Acta Sil va e et Ligni 128 (2022), 19–31 19 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article METODOLOGIJE SPREMLJANJA CEN GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV V IZBRANIH DRŽAVAH MONITORING THE PRICES OF FOREST WOOD ASSORTMENTS IN SELECTED COUNTRIES Špela ŠČAP 1 , Janez ZAFRAN 2 (1) Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, spela.scap@gozdis.si (2) Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, janez.zafran@gozdis.si IZVLEČEK Spremljanje gibanja cen gozdnih lesnih sortimentov je pomembno za uspešno strateško načrtovanje predvsem ob nenadnih spremembah na trgu lesa ter pri izpolnjevanju trgovinske politike. Prihodek od prodaje lesa je še vedno najpomembnejši kri- terij, ki vpliva na aktivnost lastnikov gozdov oziroma upravljalcev pri intenziviranju gospodarjenja z gozdovi. V prispevku so predstavljeni podatkovni viri za cene gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji in izbranih evropskih državah ter opisane glavne značilnosti posameznih metodologij zbiranja cen gozdnih lesnih sortimentov. Po preučitvi posameznih metodologij zbiranja cen gozdnih lesnih sortimentov je bilo ugotovljeno, da se med seboj razlikujejo in je za spremljanje trga gozdnih lesnih sorti- mentov treba poznati in upoštevati kriterije za opredelitev posameznega ali skupine gozdnih lesnih sortimentov, ki so vključe- ni v statistiko. Še bolj pa je potrebna previdnost pri primerjavah cen med posameznimi viri, saj je poimenovanje in razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov med državami, ponekod tudi med regijami, različno. V prispevku je bila narejena tudi primerjava cen za hlode smreke kakovostnega razreda B med petimi različnimi podatkovnimi viri za Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo in Češko. Ključne besede: cene, gozdni lesni sortimenti, trg, razvrščanje okroglega lesa, kakovost podatkov o cenah ABSTRACT Monitoring the development of forest wood assortment prices is important for successful strategic planning, especially in the event of sudden changes in the wood market and in the implementation of trade policy. Revenue from forest wood assortment sales remains the most important criterion influencing the activity of forest owners or managers in intensifying forest manage- ment. The article presents data sources for prices of forest wood assortments in Slovenia and selected European countries and describes the main features of individual methods of collecting roundwood prices. After reviewing each of the methods used to collect prices for forest wood assortments, it was found that they differ from each other. In order to monitor the roundwood market, it is necessary to know and consider the criteria for defining the individual or group of forest wood assortments that are included in the statistics. However, caution should be exercised when comparing prices between individual sources, as the naming and classification of forest wood assortments varies from country to country and, in some places, from region to region. The article also compares prices for quality class B spruce logs among five different data sources for Slovenia, Austria, Germany, and the Czech Republic. Key words: prices, forest wood assortments, roundwood market, classification of forest wood assortments, price– quality relationship GDK 73:722.2(4)(045)=163.6 Prispelo / Received: 10. 06. 2022 DOI 10.20315/ASetL.128.3 Sprejeto / Accepted: 09. 09. 2022 1 UVOD 1 INTRODUCTION Gozdni lesni sortimenti (v nadaljevanju GLS) so posekan les gozdnih drevesnih vrst, in sicer s skorjo ali brez nje, in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe), ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v goz- du (Uradni list RS, št. 30/93). Spremljanje trga oz. cen GLS je eno izmed osnovnih pogojev za uspešno strate- ško načrtovanje obsega in dinamike trženja v gozdar- stvu in lesnopredelovalni industriji (Suchomel in sod., 2012; Gejdoš in sod., 2019). Prav tako je prihodek od prodaje lesa še vedno najpomembnejši kriterij, ki vpli- va na aktivnost lastnikov gozdov oziroma upravljalcev pri intenziviranju gospodarjenja z gozdovi (Alberdi in sod., 2020). Cena GLS se praviloma ne oblikuje na podlagi stroškov oziroma kalkulacij (sečnja, spravilo, obnova in nega), ampak na posameznem trgu (Sucho- 20 Ščap Š., Z af r an J .: Met odol og ije spr emljanja c en go z dnih l esnih sor t iment o v v izbr anih dr ža vah mel in sod., 2012). Seveda pa vplivi na trg GLS niso ve- dno povezani zgolj s ponudbo in povpraševanjem ter stroški pridobivanja, ampak so le ti veliko bolj komple- ksni. Gozdovi niso le vir lesa, vedno večji pomen pri- dobivajo na področju blaženja podnebnih sprememb, v splošnem zmanjševanja vpliva onesnaženega zraka na ljudi in predvsem ohranjanja biotske raznovrstno- sti. Zaradi tega je treba gospodarjenje usmerjati v bolj zdrave, odporne in raznolike gozdove, kar je predpo- goj, da bodo gozdovi tudi v prihodnje ponujali mo- žnost preživljanja in izpolnjevanja tudi vseh socialnih in ekonomskih funkcij (Strategija EU, 2021). Vse to pa ima določen vpliv tudi na obseg gozdne proizvodnje in ponudbo GLS na trgu. Zavedati se je treba, da so GLS razen v izjemnih primerih glavni ali edini vir prihodka za lastnike gozdov. V zadnjem desetletju se srečujemo z vse pogostejšimi ujmami in posledično izjemnim ni- hanjem glede potrebnega obsega sečnje v gozdovih in s tem povezane ponudbe določenih GLS na trgu (Gejdoš in sod., 2019). Podrobni raziskavi, ki sta ovrednotili del neposredne gospodarske škode zaradi vetroloma in snegoloma v Sloveniji (Žgajnar, 1989; 1991), sta poka- zali, da neposredne ekonomske škode na donos iz po- drtega drevja nastajajo zaradi večjih količin neuporab- nih ostankov (odrezov), spremenjene sortimentacije ter potencialnega negativnega odziva na trgu. V obeh vrstah velikih poškodb se je zmanjšal delež hlodovine zaradi večjega deleža lesa za celulozo in plošče. Tradicionalno ožji nacionalni oziroma regijski trgi GLS postajajo vse bolj globalni (Hlavackova in sod., 2015; Olsson in Hillring, 2014). Svetovna poraba mate- rialov in tudi GLS narašča, spreminjajo se tradicionalni prostorski vzorci pridobivanja, predelave, trgovanja in potrošnje lesa (Nepal in sod., 2021). Evropski in sve- tovni trgi so vse bolj povezani in soodvisni, kar postaja pomemben dejavnik, ki vpliva na trgovino z lesom in spremljanje gibanja cen GLS na nacionalnih trgih. Tudi slovenski trg postaja vedno bolj odvisen od razmer v sosednjih državah in na širšem evropskem trgu. V za- dnjih letih se jasno kažejo tudi razmere na oddaljenih trgih, kot je izjemno povečanje izvoza GLS na Kitajsko, ki postaja največja predelovalka okroglega lesa in so- časno tudi proizvajalka, izvoznica pa tudi porabnica pohištva (CSIL Market research ..., 2022). Prav tako na cene GLS slovenskega trga vpliva izjemna dinamika v povpraševanju po rezanem lesu v ZDA, zlasti za namen lesenih gradenj. Večina držav zbira podatke o doseženih cenah GLS na nacionalni oziroma pokrajinski ali regijski ravni. Po- datki o cenah GLS na evropski ravni se zbirajo tudi v okviru UNECE/FAO, cene GLS pa periodično objavljajo tudi različne strokovne revije s področja gozdarstva in lesarstva (npr.: EUWID, Holzkurier) ter spletni por- tali (npr.: WoodChainManager (WCM), Fordaq, Global Wood Markets Info). Metodologije zbiranja cen GLS se med državami razlikujejo, poleg tega so objavljene cene GLS za po- samezne države zaradi spletnih strani v nacionalnem jeziku včasih težje poiskane. V nadaljevanju prispevka prikazujemo glavne značilnosti posameznih metodo- logij zbiranja cen GLS za izbrane države ter podajamo povezave do spletnih strani objav cen GLS. 2 METODE 2 METHODS Opisi metodologij zbiranja podatkov o cenah GLS v Sloveniji in izbranih evropskih državah so bili povzeti po natančni preučitvi spletnih strani, ki javno objavlja- jo cene GLS. Za Slovenijo smo preučili štiri podatkov- ne vire, ki objavljajo cene GLS, in sicer Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS), Gozdarski inštitut Slovenije (v nadaljevanju GIS), časopis Kmeč- ki glas ter družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (v nadaljevanju SiDG d. o. o.). Pri tem smo preučili glavne značilnosti posameznih metodologij zbiranja oziroma določanja cen, ki smo jih povzeli po metodoloških po- ročilih posameznih virov. Poleg metodologij smo ana- lizirali tudi (absolutne) cene izbranih GLS za obdobje 2020–2021 ter naredili primerjave med posameznimi viri/državami. Kot rezultat smo objavili primerjavo ab- solutnih cen za primer hloda smreke kakovostnega ra- zreda B med državami, saj je ta GLS glede na kakovost in dimenzijske zahteve med posameznimi standardi oz. »uzancami« med državami verjetno še najbolj primer- ljiv. V kakovostni razred B uvrščamo zdravo in svežo hlodovino srednje do nadpovprečne kakovosti z manj- šimi oziroma neizrazitimi napakami lesa (Baša, 2020). Tudi v sosednji Avstriji je na voljo več podatkovnih virov o odkupnih cenah GLS; med pomembnejšimi sta Statistični urad Republike Avstrije (Land und …, 2021) (v nadaljevanju Statistični urad Avstrije) ter Kmetijska zbornica Avstrije (Landwirtschaftskammer Österre- ich–LKÖ, 2021) (v nadaljevanju Zbornica Avstrije). V Italiji je javno dostopnih podatkov o cenah GLS zelo malo, poleg tega so vse razpoložljive informacije do- stopne le v italijanskem jeziku. S podatki o cenah GLS iz državnih gozdov v regiji Carnia – Tarvisiano – Can- siglio, ki je geografsko najbližje Sloveniji in hkrati naš največji trg za les slabše kakovosti v Italiji, razpolaga lesno-gozdarska zadruga Legno Servizi, ki upravlja z vsemi državnimi gozdovi v regiji, vendar ti podatki niso javno dostopni (Legno Servizi, 2019). Za Hrvaško so prodajne cene GLS prosto dostopne iz dveh virov, in sicer prek Statističnega urada Republike Hrvaške Acta Sil va e et Ligni 128 (2022), 19–31 21 (v nadaljevanju Statistični urad RH) (Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske, 2021) in prek objav podjetja Hrvatske šume d. o. o. (Hrvatske šume d. o. o., 2021). Podatke o prodajnih cenah GLS v Nemčiji vodi in zbira Zvezni statistični urad Nemčije (Statistisches Bundesamt Deutschland, 2019; 2021) (v nadaljevanju Statistični urad Nemčije), ki javno objavlja indekse cen. Absolutne vrednosti cen izbranih GLS pa periodično objavlja strokovna revija EUWID (Wood Products and Panels). Za Slovenijo so zanimive tudi cene GLS na Če- škem, saj v zadnjih letih Češka postaja naš pomemben uvozni trg hlodovine. Odkupne cene GLS na Češkem zbira in javno objavlja njihov državni Statistični urad (Český statistický úřad, 2021) (v nadaljevanju Stati- stični urad Češke). Podobno kot za Slovenijo so bile analize cen za primer hloda smreke kakovostnega ra- zreda B narejene še za Avstrijo, Nemčijo in Češko. 3 REZUL T ATI 3 RESUL TS 3.1 Pregled metodologij zbiranja podatkov o ce- nah gozdnih lesnih sortimentov po izbranih državah 3.1 Review of methodologies for collecting data on the prices of forest wood assortments by selected countries 3.1.1 Slovenija 3.1.1 Slovenia SURS mesečno opravlja pregled nad odkupnimi ce- nami GLS iz zasebnih gozdov na kamionski cesti (brez DDV). V raziskovanje so vključena vsa pomembnejša podjetja, ki odkupujejo les neposredno od zasebnih lastnikov gozdov. V raziskovanje je bilo v obdobju 2018–2020 vključenih povprečno 50 poročevalskih enot v letu. Po podatkih, ki jih zbira SURS, so poroče- valske enote v obdobju 2018–2020 v Sloveniji pov- prečno odkupile 973.000 kubičnih metrov GLS iz za- sebnih gozdov na leto. V podatkovnem portalu Si-Stat so v okviru raziskave Odkup lesa dostopni podatki o količini, vrednosti in povprečni odkupni ceni posame- znih skupin GLS, ki pa se javno objavljajo z 2,5–meseč- nim zamikom. Mesečne cene posameznih skupin GLS so tehtane s podatki o mesečni količini odkupa in zato so to tehtane povprečne cene oz. srednje vrednosti. Podatki so koristen pripomoček pri spremljanju tren- dov gibanja odkupnih cen in orientacijskih cen za sku- pine sortimentov (hlodovina, les slabše kakovosti, les za kurjavo), vendar metodologija zbiranja cen ni tako celostna predvsem zaradi premajhne razčlenjenosti posameznih skupin GLS. Odkupne cene iz zasebnih gozdov na kamionski ce- sti (brez DDV) zbira in vodi tudi GIS, ki je leta 2017 razvil celosten sistem spremljanja cen za skupno 38 GLS, razvrščenih v kakovostne razrede (Jemec in sod., 2017; Stare in Ščap, 2019). V letih 2017 in 2018 so se odkupne cene GLS zbirale dvakrat na leto, v letu 2019 trikrat, za potrebe po spremljanju aktualnega stanja na trgu GLS zaradi epidemije COVID-19 so se cene v lanskem letu spremljale na mesečnem nivoju (Ščap in sod., 2020). V letu 2021 pa so bile cene GLS zbrane v vsakem četrtletju. Glede na to, da poročevalske enote podatke o odkupljenih količinah posredujejo v veli- kostnih razredih, ni natančnih podatkov o količinah letnega odkupa teh podjetij. Ocenjujemo, da podjetja, ki posredujejo podatke, v Sloveniji odkupijo približno 600.000 m 3 lesa na leto (Stare in Ščap, 2019). Število poročevalskih enot med posameznimi zbiranji neko- liko variira in v povprečju let 2020 in 2021 znaša 31. Odkupne cene (minimalna, maksimalna, srednja vre- dnost) GLS iz zasebnih gozdov, ki jih zbira GIS, so pro- sto dostopne tudi na spletnem portalu WoodChainMa- nager (https://wcm.gozdis.si/sl/podatki/cene/). Slika 1: Prikaz tabele za možnost izbora podatkov za odkup lesa na mesečni ravni (vir: Statistični urad RS, 2021) Fig. 1: Table enabling the selection of data for the purchase of wood on a monthly basis (source: Statistical Office of the RS, 2021) 22 Ščap Š., Z af r an J .: Met odol og ije spr emljanja c en go z dnih l esnih sor t iment o v v izbr anih dr ža vah Družba SiDG d. o. o. javno objavlja informacije o prodajnih cenah gozdnih lesnih sortimentov, in sicer mesečne cenike GLS za dolgoročne pogodbe, cenike GLS za direktno prodajo in informacije o prodaji GLS iz javnih pozivov za zbiranje ponudb za odkup GLS. Mesečni ceniki so objavljeni na spletni strani družbe, v rubriki »Prodaja lesa in logistika«, informacije o pro- daji GLS iz javnih pozivov in javnih dražb pa v rubri- ki »Za kupce GLS« (Ceniki za GLS ..., 2021a; 2021b). V strukturi prodaje GLS iz državnih gozdov v upravljanju družbe SiDG d. o. o. prevladuje prodaja po dolgoročnih pogodbah (v letu 2020 57 %, v letu 2019 69 % od sku- pne prodaje) (Letno poročilo ..., 2020; Letno poročilo ..., 2019). Celoten postopek prodaje GLS in tudi obliko- vanje prodajnih cen določajo Pravila družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o., o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov, ki jih na predlog družbe sprejme Vlada RS. Družba SiDG oblikuje cene za po- samezne GLS za prodajo po dolgoročnih pogodbah in direktno prodajo kot povprečno tržno ceno ob upošte- vanju podatkov Statističnega urada Republike Sloveni- je, spremljave cen GLS, ki jih objavlja Gozdarski inštitut Slovenije, dosežene cene z javnim zbiranjem ponudb in javnih dražb ter iz drugih virov (Pravila družbe ..., 2022 ). Konec leta 2020 je z zbiranjem odkupnih cen na ka- mionski cesti iz zasebnih gozdov za čez 40 GLS pričelo tudi Časopisno-založniška družba Kmečki Glas, d. o. o. Cene GLS so informativne narave in se spremljajo na mesečni ravni, število poročevalskih enot je po be- sedah urednika časopisa od 30 do 50 ali več. Minimal- ne in maksimalne poročane cene za posamezne GLS so mesečno objavljene predvidoma v zadnji številki izdaje časopisa tekočega meseca (Fortuna, 2020). 3.1.2 Avstrija 3.1.2 Austria Statistični urad Avstrije mesečno zbira odkupne cene in količine odkupa posameznih skupin GLS, in sicer po posameznih zveznih deželah Avstrije. Najpo- membnejši viri za poročanje mesečnih odkupnih cen so Zbornica Avstrije, gozdarska podjetja in lesnoprede- lovalna industrija. Poročanje je prostovoljno na podla- gi Sporazuma med Zveznim ministrstvom za trajnostni razvoj in turizem (BMNT), Zbornice (LKÖ) in Statistič- nega urada (Statistik Austria, 2005). Hlodovina dolge- Slika 2: Primer prikaza odkupnih cen hlodov smreke C na kamionski cesti (v EUR/m 3 brez DDV) v obdobju 2017–2021 na spletnem portalu WCM (vir: WoodChainManager, 2021) Fig. 2: Example of roadside purchase prices of C spruce logs (in EUR/m 3 without VAT) in the period 2017–2021 on the WCM web portal (source: WoodChainManager, 2021) Slika 3: Primer prikaza odkupnih cen izbranih GLS na kami- onski cesti (v EUR/m 3 brez DDV) v podatkovni zbirki Statis- tik Austria (vir: Land und …, 2021) Fig. 3: Example of roadside purchase prices of selected forest wood assortments (in EUR/m 3 without VAT) in the Statistik Austria database (source: Land und …, 2021) Acta Sil va e et Ligni 128 (2022), 19–31 23 ga lesa (dolžina debla > 6 m), kratkega lesa (dolžina debla < 6 m), brusnega lesa, lesa za celulozo in plošče je poročana v merski enoti kubični meter brez skorje (FMO pomeni kubični meter, dobavljen s skorjo in ob- računan brez skorje). Drva pa so poročana v enoti pro- storninski meter s skorjo (RMM pomeni prostorninski meter, dobavljen in obračunan s skorjo) (Statistik Au- stria, 2021). Za informativno primerjavo s cenami GLS na slovenskem trgu so najbolj primerni sledeči sorti- menti: Fichte/Tanne, Kl. B Media 2b (hlodi smreke/jel- ke B, dolžine < 6 m, srednji premer brez skorje 25–29 cm) , Kiefer, Kl. B 2a + (hlodi rdečega bora B, dolžine < 6 m, srednji premer brez skorje > 20 cm), Buche, Kl. B 3 (hlodi bukve B, dolžine < 6 m, srednji premer brez skorje 30–39 cm), Shleifholz Fichte/Tanne (brusni les smreke/jelke), Faserholz, Fichte/Tanne (celulozni les smreke/jelke), Buche, lang (les za plošče bukve). Zbornica Avstrije (LKÖ) mesečno zbira odkupne cene izbranih skupin GLS na kamionski cesti (brez DDV), in sicer od članov zbornice, med katerimi so tudi gozdarska podjetja ali zadruge, ki odkupujejo les v zasebnih gozdovih. Zbrane cene na mesečnem nivoju za posamezne zvezne dežele posredujejo Statistične- mu uradu. V spodnji preglednici prikazujemo primer objavljanja cen GLS na avstrijskem Koroškem, in sicer mesečni ter letni prikaz minimalnih, maksimalnih in povprečnih cen. Cene GLS, ki se prodajo iz državnih gozdov Avstrije, pa na spletu niso prosto dostopne. Družba Österreichi- sche Bundesforste (ÖBf), ki je v lasti Republike Avstri- je in upravlja s približno 510.000 ha državnih gozdov (13 % celotne površine gozdov) (Österreichische Bun- desforste, 2021), je vzpostavila spletno platformo B2B (Holzauktionen – www.holzauktionen.at), v okviru ka- tere potekajo dražbe lesa iz državnih gozdov. Dostop do platforme je omogočen določenim podjetjem v sre- dnji Evropi. 3.1.3 Italija, regija Trentino 3.1.3 Italy, Trentino region Italijanska regija Trentino (dežela Trentinsko - Zgornje Poadižje) je eden glavnih trgov GLS v Italiji. Prek javnih dražb, javnega zbiranja ponudb ali zaseb- nih pogajanj se les v tej regiji prodaja na tri načine: prodaja na panju, prodaja na kamionski cesti oz. na lesnem skladišču in prodaja na panju, pri čem proda- jalec organizira posek in spravilo lesa do kamionske ceste (Portale del Legno Trentino, 1999). Trženje lesa v regiji spodbuja Gospodarska zbornica I.A.A. Trento. Podatki o lesu, ki je naprodaj, so javno dostopni na »spletnem lesnem portalu za regijo Trentino« www. legnotrentino.it (Portale del Legno Trentino, 2018). Slika 4: Primer prikaza odkupnih cen celuloznega lesa sm- reke in jelke na kamionski cesti (v EUR/m 3 brez DDV) na spletnem portalu Zbornice za regijo Koroška (Kärnten) (vir: Landwirtschaftskammer Österreich–LKÖ, 2021) Fig. 4: Example of roadside purchase prices of spruce and fir pulpwood (in EUR/m 3 without VAT) on the website of the Chamber of Carinthia (Kärnten) (source: Landwirtschaft- skammer Österreich–LKÖ, 2021) 24 Ščap Š., Z af r an J .: Met odol og ije spr emljanja c en go z dnih l esnih sor t iment o v v izbr anih dr ža vah Prodajalec lesa je javni organ, ki upravlja z gozdom, ali zasebni lastnik gozda (fizična oseba). Kupec lesa je pravna ali fizična oseba, ki je zainteresirana za nakup prek prej omenjenega lesnega portala, in sicer za les iz vseh gozdov, s prevladujočim deležem gozdov v la- sti občin. Večina prodaje poteka prek javnih dražb. Na spletnem portalu »Legnotrentino« so na voljo sledeči podatki o razpoložljivem lesu za prodajo prek javnih Slika 5: Primer prikaza javne objave dražbe smrekove hlodo- vine v regiji Trento v Italiji (vir: Portale del Legno Trentino, 2021) Fig. 5: Example of a public announcement of a spruce log auction in the Trento region of Italy (source: Portale del Leg- no Trentino, 2021) Acta Sil va e et Ligni 128 (2022), 19–31 25 dražb: datum začetka in datum zaključka javne dražbe, kraj prodaje, način prodaje, prevladujoča drevesna vr- sta, sortiment, kakovost, neto količina, izklicna in pro- dajna cena. V letu 2019 je bilo na primer prek portala prodanih 36.706 neto m 3 GLS, od tega 96 % smreke (Portale del Legno Trentino, 2021). 3.1.4 Hrvaška 3.1.4 Croatia Podatki o vrednosti, povprečnih cenah in količinah prodanih GLS so prosti dostopni v publikaciji, ki jo na letni ravni pripravi Statistični urad RH. Podatki so prikazani za štiri skupine GLS (les za kurjavo, hlodi za žago in furnir, les za celulozo in plošče in drug okrogel industrijski les) po glavnih dveh skupinah drevesnih vrst (Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske, 2021). Od leta 2014 naprej Statistični urad RH podatke o prodaji gozdnih proizvodov na letni ravni prejema od podjetja Hrvatske šume d.o.o. Javno podjetje Hrvatske šume d. o. o. gospodari z gozdovi, ki so v državni lasti. Prodaja gozdno lesnih sortimentov poteka na tri načine: (1) prodaja GLS z javnim razpisom za sklepanje letnih pogodb, (2) direk- tna prodaja GLS fizičnim osebam, (3) prodaja GLS na javnih dražbah. Pri prvem načinu prodaje so prodajne cene GLS fiksno določene po Ceniku glavnih gozdnih proizvodov, ki ga izda podjetje Hrvatske šume d. o. o. v različnih časovnih obdobjih (praviloma ne na mesečni ravni in niti ne po kvartalnih obdobjih). Te cene se vo- dijo brez DDV in z mestom prodaje na kamionski cesti. Pri prodaji GLS na javnih dražbah (tretji zgoraj nave- deni način prodaje) določa pogoje za njeno organiza- cijo, način poslovanja ter postopek prodaje Uredba o dražbi određenih drvnih sortimenata (2008). Podjetje Hrvatske šume d. o. o. določi vrste in količine GLS, ki so predmet razpisa. Osnovna cena GLS se določa po Ceni- ku glavnih gozdnih proizvodov, izklicna cena pa je se- stavljena iz osnovne cene, povečane za stroške do pro- dajnega mesta in odškodnine za uporabo gozdnih cest. Na podlagi prispelih ponudb Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo sprejme odločitev o izbiri najugodnejših ponudnikov, ki so za navedene sortimente ponudili naj- višjo ceno. Po opravljeni javni dražbi so v obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika za posamezno dražbo prikazani mesto prodaje, drevesna vrsta, kakovostni razred GLS, količina, izklicna cena, ponujeni odstotek kupca nad izklicno ceno ter prodajna vrednost. Prika- zani kakovostni razred GLS pri hlodovini v večini javnih dražb skupaj združuje kakovostne razrede znotraj iste drevesne vrste (primer: smreka, pilanski trupci I-III). Slika 6: Primer prikaza prodajnih cen GLS bukve v Ceniku glavnih gozdnih proizvodov za januar 2021 (vir: Hrvatske šume, 2021) Fig. 6: Example of beech wood assortment sales prices in the price list of the main forest products for January 2021 (source: Hrvatske šume, 2021) 26 Ščap Š., Z af r an J .: Met odol og ije spr emljanja c en go z dnih l esnih sor t iment o v v izbr anih dr ža vah 3.1.5 Nemčija 3.1.5 Germany Podatke o prodajnih cenah določenih skupin GLS vodi in zbira Statistični urad Nemčije in jih z uporabo Laspeyresovega obrazca preračunava v indekse prodaj- nih cen posameznih skupin GLS (Statistisches Bunde- samt, 2019). Statistika indeksov cen se vodi za posa- mezne mesece od leta 2005 naprej, in sicer za državne gozdove. Poročevalske enote so podjetja, ki se ukvar- jajo z upravljanjem državnih oz. deželnih gozdov v ce- lotni Nemčiji z izjemo sledečih mestnih zveznih dežel: Hamburg, Bremen in Berlin. V teh območjih prodaja lesa namreč poteka le izjemoma. Pri zbiranju podatkov ne gre za vzorčno raziskovanje, temveč za popoln zajem poročevalskih enot. Indeksi prodajnih cen skupin GLS rabijo za spremljanje cen GLS iz državnih gozdov na nemškem trgu ter pogosto tudi za podlago pri sklepa- nju dolgoročnih pogodb o prodaji GLS iz državnih goz- dov. Indeksi prodajnih cen skupin GLS po posameznih mesecih so izračunani glede na povprečje indeksov za posamezne skupine GLS v baznem letu 2015 (leto 2015 = 100). Novo bazno leto je bilo določeno marca 2020, pred tem je za bazno leto veljalo leto 2010. Vrednosti mesečnih indeksov cen posameznih GLS so utežene s prodanimi količinami v obravnavanem mesecu. 3.1.6 Češka 3.1.6 Czech Republic Cene GLS za iglavce in listavce Statistični urad Če- ške zbira iz dveh različnih virov: lastnikov zasebnih gozdov in podjetij, ki se ukvarjajo z gozdarskimi sto- ritvami. Poleg teh pa za iglavce zbirajo podatke o ce- nah GLS tudi od lesnopredelovalnih podjetij. Odkupne cene GLS iz zasebnih gozdov in od podjetij so poročane v enoti eur/m 3 brez DDV na lokaciji kamionska cesta. Povprečne cene posameznih (glavnih) skupin GLS so uradno objavljene vsako četrtletje. 3.2 Primer primerjave cen izbranega GLS med izbranimi državami 3.2 Price comparison of selected forest wood assortments between selected countries Sistemi merjenja in razvrščanja GLS v kakovostne razrede in namene uporabe se med državami razliku- jejo, prav tako se med državami razlikujejo posamezne zakonodaje s področja gozdarstva. Zato so predvsem absolutne cene posameznih GLS težko primerljive, natančnejše so primerjave trendov oz. sprememb cen GLS v izbranem obdobju (tako imenovani indeksi cen). Kljub temu smo pripravili primerjavo cen na primeru hlodov smreke B, ki je glede na kakovost in dimenzij- Slika 7: Primer prikaza mesečnih prodajnih cen GLS hrasta v letu 2020 in 2021 na Statističnem uradu Nemčije (Statis- tisches Bundesamt Deutschland, 2021) Fig. 7: Example of monthly sales prices of oak wood assort- Example of monthly sales prices of oak wood assort- ments in 2020 and 2021 at the German Statistical Office (Sta- tistisches Bundesamt Deutschland, 2021) Acta Sil va e et Ligni 128 (2022), 19–31 27 Slika 8: Primer prikaza uradne objave povprečnih odkupnih cen GLS iglavcev iz zasebnih gozdov (vir: Český statistický úřad, 2021) Fig. 8: Example of official publication of average purchase prices of conifer wood assortments from private forests (source: Czech Statistical Office, 2021) Slika 9: Primerjava mesečnih cen hlodov smreke ka- kovostnega razreda B med Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo in Češko za leti 2020 in 2021. Za Avstrijo je cena povzeta po GLS Blochholz Fichte/Tanne, Kl. B Media 2b, ki je privzeti referenčni GLS za smreko B. Za Nemčijo cena predstavlja povprečje cen za GLS Log 25–29 cm in Log 40 cm+ za vse zvezne dežele. Za Češko je cena povzeta po GLS Spruce quality III A/B. Cene so podane v enoti EUR/m 3 brez DDV na kamionski cesti. (Vir: Statistični urad Avstrije in Češke, revija EUWID, dejanski ceniki za dolgoročne pogodbe družbe SiDG d.o.o. in Gozdarski inštitut Slovenije). Fig. 9: Comparison of monthly prices of spruce logs of qual- Comparison of monthly prices of spruce logs of qual- ity class B between Slovenia, Austria, Germany and the Czech Republic for the years 2020 and 2021. For Austria, the price is based on GLS Blochholz Fichte/Tanne, Kl. B Media 2b, which is the default reference wood assortment for spruce B. For Germany, the price represents the average of the prices for Log 25–29 cm and Log 40 cm+ for all federal states. For the Czech Republic, the price is based on assortment Spruce quality III A/B. Prices are based on roadside pickup and are given in EUR/m 3 without VAT . (Source: Statistical Office of Austria, 2021; Statistical Office of Czech Republic, EUWID magazine, actual price lists for long-term contracts of the company SiDG d.o.o. and the Slovenian Forestry Institute). 28 Ščap Š., Z af r an J .: Met odol og ije spr emljanja c en go z dnih l esnih sor t iment o v v izbr anih dr ža vah ske zahteve med posameznimi standardi oz. »uzanca- mi« med državami verjetno še najbolj primerljiva. 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI 4 DISCUSSION AND CONCLUSIONS Na trg in cene GLS vplivajo številni dejavniki, ki so odvisni od lokalnih in globalnih razmer (Gejdoš in Pot- kány, 2017). Za določanje cene lesa so poleg ekonom- skih in socialnih dejavnikov pomembne tudi naravne in ekološke razmere, ki lahko vplivajo na količino po- sekanega lesa in njegovo kakovost (Malinen in sod., 2015; Gejdoš in sod., 2019). Če je za pretekla desetletja veljalo, da je bilo gibanje cen GLS razmeroma predvi- dljivo in so bili večji odkloni zabeleženi predvsem zara- di večjih ujm v gozdovih, pa so današnje razmere veli- ko bolj dinamične (Gejdoš in sod., 2019). Globalna eko- nomija, vplivi podnebnih sprememb, pojav novih glo- balnih kupcev in logistike, ki omogoča transport GLS tudi na velike razdalje, splošna usmeritev v »zeleno« ter večanje porabe lesa v gradbeništvu in energetiki so tisti dejavniki, ki drastično povečujejo nepredvidljivost v napovedih prihodnjega gibanja cen GLS. Redno spremljanje gibanja cen GLS na evropski in globalni ravni je pomembno tudi za Slovenijo, in sicer pri pripravi strateških načrtov predvsem ob nenadnih (pozitivnih ali negativnih) spremembah na trgu lesa ter pri uresničevanju trgovinske politike v skladu z de- janskimi tržnimi razmerami. V Sloveniji imamo trenu- tno štiri podatkovne vire, ki javno objavljajo cene GLS. Trije od teh zbirajo cene GLS, ki se odkupijo iz zasebnih gozdov in za vsakega velja svojevrstna metodologija zbiranja podatkov. Z najdaljšim časovnim nizom zbi- ranja podatkov razpolaga SURS, ki vodi odkupne cene GLS iz zasebnih gozdov že od leta 2006. Glavne po- manjkljivosti metodološkega pristopa zbiranja cen so premajhna razčlenjenost posameznih skupin GLS (npr. iz skupine »hlodi iglavcev« ni mogoče razbrati deleže zastopanosti posameznih kakovostnih razredov), več kot 2–mesečni časovni zamik objave cen ter statistič- no urejanje podatkov. Za 38 GLS, razvrščenih v kako- vostne razrede od leta 2017 naprej, odkupne cene iz zasebnih gozdov spremlja GIS, in sicer štirikrat na leto. Glavne metodološke pomanjkljivosti zbiranja so (pre) majhen zajem podjetij in neenoten vzorec le teh med posameznimi zbiranji (odziv podjetij je med zbiranji različen) ter pomanjkljivi podatki o količini odkupa posameznih podjetij po posameznih GLS in posledič- no cene niso utežene glede na količino odkupa. Zara- di nepopolnega poznavanja metodologije spremljanja cen GLS uredništvu časopisa Kmečki glas avtorja težko pripisujeva glavne metodološke pomanjkljivosti zbira- nja. Poleg zasebnega sektorja pa družba SiDG d. o. o., ki upravlja z državnimi gozdovi, javno objavlja infor- macije o prodajnih cenah GLS, in sicer mesečne cenike GLS za dolgoročne pogodbe, cenike GLS za direktno prodajo in informacije o prodaji GLS iz javnih pozivov za zbiranje ponudb za odkup GLS. Cenik se na spletu javno objavi z veljavnostjo cen za skupno 144 GLS za prihajajoči mesec. Na podlagi objav cen GLS v posamezni državi oziro- ma deželi lahko spremljamo dosedanje trende na trgu, pri tem pa je treba poznati in upoštevati kriterije za opredelitev posameznega ali skupine GLS, ki so vklju- čeni v statistiko. Še bolj pa je potrebna previdnost pri primerjavah, saj je poimenovanje in razvrščanje GLS med državami različno, na primer v Italiji so poimeno- vanja različna celo po posameznih regijah. Standardov ali »uzanc«, ki se uporabljajo za razvrščanje GLS po ka- kovosti, je v Evropi veliko, poleg tega v določenih drža- vah veljajo regionalna pravila razvrščanja lesa po ka- kovosti. V Sloveniji trenutno nimamo enotnega sistema razvrščanja in poimenovanja GLS (Stare in Ščap, 2019). Za merjenje in razvrščanje GLS iz gozdov v lasti Repu- blike Slovenije je veljaven Pravilnik o merjenju in raz- vrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 195/2020). Za merjenje in razvrščanje GLS iz gozdov v zasebni lasti pa se uporabljajo različni standardi (npr. tako imeno- vani ‘’stari’’ JUS-i), podjetniške specifikacije, avstrijske »uzance« (ŐHU) in drugo. Gozdarski inštitut Slovenije je v letu 2020 razvil spletno orodje razvrščanja GLS, namenjeno vsem uporabnikom, ki želijo določiti kako- Primerjani GLS v izbranih državah z GLS – hlodi smreka B Podatkovni vir Smreka B GIS Smreka B SiDG Fichte/Tanne, Kl. B Media 2b (blochholz) Statistik Austria Log 25–29 cm in Log 40 cm+ EUWID (Nemčija) Logs, quality III A/B, spruce CZSO public database Preglednica 1: Seznam primerjanih gozdnih lesnih sorti- Seznam primerjanih gozdnih lesnih sorti- mentov (GLS) v izbranih tujih državah s sortimentom hlodi za žago in furnir kakovostnega razreda B Table 1: List of compared forest timber products in selected foreign countries with sawlogs and grade-B veneer Acta Sil va e et Ligni 128 (2022), 19–31 29 vost hlodovine in obenem pridobiti osnovno znanje o vrednotenju GLS (Baša, 2021). Kot glavni vir za razvr- ščanje GLS v kakovostne razrede so bila uporabljena nemška pravila dobre prakse RVR, ki trenutno sodijo med aktualnejše načine razvrščanja v srednjeevrop- skem prostoru. Kakovostnim razredom so bile dodane še dimenzijske zahteve, povzete po Pravilniku o merje- nju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz goz- dov v lasti Republike Slovenije (Baša, 2021). Za povsem natančno zbiranje odkupnih cen GLS iz zasebnih gozdov v Sloveniji bi bilo v prvi vrsti nujno poenotenje pravil merjenja in razvrščanja GLS med odkupovalci. V letu 2022 smo na GIS opravili anketo med slovenskimi podjetji, ki se ukvarjajo z odkupom lesa, in rezultati, ki še niso objavljeni, kažejo, da slaba tretjina podjetij pri odkupu lesa uporablja več različnih sistemov razvrščanja GLS po kakovosti, podoben delež anketiranih pa uporablja svoj lastni, prilagojeni sis- tem. Za natančno spremljanje trga/cen GLS iz zasebnih gozdov so zatorej potrebni tudi podrobna delitev GLS po kakovostnih razredih, vključenost enotnega vzorca poročevalskih enot med posameznimi obdobji (z nujno zastopanostjo tako večjih, srednjih kot malih podjetij), poznavanje količin odkupa posameznih poročevalcev ter redno zbiranje, na primer vsaj štirikrat na leto. Nepredvidljivost trga lesa, pogosto nihanje cen le tega tako pri nas kot drugod po svetu in podnebne spremembe bodo v prihodnje najverjetneje pomemb- ni razlogi za vedno težje napovedovanje razvoja cen lesa. Prav modeliranje cen lesa pa postaja v današnjem času vedno bolj aktualna tematika tudi v Sloveniji, in po tem se kažejo vedno večje potrebe. Kratkoročni in srednjeročni modeli cen GLS so lahko uporabni za optimizacijo izračunov načrtovanja gospodarjenja z gozdovi (Leskinen in Kangas, 2001). Zaradi izrazitega povišanja cen GLS predvsem v drugi polovici leta 2021 lahko pričakujemo, da bodo v Sloveniji zasebni lastniki gozdov okrepili svoj položaj na trgu GLS. 5 POVZETEK 5 SUMMARY Monitoring the market for forest wood assortments is an important factor in planning the volume and dy- namics of the wood processing industry. Moreover, revenues from wood sales remain the most important criterion influencing the activity of forest owners or managers in intensifying forest management. The in- creasing interconnectedness of European and global markets is becoming an important factor influencing the wood trade, and monitoring price trends for forest wood assortments on European and global markets is becoming increasingly important. The Slovenian mar- ket is also increasingly dependent on the situation in neighbouring countries and the wider European mar- ket, and in recent years the situation in distant markets has also been clearly reflected. The methods of collect- ing prices for forest wood assortments vary from coun- try to country, and published prices for assortments for individual countries are sometimes more difficult to find due to national language websites. In this paper, we present the main features of the different methods used to collect forest wood assortment prices in Slo- venia, Austria, Italy, Croatia, Germany, and the Czech Republic, and provide links to the websites where the prices are published. In Slovenia, there are currently four data sources that publish prices for forest wood assortments from private or state forests. The longest time series of data collection is available from the Sta- tistical Office of the Republic of Slovenia, which has been monitoring purchase prices for forest wood as- sortments from private forests since 2006. The main shortcomings of the price collection method are the lack of disaggregation of individual groups of forest wood assortments and the more than two-month time lag in the publication of prices. For 38 forest wood as- sortments divided into quality classes, purchase prices from private forests have been monitored by the Slo- venian Forestry Institute four times a year since 2017. The main methodological shortcomings of the survey are the insufficient coverage of companies and the in- consistent sample of companies between surveys, as well as the non-weighting of prices by purchase vol- ume. Informative purchase prices for the main forest wood assortments from private forests are also collect- ed monthly by the newspaper Kmečki Glas. In addition to the private sector, SiDG d.o.o., which manages state forests, also publishes information on forest wood as- sortment sales prices, namely monthly forest wood assortment price lists for long-term contracts, forest wood assortment price lists for direct sales, and infor- mation on forest wood assortment sales from public tenders. For neighbouring Austria, two data sources for forest wood assortment prices are discussed, namely Statistics Austria and the Austrian Chamber of Agriculture. For a meaningful comparison with the prices of forest wood assortments on the Slovenian market, six assortments are most suitable, including spruce, red pine, and beech logs of grade B, wood for mechanical pulping, and conifer and non-conifer pulp- wood. The analyses of the price collection method in Italy were carried out for the Trentino region, which is one of the most important markets for forest wood assortments in Italy. Information on wood for sale is publicly available on the »Online Wood Portal for the 30 Ščap Š., Z af r an J .: Met odol og ije spr emljanja c en go z dnih l esnih sor t iment o v v izbr anih dr ža vah Trentino Region« www.legnotrentino.it. In Croatia, the two main sources of data on forest wood assort- ment prices are the Statistical Office of the Republic of Croatia and the company Hrvatske šume d.o.o., which manages state forests. The Statistical Office of Germa- ny publicly publishes sales price indices for groups of forest wood assortments, which serve to monitor the trend of prices of forest wood assortments from state forests on the German market, and often also serve as a basis for concluding long-term contracts for the sale of forest wood products from state forests. Prices of forest wood assortments in the Czech Republic are col- lected by the National Statistical Office from two differ- ent sources: private forest owners and forest service companies. All methods of forest wood assortment price collection discussed in this paper are unique, and each has its own characteristics that need to be known when interpreting the data. The publication of forest wood assortment prices in each country or region can serve as a basis for observing past market trends, but it is important to know and consider the criteria used to define the individual or group of forest wood assort- ments included in the statistics. Even more caution is needed when making comparisons, as the designation and classification of forest wood assortments varies from country to country. In Europe, there are numer- ous standards or other systems for classifying forest wood assortments by quality, and some countries even have regional rules for classifying wood by quality. In Slovenia, there is currently no unified system for classifying and naming forest wood assortments. For measurement and classification of forest wood assort- ments from forests owned by the Republic of Slovenia, the Rules for Measurement and Classification of Forest Wood Products from Forests Owned by the Republic of Slovenia (Official Gazette of the Republic of Slove- nia, No. 195/2020) apply. However, various standards (e.g., the so-called »old« JUS), company specifications, the Austrian »Uzance« (ŐHU), and others are used for measuring and classifying forest wood assortments from private forests. The unpredictability of the wood market, frequent fluctuations in wood prices here and elsewhere in the world, and climate change are likely to be important reasons why it will become increas- ingly difficult to predict forest wood assortment price trends in the future. Wood price modelling is becoming more topical in Slovenia, and there is a growing need for it. Given the strong price increase for forest wood assortments, especially in the second half of 2021, it is expected that private forest owners in Slovenia will strengthen their position on the wood market. ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Prispevek je nastal v okviru evropskega partner- stva za inovacije, projekta »eGozd – Elektronsko po- slovanje kmetijskih gospodarstev z izrazito gozdarsko dejavnostjo«, ki ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje, in si- cer iz razpisa M16.2: Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij. VIRI REFERENCES Alberdi I., Bender S., Riedel T ., Avitabile V., Bouriaud O., Bosela M., Camia A., Canellas I., Castro Rego F., Fischer C., Freudenschuss A., Fridman J., Gasparini P ., Gschwanter T ., Guerrero S., Kjartansson B., Kucera M., Lanz A., Marin G., Mubareka S., Notarangelo M., Nu- nes L., Pesty B., Pikula T ., Redmond J., Rizzo M., Seben V., Snorra- son A., Tomter S., Hernandez L. 2020. Assessing forest availabili- ty for wood supply in Europe. Forest Policy and Economics, 111, 102032: 14 str. DOI: 10.1016/j.forpol.2019.102032 Baša M. 2020. Merjenje in sortimentacija: priročnik za pravilno merjenje in razvrščanje okroglega lesa. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica. https://www.gozdis. si/f/docs/projekti/Prirocnik_Merjenje-in-sortimentacija.pdf (15. 1. 2022) Baša M. 2021. Spletno orodje razvrščanja okroglega lesa. InfoGozd: skrbno z gozdom, 2, 3: 31–35. Ceniki za GLS prodanih prek dolgoročnih pogodb in direktne prodaje ter informacije o prodaji GLS iz javnih pozivov in javne dražbe. 2021a. Družba Slovenski državni gozdovi d. o. o. https://sidg. si/index.php/javna-narocila-objave/prodaja-lesa-in-logistika (8. 12. 2021) Ceniki za GLS prodanih prek dolgoročnih pogodb in direktne prodaje ter informacije o prodaji GLS iz javnih pozivov in javne dražbe. 2021b. Družba Slovenski državni gozdovi d. o. o. https://sidg.si/ index.php/javna-narocila-in-razpisi/za-kupce-gls (8. 12. 2021) CSIL Market research report World Furniture Outlook 2022. CSIL Centre for Industrial Studies, Milan, Italy. https://ciff.furniture/ china/the-market/?china-is-the-world-s-largest-producer-- exporter-and-consumer-of-furniture-world-furniture-outlo- ok-2022 (2. 8. 2022) Český statistický úřad. 2021. Průměrné ceny surového dříví (vla- stníci, nevlastníci) = »Average prices of roundwwod in the Czech Republic 2020–2021«. https://vdb.czso.cz/vdbvo2/ faces/en/index.jsf ?page=vystup-objekt-parametry&z=T&f= TABULKA&katalog=31787&sp=A&skupId=3148&pvo=CEN1 2CAA&evo=v1271_%21_CEN12CAAVLAS-2021_1&str=v115 (10. 12. 2021) Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske. 2021. Šumarstvo u 2020. https://podaci.dzs.hr/2021/hr/10149 (16. 12. 2021) Fortuna F. 2020. Redna sečnja prinaša obresti, opustitev sečnje pa propadanje glavnice: cene gozdnih lesnih sortimentov na goz- dnih cestah v Sloveniji. Kmečki glas, 77, 51: 2. Gejdoš M., Potkány M. 2017. Prediction and analysis of Slovakian timber trade on global market conditions. Serbian Journal of Management, 12, 12: 283–291. DOI: 10.5937/sjm12-11228 Gejdoš M., Lieskovský M., Giertliova B., Němec M., Danihelová Z. 2019. Prices of raw-wood assortments in selected markets of Central Europe and their development in the future. Bioreso- urces 14, 2: 2995–3011. DOI: 10.15376/biores.14.2.2995-3011 Acta Sil va e et Ligni 128 (2022), 19–31 31 Hlavackova P ., Brezina D., Sujova A. 2015. The price formation of raw wood in the Czech Republic and a comparison with the neigh- bor states. Procedia Economics and Finance 26: 389–395. DOI: 10.1016/S2212-5671(15)00869-2 Hrvatske šume d. o. o. 2021. Cjenik glavnih šumskih proizvoda, 2021.g. https://www.hrsume.hr/index.php/hr/proizvodi (10. 12. 2021) Jemec T ., Stare D., Klun J., Krajnc N., Triplat M., Ščap Š., Jevšenak J., Dolenšek M., Piškur M. 2017. Zasnova metodologije in vprašal- nika o zbiranju cen gozdarskih storitev: odkupne cene gozdno lesnih sortimentov: strokovna ekspertiza v okviru nalog javne gozdarske službe GIS aktivnosti 5/1.1. Ljubljana, Gozdarski in- štitut Slovenije: 16 str. Land und Forstwirtschaftliche Erzeugerpreise. 2021. https://www. statistik.at/web_de/statistiken/wirtschaft/preise/agrarpreise/ index.html (12. 12. 2021) Landwirtschaftskammer Österreich–LKÖ. 2021. Monatliche Holzpreisstatistik Kärnten, Oktober 2021. https://ktn.lko. at/monatliche-holzpreisstatistik-k%C3%A4rnten-okto- ber-2021+2400+3520966 (12. 12. 2021) Legno Servizi. 2019. Composizione delle vendite per assortimenti 2013–2018 (neobjavljeno). Leskinen P ., Kangas J. 2001. Modelling future timber price develo- pment by using expert judgments and time series analysis. Silva Fennica, 35, 1: 93–102. DOI: 10.14214/sf.606 Letno poročilo družbe Slovenski državni gozdovi d. o. o. za leto 2019. Poročilo družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., Državnemu zboru. 2020. Kočevje, SiDG: 186 str. Letno poročilo družbe Slovenski državni gozdovi d. o. o. za leto 2020. Poročilo družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., Državnemu zboru. 2021. Kočevje, SiDG: 80 str. Malinen J., Haring M., Kilpeläinen H., Verkasalo E. 2015. Comparison of alternative roundwood pricing systems – a simulation appro- ach. Silva Fennica, 49, 3, 1293: 14 str. DOI: 10.14214/sf.1293 Nepal P ., Johnston C.M.T ., Ganguly I. 2021. Effects on global forests and wood product markets of increased demand for mass tim- ber. Sustainability, 13, 13943. DOI: 10.3390/su132413943 Olsson O., Hillring B. 2014. The wood fuel market in Denmark - price development, market efficiency and internationalization. Ener- gy, 78, 141–148. DOI: 10.1016/j.energy.2014.09.065 Portale del Legno Trentino. 1999. Classificazione e assortimenti del le- gno tondo in Provincia di Trento. https://www.legnotrentino.it/ it/vendite-legname/classificazione-e-assortimenti/ (1. 6. 2021) Portale del Legno Trentino. 2018. Avviso unico condizioni generali per la vendita di legname. https://www.legnotrentino.it/asteonline/handlers/Download.as hx?IDTipoDocumento=xQrYG0TeMiMlMlRg1ykJwQarchieugu alearchieuguale&IDDocumento=DUTVdX2vbn8archieuguale (6. 11. 2021) Portale del Legno Trentino. 2021. https://www.legnotrentino.it/ (6. 6. 2021) Pravila družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., o načinu in me- rilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov (datum sprejetja 13. 4. 2022, začetek veljavnosti 25. 4. 2022). https://sidg.si/ index.php/javna-narocila-objave/prodaja-lesa-in-logistika/pra- vila (25. 4. 2022) Österreichische Bundesforste. 2021. https://www.holzauktionen. at/ (16. 2. 2022) Stare D., Ščap Š. 2019. Odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v Sloveniji = Purchase prices of the forest wood assortments from private forests in Slovenia. Gozdarski vestnik, 77, 4: 170–178 Statistični urad RS. 2021. Odkup lesa, letno – za obdobje 2011–2020. Statistična zbirka Si-Stat. https://pxweb.stat.si/SiStatData/ pxweb/sl/Data/-/1656401S.px (30. 11. 2021) Statistik Austria. 2005. Standard-Dokumentation Metainformatio- nen (Definitionen, Erläuterungen, Methoden, Qualität) zu den Land- und forstwirtschaftlichen Erzeugerpreisen. Statistik Au- stria, Bundesanstalt Statistik Österreich, 17 str. Statistik Austria. 2021. Erhebung von Erzeugerpreisen für Forstwirt- schaftliche produkte. Bundesanstalt Statistik Österreich, 1 str. Statistisches Bundesamt Deutschland. 2019. Preisindizes für Land- und Forstwirtschaft, 17, 1, 17 str. Statistisches Bundesamt Deutschland. 2021. »Erzeugerpreisindizes der Produkte des Holzeinschlags aus den Staatsforsten 2020– 2021«. https://www-genesis.destatis.de/genesis/online?opera tion=statistic&levelindex=0&levelid=1664265203232&code=6 1231#abreadcrumb (9. 12. 2021) Strategija EU. 2021. Nova strategija EU za gozdove do leta 2030. Evropska komisija, COM(2021) 572 final, 27 str. Suchomel J., Gejdoš M., Ambrušová L., Šulek R. 2012. Analysis of pri- ce changes of selected roundwood assortments in some Central Europe countries. Journal of Forest Science, 58, 11: 483–491. DOI: 10.17221/98/2011-JFS Ščap Š., Stare D., Krajnc N. 2020. Trg lesa v času COVID-19. InfoGozd: skrbno z gozdom, 1, 11: 4–10. Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije. 2020. Ur. l. RS 195/20 Uredba o dražbi određenih drvnih sortimenata. 2008. Narodne no- vine RH, št. 87/2008, 116/2008, 76/2009, 114/2011, 68/2013. WoodChainManager. 2021. h t t p s : / / w c m . g o z d i s . s i / s l / p o d a t k i / c e n e / p o d a t - ki/2021100414342192/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov/ (23. 12. 2021) Zakon o gozdovih. 1993. Ur. l. RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16). Žgajnar L. 1989. Poskus ovrednotenja škode zaradi snegoloma na podlagi količinskih in kakovostnih izgub lesne surovine. Gozdar- ski vestnik, 47, 10: 420–426. Žgajnar L. 1991. Poskus ovrednotenja škode zaradi vetroloma na podlagi količinskih in kakovostnih izgub lesne surovine. Gozdar- ski vestnik, 49, 5: 218–233.