drugo pot. Kmetje beie iz Rusije Posledice prisilne kolektivizacije. V sovjetskem Turkestanu v Sibiriji je nastala kmečka revolucija zaradi ekspropriacije zemlje, ki se naglo širi. Revolucija seve ne bo uspela, ker kmeti niso zadosti oboroženi. Pač pa je pobegnilo v Mandžurijo na Kitajskem okoli stotisoč kmetov. Iz Moskve so poslali v Sibirijo večje oddelke vojaštva. Poskusen atentat na brzovlak. Na brzovlak Bratislava—Wien je bil pripravljen atentat. Neznan storilec je na tračnice položil razno že-lezje. Vlak pa je obvarovala pred iz-tirjenjem pozornost strojevodje, ki je pravočasno opazil oviro in vlak ustavil. Šlo je najbrž za roparski atentat. Doma in po svetu. »Jugoslovan«. Dolgo napovedani novi dnevnik je končno 1. junija izšel. V oči pade, da ima svoj poseben »uradni del«, v katerem priobčuje uradne objave o raznih dražbah itd-Kakor blagopokojna »Laibacherica«, ki je tudi imela svoj »Amtlicher Teil«. V dveh člankih, ki naj bi menda bila propagandističnega značaja, ne pove »Jugoslovan« nobene nove misli. V ostalem je dokaj nepregledno napolnjen z raznimi vestmi, po vzgledu drugih informativnih listov. Njegovi pro-gramatični članki so pisani v stilu, ki je v zadnji dobi običajen v vseh meščanskih listih. Ker ima »Jugoslovan« monopol na uradne objave in bodo ljudje, ki imajo z uradnimi objavami opravka, ravno zaraditega prisiljeni, ga naročevati, bi se moral pač vsaj deloma oddolžiti javnosti s tem, da bi z dobrimi honorarji pritegnil k sebi najboljše kulturne in gospodarske publiciste. Kot informativen dnevnik pa je popolnoma odveč in je škoda za papir, ki se bo potiskal. Na razvoj javnega življenja list ne bo imel nikake-ga vpliva. Pač pa naj novi dnevnik vzpodbudi delavce, da se še bolj oprimejo svojega lastnega delavskega tiska, in da čimpreje omogočijo izhajanje svojega lastnega delavskega dnevnika. Ali je škoi katoliški mož ali slovenski mož? Naša konstatacija, da je ltubljanski škof katoliški mož, ne pa slovenski mož, ne ugaja g. F. T., ki v nedeljski prvi izdaji »Slovenca« zatrjuje, da sta slovenstvo in katoličan-stvo tako med seboj pretkana, da se ju sploh ne da ločiti. Sicer pa misli, da je o tem sploh škoda z marksisti izgubljati besede. Ne da bi hoteli g. F. T. motiti v njegovem duševnem miru in prijetni domišljiji, se nam vendar čudno zdi, če sta že slovenstvo in ka-toličanstvo tako med seboj pretkana, zakaj in čemu se škof in vsi »slovenski« duhovniki pogovarjajo s katoliškim bogom v latinskem jeziku, ne pa v mili slovenščini, ki je vendar najdragocenejša posoda slovenskega duha. Šalo na stran! Vsakdo, ki iskreno misli in se izogiblje demagogiji, bo priznal, da je nekaj drugega slovenstvo, nekaj drugega katoličanstvo in — če hočete — nekaj drugega sociali- zem. i I! Letos bodo Se lepSe knjige. Vsak čitatelj »Delavske politike" naj bo član »Cankarjeve družbe", ki je naš ponos. S tem pokaže tudi svojo zavednost. Prepoved »Proletarca« v Jugoslaviji, Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo uvoz in razpečavanje v naši državi lista »Proletarec«, ki izhaja v Chicagu v Ameriki, češ, da je povsem komunističen. Tako poroča uradni dopisni urad. (»Proletarec« je glavno glasilo Jugoslovanske socialistične stranke v Ameriki. Op. ur.) Atentat na Tardieuja se ni posrečil. Pri Montreauju v Franciji so najbrže atentatorji položili oviro na železniško progo, po kateri bi se bil moral peljati z brzovlakom Tardieu v Dijon. Tardieu pa se ie odpeljal Iže s prejšnjim brzovlakom1, česar atentatorji niso vedeli. Za oviro je bil postavljen voziček čez tir. Brzovlak je skočil s tira, stroj se je prevrnil ter so se trije vagoni razbili. Ubitih je bilo 7 oseb, težko ranjenih pa 5. Policija smatra, da je bil nameravan atentat na Tardieuja in dolži krivde inozemske agitatorje. — Na drugi strani pa so mnenja, da je kdo iz nepazljivosti pustil voz na tiru, ali pa gre za akt sabotaže, kakor je izjavil minister dela gospod Pernot. Avstrijske trgovinske zbornice za novelo glede podpiranja nezaposlenosti. Avstrijske trgovske zbornice uvi-devajo potrebo podpor za nezaposlene in so se izjavile za novelo. Naše gospodarske organizacije pa sklepajo, kako bi kastrirale socialno zavarovanje, delavsko varstvo in onemogočile zavarovanje za starost in onemoglost. Ženski kongres meščanskih ženskih društev se je vršil te dni na Dunaju. Udeležile so se ga delegatinje raznih ženskih organizacij iz vseh držav. Iz Slovenije je med njimi gospa Franja Tavčarjeva. Razpravljalo se je o raznih ženskih vprašanjih, tudi v duhu mednarodne solidarnosti, vendar ne v duhu proletarijata. Nezaposlenost v Nemčiji narašča. Proti pričakovanju se je število nezaposlenih delavcev v Nemčiji povečalo. Državno podporo za nezaposlene prejema 1 milijon 600.000 nezaposlenih delavcev, kar velja ogromni denar. Izkušnje s podporo za nezaposlene, kakor je nujno potrebna, so dokazale, da ne morejo biti pravi lek. Najboljši boj proti nezaposlenosti je zaposlitev in ureditev narodnega gospodarstva v prilog celotne družbe. Za podpore za nezaposlene se izpreša sicer nekaj milijonov iz žepov večinoma siromakov; tisti, ki uživajo sadove dela, kapitalizem, pa utrpi jako malo škode ali nič in zavrača ves riziko in vso odgovornost na splošnost. Tako se vrši eks-propriacija celotne družbe. V Berlinu so razorožili bojne organizacije. V Berlinu so se zadnje čase ponovno dogajali krvavi spopadi po mestu. Nemški nacionalci so organizirali svoje čete, ki so delale ekskurzije ter napadale socialiste in komuniste, tudi če so jih slučajno srečale na cesti. Iz teh razlogov je policija izdala najstrožje odredbe o nošenju orožja in izvedla več priskav za skritim orožjem. Anglija dobavlja Rusiji tanke. — V angleški zbornici je vprašal konservativni poslanec vlado, zakaj je dovolila, da se je iz Anglije prodalo v Rusijo 60 oklopnih voz in 20 tankov. Trgovinski minister Graham je odgovoril, da če bi minister angleški firmi ne dovolil izvoza tega blaga, bi bila kupčijo pač napravila neangleška firma. S tem bi načelu ne bilo prav nič ustreženo, pač pa bi bila nezaposlenost v Angliji večja. Ogrski kmetje volijo socijaliste. V dveh velikih kmečkih mestih ogrske nižine, v Bekescsabi in Szarvasu, so se vršile volitve v mestne zastope. Značilno je, da se je v teh, skoraj popolnoma kmečkih občinah, socialistična miselnost zelo utrdila. V Bekescsabi so od 30 mandatov dobili socijalisti 20, v Szarvasu pa od 18 celo 14. Zastopnika socijalistične stranke, ki je v obeh občinah vodil agitacijo, je oblast aretirala, kar je izzvalo med prebivalstvom ogorčenje in pomnožilo socijalistične glasove. Policija proti brezposelnim. V Mali Pešti, predmestju Budimpešte, je večje število brezposelnih spremljalo svojo delegacijo k županu, da mu predočijo svojo bedo. Župan depu-tacije ni hotel sprejeti. Nato je policija napadla brezposelne in jih 30 ranila, 12 pa aretirala. Štiri milijarde čehoslovaških krou namerava mesto Praga v prihodnjih desetih letih investirati v javne zgradbe, regulacijo in asfaltiranje cest, komunikacije, kanalizacijo, nakup zemljišč, javne parke, kopališča, športna igrišča, mostove in tunele, olepšavo in spomenike. Tako v Pragi in na Dunaju, kaj pa pri nas? Špijonaža v Rumuniji. Bivši sovjetski poslanik v Parizu, Besedov-ski, je objavil serijo člankov, v katerih je odkril sovjetske metode špi-jonaže. V teh odkritjih omenja, da je nek visoki funkcijonar rumunske politične policije podkupljen od sovjetov. V zvezi s tem je bil generalni inšpektor politične policije v Besarabiji, Husarescu, odpuščen iz službe in stavljen pred disciplinsko sodišče. Baje so v zadnjem času odkrili v Besarabiji 15 novih sovjetskih špijonažnih organizacij. Japonska vlada bo odstopila. Japonski admiral Kato je tako nezadovoljen s sklepi londonske pomorske razorožitvene konference, da je odstopil. Z njim so solidarni tudi drugi člani admiralskega štaba. Z ozirom na to bo vlada podala demisijo. Intrige proti pomorski razorožitvi so zlasti všeč angleškim konservativcem, ki zahtevajo, da naj se vprašanje še razčisti tudi v angleški zbornici, preden se izroči v ratifikacijo. Ali nasprotuje vpepe-Ijevanje trupel v krematorijih krSianski veri? (Prevod iz mariborske »Volks-stimme«.) (Konec.) Prvi kristjani so svoje mrtve izključno le pokopavali, deloma radi napačnega razumevanja nauka o vstajenju, ker so bili največkrat mnenja, da je sodni dan (vstajenje) neposredno pred vrati, deloma iz opozicije proti tedaj vladajočim običajem sežiganja mrličev in iz sovraštva proti poganskemu Rimu, deloma, ker je bilo pokopavanje cenejše in končno, ker so prvi kristjani imeli pobožno dopadenje nad izmrcvarje-nimi trupli mučenikov. Nikdar se pa ni trdilo, da vpepeljevanje nasprotuje Svetemu pismu ali krščanskemu nauku. To naziranje se pojavi šele (deloma že prej) z zmago krščanstva. Zmagovito krščanstvo je v poganstvu in krivoverstvu videlo zločin proti veličanstvu Boga. Ta zločin se je kaznoval s smrtjo na grmadi. Na ta način se je smatralo tudi vpepeljevanje kot sramotno. Končno je cesar Karol Veliki leta 785 pod smrtno kaznijo prepovedal vpepeljevanje. Čeprav se je ta prepoved nanašala prvotno samo na podjarmljene poganske Sakse, pri katerih je bilo vp