BOŠTJAN DEMŠAR TONI: ŠOLAR KLEMEN ŠT1BELJ Pihalni orkester Alples Železniki Zgodovina orkestra Orkester je začela ustanavljati peščica občanov, ki je menila, da bo pihalni orkester poživil okolje in ponudil mladini novo obliko zabave, veselja in tudi resne ga dela. V tovarni Alples Železniki so se s pobudo strinjali in leta 1979 prevzeli pokroviteljstvo nad ansamblom. Orkester je tako dobil ime. potreboval je le glas benike in dobrega pedagoga. V prelepo Selško dolino je po srečnem naključju prišel prof. Dragiša Miškovič. član Slovenske filharmonije in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Pri pedagoškem delu se mu je pridružil tudi Janez Benedik. Vsi so upali, da se bodo orkestru pridružili fantje iz. Selške godbe ter nekateri delavci Alplesa. Pa iz te moke ni bilo kruha, zato so objavili razpis v Osnovni šoli v Železnikih. Na avdicijo se je prijavilo štirideset otrok, od katerih je bilo petindvajset lakih, ki s< > menda imeli posluh, o samih inštrumentih in glasbi pa niso vedeli veliko. Tako je začel delovati najmlajši orkester (istega časa. saj je bila povprečna starost članov komaj nekaj nad deset let. Prof. Dragiša Miškovič 315 I< i\hl RAZGLEDI -i Janez Benedik (desni) Članek, Gorenjski glas. petek. . november 1980: Najmlajša slovenska godba Najmlajši slovenski pihalni orkester je star povprečno dvaintrideset let. je pred meseci zapisal eden slovenskih časnikov. Podatek ne drži več. Kajti fantje, ki v Alp- lesu že leto dni pridno vadijo pod taktirko Dragiše Miškoviča. so stari petnajst, štirinajst, nekateri celo devet let. Res imajo mlade skupine godbe ravenskih železarjev, zasavskih rudarjev in mor da še kje. Toda zrasle so ob starejših. V Železnikih jni so začeli povsem na novo. Tradicije pihalnih orkestrov tod ni. Pred leti. dolgo je ze lega. so imela godbo Selca, vendar je umolknila. Toliko bolj vznemirljivo je zato vprašanje, kdo je v Železnikih spodbudil osnova- nje pihalnega orkestra. Pobuda je zrasla v Alplesu. V tovarni je zaposlenih veliko mladih, skoraj polovica vseh so mladi ljudje, ki so prišli tudi od drugod. Kako jih vključili v razne dejavnosti, ne le športne, so razmišljali v Alplesu in dejali: Zakaj ne bi imeli delavske godbe. Kupili so inštrumente in /»izvali mlade fante, da se prijavi jo. Pravega odziva ni hilo. Zato so poslali razpis v osnovno šolo. Otrokom Alplesovih delavcev torej. Veliko se jih je prijavilo. Ravnateljica škofjeloške glasbene šole je pripe ljala v Železnike Dragiša Miškoviča. člana Slovenske filharmonije in profesorja na Akademiji za glasbo v Ljubljani /zpolnjeniso bili torej vsi pogoji: zagnana mladost, materialna podpora delovnega kolektiva in odličen pedagog. 316 PIIIM.M ORKESTER ALPLES ŽELEZMKJ Dobro leto dni vaj. polnih izrednih vztrajnosti in volje, je za mladini pihalnim orkestrom. Prvič so nastopili julija na Alplesovempikniku. Delavci so onemeli, niso mogli verjeli, da igrajo otroci. Tudi glasbeno razgledani ljudje so Miškoviču lahko le čestitali. Ko smo jih pretekli četrtek obiskali, smo jih našli le nekaj, saj melodijo najprej va dijo po skupinah, nato skupaj. Miškoviču ni bilo, s Slovensko filharmonijo je na /. l-dnevuem gostovanju v Združenih državah Amerike. Ta čas je taktirko vzel v roke Lado Greblo. ki je pri Alplesu zadolžen za kulturno dejavnost. Vadimo toliko, da otroci ne pozabijo, nam je dejal. Kar dolgčas nam je po našem Miškoviču. so hiteli pripovedovati fantje, komaj čakamo, da se vrne. Kadi ga imajo, zna jih držati sku paj, pripoveduje Lado Greblo. Nikoli ne gleda na uro. gre. ko je vaje konec, cesto ju mahne peš proti Škofji Loki. Dvakrat na teden prihaja v Železnike, velik napor je to zanj. Svoj entuziazem preliva na fante, nekakšen skupen čar jih vodi. Dragiša Miškovič je uvedel posebno pedagoško metodo iu fant je. med njimi je tudi dekle, so se naučili igrali brez nauka o glasbi. Suhoparne teorije jim ni bilo treba predelati, saj bi marsikomu že na začetku vzela voljo. Note dojemajo le vizualno. Za dodatno učenje posameznih inštrumentov je dirigent privabil specialista za tolkala Jožeta Jarca, flavtistko Edo Polajnar, učitelja klarinetov Janeza Benedika. Trem skladbam, ki so jih predstavili že na pikniku, so doslej dodali še dve. januarja bi fantje radi nastopili na prireditvi Po poteh partizanske Jelovice. Vendar mora svoje reči Še dirigent. Delo orkestra sloni na materialni podpori Alplesovega delovnega kolektiva. Odkar so delavci mlade muzikante slišali igrali, ni nikoli več težko kupiti nov inštrument ali se dogovarjali o enotnih oblekah. Ce so si prej nekateri ob delovnih sobotah ne jevoljno zatiskali ušesa, danes nobenih pripomb ni več. Vsi vedo. da fanti pridno vadijo, da so se že veliko naučili. Na občinsko kulturno skupnost se doslej še niso obrnili. Najprej moramo dokazati, da nismo godba na papirju, je dejal Lado Greblo. M. Volčjak Za mladim orkestrom je bilo dobro leto dni vaj. polnih izredne vztrajnosti in volje. Prvič so se predstavili na pikniku tovarne Alples 12. julija 1980. Delavci so bili pri jetno presenečeni. Niso mogli verjeti, da so se otroci, stari od devet do petnajst let. \ tako kratkem času toliko naučili. Članek i/ glasila OZD Alples industrija pohištva Železniki: Prvi nastop godbe na pihala Alples 12. julija 1980 je nastop godbe na pihala na pikniku naše dolovne organizacije prav gotovo mnoge prepričal, da je delovna volja mladih muzikantov iu njihovih strokovnih vodij dokazana. leto dni je minilo od prvih korakov, ki jih jeprof. Miškovič. strokovni vodja godbe na pihala in član Slovenske filharmonije iu profesor na. \kademiji za glasbo v Ljub ljani, poizkusil z našimi fanti iu dekleti. 317 /IAH RAZGLEDI 4~ Delo z mladimi ljudmi ni lahko in je uspeh s posebnimi pedagoškimi prijemi izo braževanja vendarle rezultat izredne vztrajnosti in volje. Na našem pikniku je nastopilo 27fantov in eno dekle, ki so nam zaigrali: 'državno himno * Regiment po cesti gre * Ta soldaški boben Prvi nastopajoči člani soponovno oživeli dolgoletno tradicijo godbe napihala, ki je včasih v teh krajih aktivno delovala. (.'lani godbe so: I. klarinet: baskrilovka: tolkala: Benedik Janez Kofler Igor Košir Roman Zadravec Štefka Oman Simon Zadravec Janko /'reve Darko Bernard Martin GrebloSašo ,,,,., , Kofler Emil II. klarinet: bariton: Nastran Matevž Gartner Roman Rant Andrej Nastran Marko Polajnar Peter HI. klarinet: roe: Thaler Drago Tolar janež pozavna: Potočnik Janez Šuštar fanez Gartner Robert kri lovka. Berce Zdravko Pajjarjože P- bas. Ceferin Roman P- bas: Mozgau jože Berce Vilijem Nastran Miha Zadravec Štefan Mohorič Tomaž članov godbe je še več. a kljub temu ponovno obveščamo, da se lahko vsakdo prijavi - tako od starejših delavca do najmlajših ter vsi /isti. ki želite svoj prosti čas izkoristiti za izpopolnjevanje znanja v glasbi oz. v kulturnem izobraževanju Zaradi dobrih poznanstev prof. Miškoviča pri najboljših strokovnjakih za po samezna področja smo izkoristili priliko ter povabili k sodelovanju tudi tov. Jarc Joža— člana Slovenske filharmonije, specialista za tolkala, ter za našo flavtistko Polajnar Edo, za dodatno izobraževanje za igranje flavte. Stalin učitelj klarinetov je tov. Janez Benedik. tako da smo z združenim delom lahko v tem kratkem času predstavili prve tri skladbe v izvedbi, posebej prirejeni za našo godbo. Vsem članom godbe in njenemu strokovnemu vodstvu čestitamo in želimo veliko uspehov pri uadalnjem delu. I.ado Greblo, dipl. ing. 3 18 1'IIIMM (iRKESTER AIPIESZFJMZMKI Po prvi uspešni predstavitvi .so se začela vrstiti vabila, ki jih je orkester z veseljem sprejemal. Na začetku so bila i/. Selške doline, kasneje pa tudi iz bolj oddaljenih kra jev. Nekateri od teh prvih nastopov so postali tudi tradicionalni. Članek iz glasila ()/.l) Alples industrija pohištva Železniki: Uspešen nastop Pihalnega orkestra Alples II. januar 1981 ho r kroniki pihalnega orkestra Alples še posebej podčrtan datum. Svoj prispevek je na zaključni prireditvi oii občinskem prazniku vDražgošah ter tradicionalni prireditvi Po stezah partizanske Jelovice dal tudi naš mladi orkester, mlad zaradi fantov in deklet in mlad po svojem obstoju. Delo našega orkestra ni naključno, temveč delamo /><> točno določenem progra mu. Resnosti takega dela ni potrebno posebej poudarjati, saj nam je organizator proslave v Dražgošab nastop popolnoma zaupal. Tako je tudi prav. Mladina je in ho soustvarjalec našega življenja, poznali mora našo revolucijo, pridobljene izkušnje pa so garant za njeno nadaljnje de/o. Program dela našega orkestra v letu /9 za I. maja se ob pol šestih zjutraj na Studenem pri Železnikih zbere godba, in prične se tradicionalna budnica. Godbeniki prebudijo sko raj vso Selško dolino. Studeno, Češnjico, Otoke. Racovnik, Trnje. Plavž. Da.šnico. Log. Sorico. Zali Log. Rudno. Dražgoše. Lajše. Selca, Dolenjo vas in Bukovico. Čipkarski dnevi v Železnikih Zadnja leta orkester redno nastopa na čip karskem dnevu. V soboto popoldne, pred otvoritvi jo razstave čipk. orkester priredi promenadni kon čen pred Muzejem V ne deljo pa sodeluje pri po-Budnica L maja 1983 320 /V/7. l/V/ <)RKI\ll:l; ALVLES ŽELEZMK1 Sprevod ob praznovanju Čipkarskega dne vorki klekljaric. narodnih noš. konjenikov skozi Železnike in na osrednji prireditvi spodbuja klekljarice k hitrejšemu klekljanju na tekmovanju. Drugi nastopi Vsako leto imamo okoli 35 nastopov. Večina teh je v Selški dolini ali njeni oko lici. Sodelujemo na raznih gasilskih praznovanjih, otvoritvah in drugih kulturnih prireditvah, ki so v Selški dolini. Poslušalcem se predstavimo tudi z vsakoletnim celovečernim koncertom. Redno se udeležujemo srečanja pihalnih orkestrov nekdanje občine Skofja Loka. Sodelovali smo na gorenjskem srečanju pihalnih orkestrov, festivalu koračnic v Mengšu in srečanju pihalnih orkestrov Slovenije v Ormožu. Znani smo po vsej Sloveniji. Tudi tujina nam ni neznana. Uspešno smo pred stavljali Slovenijo v Avstriji. Italiji in Memčiji. Ekipi Železnikov, ki je sodelovala na Igrah brez meja smo pomagali v Torinu. Igrali smo po dunajskih in munehenskih ulicah. Povsod smo bili zelo lepo sprejeti, saj ko nastopijo fantje in dekleta v sloven skih narodnih nošah, je to povsod prava atrakcija. Narodne noše pa so naš zaščitni znak že pel let. Praznovanje dvajsetletnice Ob praznovanju dvajset letnice orkestra smo izdali našo prvo zgoščenko in ka seto. Na njej je posnetih 12 skladb različnih žanrov. Največ je zabavnih in narodno- zabav nih. ki so prirejene za pihalne orkestre. Vse te skladbe so tudi stalnica v našem glasbenem repertoarju. 321 LOŠKI RAZGLEDI t' Da bi imeli svojo kaseto in zgoščenko, je bila naša želja že dlje časa. Taka oblet nica je prava priložnost za to. Z. delom smo začeli že leta 1998, Več mesecev smo pridno vadili in tako nam je v sredini marca uspelo posneti 12 skladb. Praznovanje dvajsetletnice je potekalo konec junija. V počastitev tega praznika smo člani pihalnega orkestra pripravili več prireditev. Naše chajsetletno delo smo predstavili z razstavo, ki je bila postavljena v galeriji Muzeja v Železnikih. Na njej so se ljudje lahko seznanili s prvimi začetki orkestra, delom, uspehi in težavami, ki so nas spremljali teh dvajset let. Zgoraj Tone Jelene Marko Nastran Peter Polajnar Boris Mohorič Tomaž Mohorič Roman Gartner Jure Šolar Blaž Kuhar France Jelene Miha Nastran V sredini Vili Berce Gregor Bogataj Gorazd Rant Monika Melita Šlegel-Megušar Andreja Jelene Aleš Tolar Anton Šolar Zdravko Berce Spodaj Klemen Štibelj Erik Potočnik Janez Šolar Robi Berce Matevž. Nastran Rafko Habjan Boštjan Demšar Tone Habjan Kasneje so orkestru pridružili še trije člani: Klemen Markelj Borut Pohar Jan Mediževec 322 ni iAIM < )KKI:SII:R AIPLES ŽEI.I:/\IKI Takoj po otvoritvi razstave, kjer so pole« orkestra sodelovali tudi bodoči člani orkestra, ki sedaj obiskujejo glasbeno šolo, smo imeli slavnostni koncert. Obisko valcem v dvorani smo se predstavili s skladbami s kasete in zgoščenke. Člani orkestra so dobili tudi bronaste ali srebrne Gallusove značke za dolgoletno lju biteljsko ukvarjanje z glasbeno umetnostjo. Kot vedno do sedaj, smo tudi tokrat morali ob komu dodati še nekaj skladb. Praznovanje smo nadaljevali v nedeljo. Na sončno nedeljsko popoldne smo se v Železnikih zbrali: Pihalni orkester Svea Zagorje. Godba Gorje. Pihalni orkester Alpina Žili in Pihalni orkester Aiples Železniki. Pihalni orkestri smo se odpravili peš skozi Železnike in igrali koračnice. Tako smo ljudi opozarjali, da se bo na prireditvenem prostoru pri plavžu nekaj dogajalo. Pod šotorom Na plavžu, se je vsak izmed orkestrov predstavil / dvajsetminutnim kon certom. Ob koncu pa smo skupaj zaigrali 3 skladbe. Lahko si predstavljate, kako je lo. če skupaj zaigra 150 muzikantov. Damjan Tomažin, dirigent Damjan Tomažin je kot dirigent, umetniški vodja in kapelnik pristopil k Pihalnemu orkestru Aiples Železniki leta 199 i. ko je orkester praznoval petnajsto obletnico delovanja. Glasbeno izobraževanje Damjana Tomažina se je začelo na Nižji glasbeni šoli v Domžalah. Harmoniko, ki je bila njegov prvi inštrument, se je učil pri prof. Majdi Golob, pri štirinajstih letih pa je začel igrati na pozavno pri prof. Poniju Savniku. Tako ga je pot pripeljala na Srednjo glasbeno šolo do prof. Dragiše Miškoviča. ki je bil umetniški vodja Pihalnega orkestra Aiples Železniki od ustanovitve leta 1979. Pri njem je uspe šno opravil zaključni izpit, obenem pa tudi maturiral na Srednji elektrotehniški šoli v Ljubljani. Nato je študiral mate matiko, sedaj pa zaključuje študij na Akademiji za glasbo iz pozavne pri asist. prof. Domnu Jeraši. Damjan To mažin že nekaj let sodeluje in igra z Or kestrom Slovenske vojske, obenem pa poučuje trobila v Glasbeni šoli Škofja Loka - Enota Železniki. Pihalni orkester Aiples Železniki je pod njegovim vodstvom pokazal velik napredek pri izbiri in igranju zahtevne jših skladb, povečanju števila nastopov, gostovanju doma in na tujem. Velik do sežek Pihalnega orkestra Aiples Želez- Damjan Tomažin 323 LOŠKI II.\/1,1II'I r niki pod taktirko Damjana Tomažina pa je izid prve zgoščenke in kasete ob jubilej ni dvajseti obletnici delovanja. Ob koncu \a kratko smo se vam predstavili člani Pihalnega orkestra Alples Železniki. To so bile samo tiste najpomembnejše stvari, cvetke pravimo, piv i h 20 let. Zg< >dilo se nam je veliko lepega in med nami so se izoblikovala prava prijateljstva. Mnogo je tudi anekdot, ki opisujejo naše druženje. Ce bi jih radi izvedeli, lepo vabljeni na naše nastope. In tudi vsi tisii. ki bi radi z nami delili lepe trenutke ob glasbenem ustvar janju, ste lepo povabljeni. Vrata so vedno odprta. 324