Stev. 18. I z h a j a 10. i ii 25. dne vsakega meseca. Stoji za celo loto H «.'1(1 -pol leta 1 „ <>0 četrt „ — „ so Posamezno štev. 15 kr. O z n a n i 1 a l krat natisnena od vrsto 15 kr. Naročnina, oznanila in reklamacije pošiljajo se u p r a*v. i> i š t v u v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste. V Mariboru, 25. septembra 1896. Tečaj XVII. POPOTNIK GrlasiLo „Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Izdajatelj in urednik: . M. J. Nerat, nad učitelj. Spisi in d o p i s i pošiljajo sc n r c d n i š t v u v Maribor, Roiscrstrasse s. Pismom, na katera sc želi odgovor, naj sc pr dene primerna poštna znamka. Na anonimne dopise so ncoziramo. NcfranknTHiiu pisma, sc no spiejemajo. H o k o p i s i in na oceno poslane knjige se ne vračajo. O gojitvi značajev. ((iovoril pri zborovanju »Zaveze" v Opatiji dne 20. avgusta meseca 189(i. 1.) (Dalje.) Ako vse te prežalostne prikazni premišljujemo ter vidimo, kako ljudstva skoraj brez prave zavednosti drve v svojo pogubo, tedaj nam je pač treba misliti, kako bi se ta tok še pravočasno ustavil, kako bi se človeštvo rešilo nravnega in gmotnega propada. .Jedini odgovor na to vprašanje je: Ljudstva se naj tako odgojujejo, da postanejo značaj ua v svojem dejanju in nehanju, značajna v svojem mišljenju, značaj na v svojem hotenju. V učni naredbi od dne 20. avg. mes. 1870. 1. čitamo: »Smoter vse človeške od-goje je odkrit in plemenit značaj". ŽalibogT da sc ta resnično preuzvišeni smoter dandanes kaj lahko zgreši; ne brigamo se namreč pri odgoji mladine toliko za to, da bi se ji utrdil značaj, tembolj pa za to, da se ji razvije in razbistri um. Naša prva skrb bi morala biti, da odgojimo otroka značajnega! Je-li pa v istini to naša prva skrb? Nikakor ne! Prva skrb roditeljev je pač ta, kako bodejo otroka oskrbeli, kaj bode kedaj na svetu. Zato toliko skrbimo, da se mladini razbistri um, dočim se za nravstvene lastnosti le malo zmenimo. Veselimo se otroka, ako vse dobro ve in zna, kar smo ga učili; kakšno pa je njegovo srce, po tem pa le redkokedaj vprašamo. Ali ni tedaj resnično, da smo glavni smoter odgoje skoraj izgubili izpred oči? Mi gledamo le na vsestranski razvoj uma, na blaženje srca, utrditev blagega in plemenitega značaja pa skoraj čisto pozabimo. In vendar je značajen človek vreden več, in bodi si, da nc zna ne pisati ne brati, nego neznačajnež, in naj bode še tako učen. „Moder in kreposten človek vreden je več, nego največji učenjak", rekel je že Locke. Prvo odgojo dobi otrok v očetovi hiši, roditelji so toraj prvi in najimenitnejši odgojitelji otrok. Vsa druga odgoja in bodi še tako izvrstna in dobro premišljena, nima toliko upliva, ne toliko moči, nego odgoja v očetovi hiši. Znano je, da otroci po roditeljih podedujejo celo nekatere telesne znake, toliko bolj pa se^privadijo vsega, kar vidijo pri roditeljih. Magna dos est virtus parentum, velika dota je krepost roditeljev, rekli so že stari Rimljani. Ako so roditelji krepostni, ako se odlikujejo po plemenitih, uzvišenih lastnostih, ako so, da kratko rečemo, plemenitega značaja, tedaj je to velika, da, neizmerna sreča za otroka, kojemu se bodo kreposti roditeljev tako priljubile, da bodevjed-nakih slučajih jednako ravnal kakor roditelji. Otrok, ki vidi svojo mater pobožno, postane tudi pobožen, sin, ki gleda v očetu uzornega in poštenega rodoljuba, postane tudi goreč domoljub. Otrok toraj, ki ima blage in plemenite roditelje, je na najboljšem potu, da postane kedaj blag in plemenit značaj. Najbolj pa seveda v prvih letih upliva na otroka mati. Ona ga prva uči hoditi, z njenimi očrni otrok gleda, z njenimi ušesi sliši, z njenim srcem čuti. Kar mati v otroško srce vsadi, tega nobedna slana več ne umori, kar mati zamudi, to se nikdar več popraviti ne da. Učenjaki in veleumi niso tisti, ki stvarjajo značaje, pač pa matere, ki otroke pestujejo in polagajo prve nauke v njihova srca. Pri materi se mora otrok privaditi vsega, kar je lepo, čedno iti uravno, privaditi se mora redu. marljivosti, vztrajnosti, snagi, točnosti, zanesljivosti itd.; kar mati ukaže, zgoditi se mora, kar ona prepove, opustiti sc mora. Matere! učite toraj svoje otroke zmernosti, človekoljubja, ubogljivosti, usruiljenosti, učite jih v prvi mladosti spoštovati zakone in zapovedi, da se bodo po njih ravnali, ne ker se bojijo kazni, temveč ker jih spoštujejo. Matere, ki otroke modro od-gojujejo, store več za blagor in srečo človeštva, kakor kralji in cesarji, ki vodijo osodo narodov ter si na vse načine prizadevajo povzdigniti njihovo blaginjo, več nego goreči govorniki na lečah, več nego učenjaki, ki vedno nove nauke, nove resnice spravljajo na dan. Blage in plemenite matere so največje dobrotnice človeštva. Dobrih mater nam je toraj najpoprej treba, mater, kakoršna je bila slavna Kornelija, ki je rajši odbila kraljevo krono, nego da bi bila opustila odgojo svojih dveh sinov, pozneje toli slavnih bratov Grahov. Zato je rekel že veliki Napoleon: Dobrih mater nam dajte in svet dobil bode drugačno podobo. Kakor je pa ljudska šola prevzela vsaj del odgoje, mora se tudi ona baviti z odgojo značajev. Brez dvoma je pa ta njena naloga jako težavna, težavna najbolj radi pomankljive domače odgoje. Ker se pa tej svojej težavncj nalogi izogniti ne more, zato si bode vsaj na vse načine prizadevala, da tudi v tem oziru stori toliko, kolikor ji je sploh storiti mogoče. Nikdar ne smemo pozabiti, da je tisti učitelj, ki je odgojil mnogo plemenitih značajev, za blagor človeštva storil več. nego tisti, ki je izredil še toliko in tako prebrisanih ljudi, ki pa pogrešajo trdnega značaja. Znano načelo pouka je: .Ves pouk bodi odgojevalen". V ljudski, in deloma tudi v srednji šoli, bi se toraj niti jeden predmet ne smel učiti zgolj radi predmeta, kakor se to zgodi na vseučiliščih, temveč učitelj bi moral vedno in vedno tudi njegovo odgojevalno moč povdarjati in izrabljati. Kakor je za razvoj uma potrebno, da je uk kolikor mogoče nazoren, tako je za razvoj značaja potrebno, da je uk odgojevalen. da ogreva in navdušuje učenca za plemenito dejanje. Nazoren uk upliva na razum, odgojevalen pa na srce. Res je pa, da ni ravno lahko zadeti vselej pravo ogojevalno stran pouka in gotovo je z ukom mnogo ložje uplivati na razvoj razuma, kakor pa na srce, mnogo ložje je. privesti um do najvišjega razvoja, kakor pa utrditi plemenit značaj. Vsekako pa bode odgojevalec, ako ima le dovolj trdne volje, tudi v tem oziru pravo zadel ter bode storil vsaj toliko, kolikor mu je sploh storiti mogoče. Pri računstvu bode učence opozoril na zakone, po katerih se zvršujejo važne operacije. Kakor le tisti, ki se točno in sigurno po teh zakonih ravna, dospe do zaželjenega uspeha, tako bode tudi le tisti človek, ki točno izpolnjuje nravstveni zakon, dosegel svoj pravi smoter. Po lepem in izraznem čitanju, kakor tudi po lepoobličnih črkah in oblikah pri pisanju in risanju, izobrazuje se lepoobrazni čut. ki ima pri gojitvi značaja tudi kaj važno nalogo. Kadar govorimo o naravoslovju 111 prirodoslovju, ne bodemo pozabili omeniti te čudovite mnogovrstnosti in zakonitosti, ki vlada v vsej prirodi. Da-si je vse stvarjenje tako raznovrstno, se vendar vse v naravi godi po gotovih in vekovečnih zakonih, vse je v najlepšem redu. vse izpolnuje zakon, kojega je stvarnik celemu stvarjenju udihnil. Enako naj tudi človek natančno izpolnuje nravstveni zakon, kojega mu je stvarnik zapisal v njegovo vest. Pa tudi na lepoto, veličastnost in čudovito vzajennnst stvarjenja je treba učence opozoriti. Tem potom se otročje srce ogreva za Hoga iu vse božje stvari na svetu in gotovo je, da tak pouk ne ostane brez blažilnega upliva na vso človeško nrav. Najvažnejši predmet za gojitev blagih in plemenitih značajev je pa brez dvoma verozakonski pouk. Ta pouk nam naravnost kaže božji zakon in božjo voljo, katero je Bog človeku razodel. V sv. pismu najdemo najveličastnejše podobe, v katerih je božji zakon tako rekoč utelesnjen. Take podobe kazati v živi in goreči besedi duševnim očem učencev pač ne more brez mogočnega utiša ostati. Božji sin sam je taka veličastna podoba, on jedini v celi svetovni zgodovini je sploh absoluten značaj. Ciccron je izrekel željo, da bi rad svojemu sinu pokazal živo podobo kreposti, kajti nadejal se je, kakor Platon, da mora njena nebeška lepota na človeško srce premogočno uplivati ter v njem najgorečnejšo ljubezen do nje (kreposti) uneti. To podobo kaže nam krščanstvo v božjem sinu. v njem se vam kaže krepost v najpopolnejši obliki. Na njem in njegovem početju otroci najlepše vidijo, in iz njegovih ust najlepše slišijo, kako bodi naše dejanje, da se bode vjcmalo z najvišjim nravstvenim zakonom, kojega je stvarnik zapisal v našo vest. Preveličastne so tudi druge svetopisemske osebe, (iotovo so le-te tudi najbolj uplivale na velike značaje, katere šteje cerkev v vrstah svojih mučenikov, očetov in boriteljev. Verozakonski učitelji imajo toraj najugodnejšo priliko, na svetopisemskih osebah kazati velike kreposti, ter tako mlada srca za te kreposti uneniati in pripravljati pot blagim in plemenitim značajem. Vzgojitev dobrih značajev nam tudi kaj dobro služijo etična branja v berilih, v kateri obliki koli. Vsako etično branje ima v sebi to ali ono nravstveno jedro in resnico, na katero se učenci opozorijo. I/, nravstvenih resnic razvijejo se polagoma nravstvena načela, na katera se opira, na katerih sloni plemeniti značaj. Omeniti pa moram, da so naša sedajna berila v tem oziru zelo pomanjkljiva in nedostatna. Ne le, da je v njih premalo etičnih branj, so tudi še med njima taka, ki so po vsebini nenravstvena, ki bi toraj v šolskih berilih niti ne smela biti. Prav dobro je tudi, ako so otroci mnogo etičnih branj, bodisi že v vezani ali nevezani besedi nauče na pamet. Ravno tako je dobro in koristno, da jih naučimo kolikor mogoče etičnih rekov na pamet, kajti tako se utisnejo etične resnice srcu in spominu. Dr. Lindner pravi toraj, da se naj otroci vsak dan kak etični rek na pamet naučijo. Tako podpira potem spomin voljo, ki je ovir plemenitega značaja. Poleg svetopisemskih zgodb je za odgojo značajev posebno imeniten pouk zgodovine. »Naši predniki nas živeti uče". pravi naš Slomšek. Na njih vidimo vse tiste kreposti utelesnjene, katere delajo skupaj nravstveno osebo, velik značaj. Seveda se ne kažejo vedno vse kreposti na ravno tisti osebi, kar je deloma odvisno od razmer, o katerih je dotična oseba živela, pa jedna ali druga čednost kaže se nam v tako svitlem iu veličastnem siju, da mora, ako se postavi prav živo pred duh učencev, prav močno nanj uplivati. ona mora nanj napraviti premogočen, neizbrisljiv utis. (Dalje sledi.) -es^s- VIII. skupščina, ,,/aveze slovenskih učiteljskih društev" dur 10. in 20. avgusta meseca v Opatiji. II. Zborovanje delegacije. (Dalje.) Blagajnik g. Luznar poroča o stanju »Zavezine" blagajne in predlaga, da se, ker so se vrinile pri objavljenem računu v ln. »Popotnikovi" številki nekatere tiskovne pomote, ves račun še jedenkrat in sicer v »Popotniku" in v »Učiteljskem Tovarišu" objavi. Ta predlog se sprejme in poročilo se vzame na znanje. Mi pa se odzovemo dotičnemu sklepu delegacije, ter podamo popravljeni < SPSE £P " "t ~ X © £. - = š- z s S s 11-11 1 Cf: "1 = l^š-;!/*-""! ^ s ar'"- ° £ » ° X -I — — -- IC — C / — " iC tO — ' r-.r.r " k K ?! c ~ ~ Tek. št. ||||I|i'-i 5 3. 2. sS ==: g- - S- _ ?o5;: ' sj- s- £ ° 2. o, i: to ^ ° o s »' g. c s - £<.?f pr - f S-: -f 11 g, f r r i i s - C2 n v? • r* -f- _ £ i—. # £ I s £ f 1 - E-1, fi & ~ & c. S . 5. o R — • • < y ~ ■ ■ ■ < '< c * = p* » o g" ° a., g- .11-i'««" S . • 1° fej I I SSSSSSK s & 00 I I I I c-c-.« I - I I i«Li i ! I - r g - w = ? r* - ^a-l.šf c 2 E F-lfl C č/ji . ?r S o . JTjšg. S 2S I 1 lig . Illl!!! I ic =•3 Pa|£.§..= g. ^ r . cl o - "Is? =-< S's. ,ratih | | I i I I I I | ■■c —i to a go w Š Ši Š l' \š \ " 1 1 1 1 | g | w c 00 S 1 &3 i 05 ii i M i i : i i i n M i i i i i 1 š - § ; š § r § s c •c « 1 o rt. w< HO o !T O S- n S" 05 p 2 3 er C- cn E © o r. io — os 0» to -i c- ta i-1 § glSIISSSSII&ESISS a H I. Za pregledovale« računa so se izvolili per aclaniationem gg. Svitoslav Sila, Anton Berginec iu Ivan Bano. Potem poroča urednik gospod Nerat o gmotnem stanju „Popotnikovem" podavajoč račun od začetka 1891. do konca 1895. leta, glasom katerega so znašali v tem času dohodki..................... 9025 gld. 90 kr. troški pa.................... 8994 „ 59 „ torej prebitka................... 31 gld. 31 kr. Aktive so znašale koncem leta 1895............ 2351 gld. 11 kr. pasive pa.................... 2530 „ 23 „ torej primanjkljaja................. 17!» gld. 12 kr. kateri se pa deloma pokrije z ostalimi letniki ..Popotnikovimi" in založenimi knjigami: „Logika" in BNapake". Račun se vzame na znanje in predlog, da se tudi ta račun, ko ga zato leta 1893. v Mariboru imenovana revizorja pregledata, v ,, Popotniku" iu „ 1 Učiteljskem Tovarišu" objavi, se soglasno sprejme. 0 točki f določitev sporeda za glavni zbor poroča imenom odbora gosp. Križmann, kateri predlaga, da se o oglašenih predmetih tudi razpravlja. Gosp. Nerat meni, da naj bi se delo razdelilo med delegacijo in glavni zbor in sicer tako, da poročata gg. Praprotnik „o gojitvi značajev" in Ravnikar „o gmotnem stanju učiteljstva" v glavnem zboru, druga dva predmeta pa, da se rešita po delegaciji. Gosp. Bogateč se strinja s tem predlogom, vendar želi, da se postavi Ravnikar-jevo poročilo pred Praprotnik-ovim, ker je postalo vprašanje o našem gmotnem stanju za učiteljstvo pereče vprašanje. Predlog obvelja. Gosp. Knaflič polaga veliko važnost na svoje vprašanje: „Kako praznuj slovensko učiteljstvo oOletnico vladanja našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I." — veliko važnost, češ, da je baš sedaj akutno, in če ga letos ne rešimo, da bi bilo potem prepozno. Gosp. Ravnikar ni proti Knailiču. a vendar meni, da tako obširnega referata ni mogoče v jednem dnevu rešiti. Na to opomni g. Knaflič, da tega tudi on ne meni, ampak da hoče na koncu staviti z ozirom na to posebne predloge. Tudi meni, da se referat gosp. Dimnika da z njegovim kumulirati. kar velja nekoliko tudi o Ravnikar-jevem predmetu. — Ko sta še gg. Ravnikar in Nerat o stvari spregovorila, sprejme se predlog poslednjega, da se naj o Knatlič-evem in Dimnik-ovem predmetu kratko danes razpravlja ter eventuelne resolucije glavnemu zboru predlože, kar pri glasovanju obvelja. Tičoč se doneskov „ Zavezi" — 20 kr. od vsakega društveni k a — in časa prihodnje skupščine (druga polovica avgusta 1897) se predlogi blagajnika oziroma tajnika soglasno sprejmejo. Potem je poročal gosp. J. Dimnik: »Kako pomagati podjetju „Knjižnica za mladino"?« Njegovemu poročilu je dodal navzoči založnik gosp. Andrej Gabršček nekaj podatkov o gmotnem stanju tega podjetja, iz katerih se zrcali res žalostno dejstvo, da se slovensko učiteljstvo z ozirom na to za naše šolstvo in učiteljski ugled tako imenitno podjetje svoje dolžnosti kaj malo zaveda. Sprejela se je pa ta-le resolucija: Slovensko učiteljstvo se zaveže „Knj. za ml." z združenimi močmi duševno in gmotno podpirati ter jo širiti med narodom. V dosego tega so se sprejeli ti-le predlogi: 1. Vsak šolski voditelj deluj v svoji šolski občini, oziroma pri krajnem šolskem svetu na to, da bode vsaka šola na Slovenskem naročena na toliko iztisov „Knj. za ml.", kolikor razredov ima dotična šola, oziroma pri prav neugodnih razmerah vsaj na jeden iztis. (Na Goriškem bodi naročnik tudi vsak c. kr. okr. šolski svet za vse šole v okraju.) — 2. V krajih, kjer so „ Posojil niče", deluj slehrni učitelj s svojim ugledom iu vplivom ua to, da vsakoletni občni zbor naroči nekaj iztisov „Knj. za ml." za nekatere šole v okraju. 3. Ker se smejo knjige iz aolarske knjižnice izposojevati tudi odraslim občanom, zato deluj vsak učitelj na to, da tudi vsak občinski zastop naroči vsako leto po par iztisov „Knj. za ml.". — 4. Pri šolskih slavnostih — koncem šolskega leta ali pri kaki drugi priliki — deluj učitelj na to, da se pridnejši otroci obdarujejo s „Knj. za ml.". 5, Učiteljstvo priporočaj „Knj. za ml." pri premožnejših rodbinah v svojem okolišu. — f>. Učiteljstvo priporočaj „Knj. za ml." pri premožnejših roditeljih kot božična, Miklavževa, novoletna, velikonočna (za piruhe), godovna, birmanska i. dr darila. - 7. Učiteljstvo deluj na to, da si naroči „Knj. za ml." vsako bralno društvo, čitalnice, narodne (ljudske) knjižnice, farne knjižnice itd. Vsi ti predlogi bili so jednoglasno vsprejeti in glede duševne podpore se je pa vsprejel ta-le predlog: Vsako učiteljsko društvo deluj na to, da pridobi iz svoje srede vsako leto. če ne več, vsaj jednega člana, ki bi se zavezal vjednem letu spisati, oziroma prestaviti vsaj jeden snopič za „Kuj. za mladino" in v dosego tega postavi vsako učiteljsko društvo pri vsakoletnem občnem zboru kot jedno točko dnevnega reda tudi ,,Knjižnico za mladino". Ker pa učiteljstvo zbok svojih nizkih plač ne more delati brezplačno, zato se zaveže gosp. založnik: 1. Ako dobi 100!) naročnikov (pri manjšem Številu bi moralo podjetje prenehati, ali se pa naročnina povišati), plača pisatelju 5 gld. nagrade od pole in „ Zavezi" odstopi 100 gld. dobička. —- 2. Pri 1200 naročnikih plača gospod založnik 7 gld. pisateljske nagrade in „Zavezi" da 200 gld. — 3. Pri 1500 naročnikih dobi pisatelj 10 gld. nagrade od jedne pole, „Zaveza" pa 300 gld. — 4. Ako pa dobi .Knjižnica za ml." 2000 naročnikov, se zaveže gosp. založnik plačati pisatelju K) gld. nagrade od pole, „Zavezi" pa odstopiti 700 gld. na leto. (To se da prav lahko vse doseči, če le slovensko učiteljstvo stori svojo dolžnost; upamo, da se to z novim letom tudi zgodi, llrcdn.) Vsi predlogi gosp. Dimnika glede rKnjižnice za mladino" se bodo ponatisnili, razposlali na kompeteutna mesta in objavili koncem leta po slovenskih listih. (Dalji! sirili.) Jeden šolski dan v jednorazrednici. (rrioličil A. G s c 1 ni a lin.) (Konec.) 4. Povzetje, pregled. a) Celotna slika. — Sedaj pa si hočemo predočiti, kje bi se to utegnilo vršiti, o čemur smo poprej br ili. Mi si mi lahko mislili dve dekli, ki bi nesli sadje iz naše vasi v mesto ? Zakaj ne? (Ker tukaj ljudje nimajo sadja za prodajo.) Kje pa imajo ljudje mnogo sadja? (Na Pohorju in v Slovenskih goricah.) Katero gorovje je nam bliže? Torej si mislimo neko vas na Pohorju. S čini je vas obdana? (Se sadnim drevjem.) Kaj drži iz vasi? Kam? Kaj vidimo v daljavi? Kateri letni čas si moramo misliti? Zakaj? (Ker smo rekli, da ste nesli rano sadje ) V kateri dobi dneva ste utegnili nesli ? Kakšno je bilo nebo? Kako je sijalo sobice? Zakaj? Koga vidimo na cesti? Kakšne velikosti ste? Kakšnega obraza je jedna, kakšnega druga dekla? Kedo bi mi znal sedaj sliko kraja skupno podati? Ta dogodek sc vrši v goratem kraju. V dolini vidimo vas se sadnim drevjem obdano. Iz vasi drži cesta v mesto, v katerem iz daljave vidimo zvonike in strehe drugih visokih poslopij. Iz jasnega neba že precej pripeka jutranje solncc. Na potu iz vasi proti mestu korakata dekli, kateri ste jednake velikosti. Na glavi nesete vsaka jednako velik in napolnjen jerbas. Jedna je čmeruega, druga veselega obraza.) Povej nam še ti to sliko! N! h) Značaj osel). — Marijana ne tlela rada. je nezadovoljna se svojim stanom, /.dilinje radi bremena, godrnja nad svojo osodo; je lahkoverna in radovedna. — Urša je delavna, zadovoljna in vesela; ker s potrpežljivostjo vsa svoja opravila izvršuje, se jej težko lahko zdi. Šaljivo in pametno zna podučiti svojo tovariši«*«.1 <■) Zapopadek. —■ Pripoveduj mi to berilo! Se ti! — Sedaj pa si bodemo to berilo na posamezne dele razdelili.2 1. Dekli greste v mesto. 2. Jeilna je činoma, druga vesela. 3. Dekli se razgovarjate. 4. I rša pripoveduje o nekem skrivnem zeljicu. o. Marijana postane radovedna, (i. Urša poduči in opominja Marijano. .">. 1'poraba. — Mi zna kedo kakšen primeren izrek ali pregovor povedati? Ako ne. povem vam jaz: »Nikoli ni težavno to, kar se z veseljem izvršuje". »Kdor dela veselo in moli /.mir vmes, dobi blagoslova obilo z nebes".' III. ura. (h.l ure.) 2. oddelek. 2. š. I. prepisuje obravnavano berilo. 3. in 4. š. I. pa po danili točkah izdeluje spis »Drago zeljice".' 3. oddelek. Zapišite, kar vam je znano o najimenitnijših Habenbergovcih. (Kot ponovilo.) 1. oddelek. Nazorni nauk: Uživaj se razprostira okoli naše vasi? Kaj delajo ljudje sedaj na polju? (Žanjejo ječmen in rž.) Kaj imam tukaj? (Rž.) Sedaj pa si bodemo to rastlino natančneje ogledali. Kaj ima tukaj? (Korenino.) Kaj tukaj? (Učenci imenujejo: steblo.) To mi ne imenujemo steblo, ampak bil. Kako se imenuje torej ta tlel? Kakšna je bil? (Tanka in dolga.) Kaj vidite tukaj? Kakšni so listi? Povej še to ti! Kaj je pa to? Kje je klas? Kje so korenine? Kaj je pa v sredi? Katere dele ima tedaj rž? Imenuj mi še ti dele rži! Kaj je v klasu? Oemu je zrno? Kaj delamo iz moke? Kako pa bil imenujemo, ko se je rž izmlatila. Čemu se porabi slama? —- Kaj pa imam tukaj? (Zrnje od rži.) V katerem delu rastline je zrnje? Kako dolg je rženi klas? Tukaj se jim pove basen: Kedo nam je kruha izprosil ? Mislim, da je blizu vsakemu znana, torej je na tem mestu ne bom ponavljal. — Kratko sc je tudi razgovarjalo o pšenici.4 1 Da morejo učenci sami te lastnosti po primernih vprašanjih najti, je pač umevno. Le tamkaj, kjer učenci nikako ne zamorejo sami primernega izraza za označenje kake lastnosti najti, jim pove učitelj. 2 Ker že gotovo mnogo učiteljev spisje po Schiessel-novi metodi pripravlja, sem tukaj tudi stavljena vprašanja izpustil. ® Za to obravnavo se je potrebovalo dobro uro časa. V navadnih razmerah bi menda bilo bolje ga v 2 pol urah obravnavati, tako da bi 1. pol ure se obravnavalo do povzetja, torej do 4. točke. 4 Kakor č. gg. hospitantje iz te razprave razvidijo, sem se oziral na njih opazke po končanem pouku in sem radi tega to sliko nekaj spremenil. Zgodovina ljutomerske šole. Odlomek iz ljutomerske kronike, spisal Matej S le k o ve c. (Dalje od št. 16.) h) Nova »Tesar Franc-Jožefo va šola", spraviti nekaj razredov pod tujo streho, ter Stara šola s svojimi tesnimi in vrhu plačevati precej visoko najemnino. Zato so tega še neprimernimi sobami že davno ni pa, kakor krajni šolski svet, tudi drugi farani več zadostovala ne glede na zahteve šol- vedno bolj spoznavali, da je v Ljutomeru .skih zakonov, tem manj še glede na število nova šola neobhodno potrebna. Vsi so imeli všolanih otrok. Četudi so iz vseli prostorov najboljšo voljo, a manjkalo je za stavbo priredili šolske sobe, morali so vendarle primernega prostora in potrebnega denarja. Poiskati iu pridobiti primerno stavbišče, se je nekaj let trudil v ta namen izvoljeni odbor. Najprej se je poganjal za Anušak-ov vrt, za katerega je lastnik zahteval 2000 gld. Dasi so mu ponudili zanj 1200 gld., ga ni dal, temveč je sam postavil hišo na njem. Pozneje bi bili radi dobili Sršenov vrt na južno-vzhodni strani od farovža, pa tudi tukaj pogajanja niso imela zaželjenega uspeha. Lastnik je namreč za prostor, ki meri le 1686 m', zahteval 3200 gld., kar se je vsem zdelo vsekako pretirano. Na to so sklenili staviti šolo tik velike ceste na južno-vzhodni strani od Duboisa, pa tudi ta načrt ni obveljal. Ko so se 1. 1888. vsi narodi na Avstrijskem pripravljali, da bi dostojno praznovali štiridesetletnico vladanja Njegovega Veličanstva našega cesarja Franca Jožefa L, sklenili so tudi Ljutomeržani ta za Avstrijo pomenljivi jubilej v smislu ljubljenega vladarja ovekovečiti z blagim činom, z zgradbo prepotrebne nove šole. Prvi korak k izvršitvi tega sklepa je storila varaška občina. Ta je namreč v spomin tega redkega jubileja darovala kraj-nemu šol. svetu za stavbišče šolski vrt. Ker pa je ta bil premajhen, zamenjala je dve bližnji parceli, ter tudi ti prepustila brezplačno za novo šolo. Krajni šolski svet se je na to 30. marca meseca 1888. 1. obrnil do svitlega cesarja s ponižno prošnjo za blagohotno podporo in dovoljenje, da se sme nova šola imenovati „Franc-Jožefova šola". Že dne 12. julija meseca t, 1. je c. kr. namestnija v Gradcu javila za Ljutomeržane veselo vest, da je blagi vladar vsled priporočila c. kr. okraj, glavarja milostno uslišal prošnjo kraj. šol. sveta, ter ni le dovolil, da se sme nova šola imenovati „Franc-Jožefova šola", temveč je za njo tudi velikodušno daroval 4000 gld. Dne 18. avgusta t. 1. na rojstveni dan presvitlega cesarja, kateri se sme z ozirom na velikodušni dar imenovati začetnik in ustanovnik nove šole v Ljutomeru, je bil vložen temeljni kamen, kar se je zelo slovesno vršilo. Ob s. uri jc imel okrajni zastop izredno sejo, pri kateri je v spomin 40. letnice volil 3500 gld. za zgradbo nove šole v Ljutomeru, za katero je bila tri dni poprej tudi posojilnica darovala 1000 gld. Pa tako sijajno pričeto delo je bilo kmalu ustavljeno. Izbrano stavbišče s položenim temeljnim kamnom sc je namreč zdelo marsikomu vendarle premokro in od cerkve preveč oddaljeno. Tudi zaradi svoje lege tik velike ceste ni bilo posebno primerno za šolo. Z ozirom na te in druge pomisleke je krajni šol. ogleda, Janez K u ko ve c opozoril merodajne osebe na primernejši, bližji in mirnejši prostor višje trga, na njivo Jožefa Mura t a, kar je krajni šol. svet v svoji seji dne 14. avgusta meseca 1889. 1. soglasno odobril, ter Janeza Kukovca pooblastil, naj kupi dotično njivo. To se je kmalu zgodilo. Njiva, ki je merila 46 arov 69/«', je veljala 600 gld. i Da bi pa prostor bil večji, ter bi ilovico in drva za opeko imeli celi* blizo, kupil je krajni šol. svet od vdove Marije Smodiš j še 44 arov 92m9 veliko hosto tudi za 600 gld, Dotično novo stavbišče ogledala in odobrila je posebna komisija dne 28. novem-| bra meseca 1889. I. Prvotno stavbišče se je zopet vrnilo občini, ki ga je prepustila, kraj. šol. svetu za šolski vrt. Tekom leta 1890. je dal kraj. šol. svet napraviti in ožgati 333.000 opeke. Z ozirom na to je bilo v seji dne 20. febr. meseca 1891. 1. sklenjeno, še v teku istega leta pričeti z zgradbo nove šole. To bi se bilo gotovo tudi zgodilo, ko bi višje oblasti j bile načrte pravočasno odobrile. Ker pa je bilo treba predelati vse načrte, moralo se je zidanje preložiti na spomlad 1. 1892. Vsekako pa je bilo sklenjeno, z vsemi močmi delati na to, da bode šola 1. 1893. celo izgotovljeua in svojemu namenu izročena. Že 1. 1891. se je pripravilo vse za zgradbo potrebno. Pred vsem je stavbišče bilo plani-I rano. Potem se je napravila od vzhodne strani | vozna, od severne pa peš-pot, dovažalo se I je kamenje in drugo gradivo, ter naredilo zopet, 120.000 opeke. Slednje je bilo toraj c) Učitelji, „Ludimagistri-Schul-v vsem pripravljene 453.000. me is ter". Gradbo nove šole je prevzel iu spretno Prvi po imenu znani učitelj v Ljuto- vodil zidarski mojster Jožef Mielieliz meru je: Gradca. Beri i č (Berlicb) Janez, katerega Postavil je krasno poslopje, največje v navaja varaški zapisnik dne 25. januarija celem trgu, ki ima na pročelju napis: meseca 1591. 1., ter poroča o njem: „Franc-Jožefova šola," Stoječ na majlinem „... ist durch micb Hugo \Yischizber- gricu, raz kateri se vidi celo Mursko polje ger gericbts Verwalter albie vnd in Bev iu še dalje na Prekmursko do ogrskih Wcsseu Hanss Urunza, Ma thes Khol- bregov, se vzvišana nad tržne hiše dviga 1 utter, Jiirg Sehobern, Vrban Scho- in veličastno predstavlja ta palača, ki je bern mit dem lian s s Berlicb der Zeit Ljnineržane stala sicer čez 50.000 gld., a Schuellmeister albie Beschlossen worden, je in ostane njih ponos. damit er die Vhr soli fleissig richten, davon „ Franc Jožefova šola" ima v pritličju gibt man ira Pis auf jetzt khomendten Sanuct štiri sobe za dekliško šolo, v prvem nad- Uorgentags ain guldeu reiniseb, deuselbeu stropju pa ravno toliko za deško. Na se- er von Herrn Richter vvissen zuempf.. ." 1 verni strani je soba za telovadbo. Vrhu Zlatar (Slattar) Mihael, »Schuelmei- tega so v poslopju stanovanja za učitelje ster" v Ljutomeru naveden kot priča dne in potrebne shrambe. 5. junija meseca 1(509. Dne 11. dec. me- Predno se je v novi šoli začel dne 13. seca 1609. 1. je kupil posestvo Jakoba novembra meseca 1893. 1. šolski pouk, bilo 1 Skorjanca in bil za tržana vsprejet.2 je vse poslopje dan poprej — na 25. po- S c b \v a z Janez, „hulirector" v Lju- binkoštno nedeljo po cerkvenem obredu bla- tomeru 1. 1617. Naveden je v vizitacij- goslovljeno. Ker ima nova šola poleg štiri- skem zapisniku sekovskega škofa Jakoba razredne deške šole tudi štirirazrednico za Eberlein-a dne 13. oktobra meseca 1617. dekleta, bila je vsled tega nameščena četrta 1. Dotični zapisnik poroča o njem, daje učiteljica, oziroma podučiteljica. svoje dolžnosti marljivo opravljal. Da ni Stari šoli ste bili dne 5. avgusta me- ,nl le organist in pevovodja, razvidi se iz seca 1893. I. po dražbi prodani. Dekliško te8'ai kei" zapisnik o cerkovniku pravi, da 5olo, ki je bila svoje dni mežnarija in stoji "e zua duhovniku pri sv. rneši streči in ik cerkve, so cenili I8O0 gld. Kupil jo (la to storij° nekateri dečki, ki šolo obi- je cerkveni konkurenčni odbor za 2720 gld., skujejo.3 la jo spet za mežnarijo pripravi. Cerkev Terkolee (Therkholez) Marko, ie k temu pomagala s 600 gld., katere je "čitelj 1. 1652. Dne 20. januarija t. 1. so lobila od kraj. šol. sveta kot ekvivalent 111,1 tržaili obljubili 5 gld. „\vegen richtung :a mežnarijo, deško šolo, cenjeno na 4000 Gem. Marckts Vhr zur Jarlichen besoltung." 4 ;ld„ kupil pa je poštar Frane Maurič r~i iu 4 peželni arhiv v firaJcu. a 7991 gld. 3 Kil. šk. arhiv v Gradcu. Listek. Od učiteljskega banketa v Opatiji. (Napitnica.) Spoštovani gospodje kolegi; cenjene, mične, dične, A tacega innnda kakor tu-le, čne gospo in gospodične! Ne najdeš na svetu, jaz stavim, da ne! Prekrasna je zemlja doma in drugod, Zakaj V . . . In radost, veselje dobi se povsod; Pogreznilo so je leto v neizmerno žrelo „pre- teklosti" in — cvo nas zopet zbrane: brate ne le po rodu, ker ,,Kna majka nas rodila"; brate ne le po dnini, mislih in delu, nego brate tudi v — trpljenju. Če smo pa celo leto vsak ,,za-se" trudili se in — trpeli, zakaj bi se enkrat vsi „skupno" ne veselili ? Gotovo ga ni med nami. ki ,,Veselje rad hi vžival sam1': posebno danes ne, ko večina izmed nas lahko reče: „Sem dolgo delal in oral, Slovo oranju, delu dal: Srce ni prazno, srečno je. Iver v Opatiji znajde se" — in vidi toliko neutrudnih aposteljnov omike, toliko dušnih dobrotnikov trpečega človeštva: toliko prijateljev našega težavnega stanu posebno med tabo. i prečastita duhovščina katerim naj že tukaj izrečem tudi v vašem imenu, če. tovarišice in tovariši, — zahvalo izvirajofo iz prepolne naše duše, iz kipečih naših src: liog poživi vse one, „Ivi dobro znajo in vedo, Da bit' učitel j je — hudo; ko vidim toliko čč. družic in drugov, ki ostavivši doma vsakdanje skrbi in težave, so prišli sem v ; rajsko Opatijo, da se jim tu srce pri srcu ogreva, da se jim duša v duši topi v presrčno-bratskem pozdravu: „Tu, na prijatelj roko mojo, — Ti mi podaj desnico svojo Saj srce zvesto kakor zdaj Ostalo bode vekomaj! In res, častita gospoda! Leto je prešlo od zadnjega snidenja, — prešlo pohravši seboj se ve da le . malo veselih trenotkov, a mnogo tuge. žalosti, gren-kosti, neprijetnosti; mnogo neuspešnega truda in boja: prešlo je, pustivši nam sled na laseh, na licu, na moči in na — srcu V O ne! na srcu ni spremembe ; Zob časa nam srca Ne spremeni nikdar! Srca v rajsko-divnej Opatiji na bregu jadranskem so takošna, kakoršna so bila ob bregovih zelene Krke, v prijaznem Novemmestu. Častita gospoda! Udje naše mične in močne ..Zaveze" zbrali so se že v „heli" Ljubljani, na ,,zelenem" Štajerskem, v ^bogatem" Trstu, v ,,solnčni" i Gorici in lani — Pri dolgi „eejst'" Pri dobri „vejst'" Smo prišli v .,Novomejst'". Od kod, to smo slišali tudi lani. Letos pa: Na južno sino zleteli stran Kjer nas sprejel kot brat Je vrli naš sodrug „Istran" In rodni brat Hrvat, ('e smo lani povedali „od kod", zakaj hi letos ne zvedeli „kedo" ,,Srčno se prišel pozdravljat" je v divno avstrijsko Nico? Kedo? < »glasi se ti .,koledar" Ce prav si ,.drugo'1 leto star: A temu ti se ne srdiš In raji nam odgovoriš, Da v prvi vrsti So ptič'ce se zbrale Od raznih strani In sem so zletele Kjer sla!»'ga jim ni. I.jndje pa, ki so jili videli vzleteti, in povpraševali : „Kam neki letijo11 V odgovor dobijo: „Tja dol v Opatijo Med drage jim brate, Med brate Hrvate!'1 Tem ptičicani prijetne ..Zanjke b'le nastavljene" in One so se vjele vse. Vjele pa so se prav rade, dobro vedoč, da bo 1!». in '20. avgusta meseca r. 1. povsod dobro, a v Opatiji ^najboljše"; vkljub pregovoru, ki pravi, da je „doma" najboljše. Danes je res prišel ta pregovor ob vso svojo „resnično" in „pravično" veljavo, ob ves svoj .kredit". Dokaz temu so ravno tukaj zbrane ptičiec: Orel, Golob, Kalin, Kos, Vrabec, Kokot. Cižek, liurnik, Drozg, Skerjanc, Sokol, Strnad, ('uk, Živko, Zrjav; potem razni drugi ptiči, kakor: Ka-tič, Valen-tič, Grze-tič. Ivane-tič, Kuns-tič, Ne-gove-tič, Vavpo-tič; toraj sami „tiči", katerim se je pridružil še neznaten ,,bataljon'1 vedno „otožnili'1 in „žalostnih" — ,,krokarjev1. Le ,.Kragulja zastonj bi iskati se trudil" in — ]irav je, da ga ni! Saj vam je dobro znano, da je uprav on tisti „lumpacius'', ,,Ki tiho se vkrade v človeško srce, da v njem nekako „ongavi", „brea". „šegeta!1, praska in kljuje „Od zore do mraka Od mraka do dne." Danes bi gotovo nobeden izmed nas ne trpel tega „praskanja" in „kljevanja", ker Srce nam je prosto V njem ni skrbi. Če pa katerega „ongavi'' in ,,kljuje1'. naj saj srečen, zlat in blažen je čas, ko je človek tako „nesrečno" pameten in .,srečno11 zabit, da „N'e vidi nič, ne sliši nič", ker Kljuva srce kragulj mu tič. Ta ko ,, srečno'1 zabiti smo bili nekedaj tudi mi; pa kaj bi pravil; • kar je, je in ,,ne zgodi se hujšega", rekla je čička, ko so ji moža obesili. .— Imenovane ptičiee so nekaterim narodom tako priljubljene, da so se jim ti kar pridružili, ter jih spremili do sem-le. Ti narodi so: Čeli, llrovat,, Ipavee, Kranjc, Pollak, Rus, Lili. Tnrk, Korošec, Gorjanc, Komar, Kraševec, Toniinc, Kurlan. To je pač lepo, da Vsi narodi v zvezi eni Zvesti in kolegom vdani Kličejo iz src iskreni: Rog „zavezo" nam obrani! Vsak narod obstoji iz različnih stanov; zato se tukaj nahaja: Cerkvenik, Fakin, (iodec, Goslar, Kramar, Kmet, Kosec. Logar, Strelec, Kovač, Kuhar. Orač, l ičar, Ribič, Iglar, Žagar. Gotovo poznate po imenu onega se ve da, 3<>i) let jo že preteklo ki „Preden zvezde so gasnile .le vrh Javornika stal." Danes pa: liavhar, .lavornik oba V Opatijo sla prišla, Da se tu radujeta. Če pojde Nemanič v Opatijo, bilo bi pač sramotno. ko bi jaz ne šel. pravi Bogateč. In oba Radostna V Opatijo sta prišla. Gospod Bolan so je prišel odkrit liezeg-u. Nežna llromi in Hromeč sta pri vseh svojih „vsakdanjih slabostih" priromala sein prav tako hitro, kakor močni Hrust, Klofutar. Debelak in Širok. Noejc zapustil domačo svojo barko; Piano svoje brate: torte, crescendo, morendo ter prišel sem ob-hligato fugando in brzovlakando. Mošnjiček pojde sicer ndiminuendoK, a pride začetek meseca, ko se ga bo polnilo „ mol to sforzando"; saj vam je dobro znano, da jih dobimo toliko, da ni' vemo kam ž njimi ,,najpred". Jelen, Jelene, Zajec. Vovk in Medved so se ..udomačili" v Opatiji. Tudi Moder in Modrijan izbrala sta si „naj-boljši del", t. j. Opatijo. (Konec sledi.) Društveni vestni k. Iliiiii pri Ormožu. (ITčiteljsko društvo.) Z nekako večjo navdušenostjo in ponosom mi je danes poročati o dičnem zborovanju našega društva, katero se je prav dobro obiskano vršilo v dan .1. septembra mes. t. I. v šolskem poslopju pri Veliki nedelji. Že v drugič se je sedaj pokazalo, da so gdč. tovarišice in gg. tovariši začeli spoznavati važnost vsakega zborovanja, kjer kakor jedna duša v več telesih razmotrivnmo svoje stanovske težnje ter tako gojimo medsebojno, odkritosrčno zaupanje med seboj ter si zvekšnjemo ljubezen do svojega vzvišenega stanu, kateremu je treba posvetiti vse naše moči. .Mimogrede hodi pa tudi omenjeno, da žalibog še ni dozorela pri vseh gg. tovariših ta medsebojna stanovska vez in smo se tudi danes prepričali, da se jih je mnogo odlikovalo s svojo odsotnostjo in da tri večrazredne šole niti zastopane niso bile! Z navduševalnimi besedami pozdravi društveni predsednik gospod Porekar vse navzoče, oso-bito domače učiteljstvo, ki je tako okusno priredilo prostore. Nad vrati tamošnjega krasnega šolskega poslopja zahlestel ti je prelep pozdrav, sloveč: nDobro došli!", s katerim so nas domači tovariši in tovarišice pozdravili; a ne samo to. temveč vse notranje, osobito zborovalno sobo so (ako lepo z cvetjem okrasili, da smo se vsi rado- 1 vali nad tem in se prepričali, ila nas oni res to-vaiiško spoštujejo. Čast! Njim je tedaj šla v prvi vrsti sprožena predsednikova zahvala, katerej so navzoči s krepkim „živio!" pritrjevali. Nadalje pozdravi predsednik obilico gostov, med temi gdč. Meri Posavec, učiteljico petja iz Gradca, gdč. Joze-lino Hebcr. šolsko vrtnarico iz Ptuja, gdč. Rozo Sclunidl, učiteljico ženskih ročili del od Vel. nedelje: gdč. Treziko Koropec iz Studenie, gospo Rajšp iz Ormoža, gospo Kherl od tam, gdč. Venco Kosi, učiteljske kand. iz Sv. Lenarta, gosp. prof. Franca I.astavea, odgojitelja na Dunaji, č. gosp. Andreja Bračiča, kaplana od Velike nedelje, gosp. Josipa Culeka, učitelja pri Sv. Jurji, g. Martina Spindlerja, stud. jur., gosp. Ivana Tomažiča, podučitelja od Svetinj ter gosp. Mirka Kosi, učiteljskega pri]), od Sv. Lenarta, želeč vsem dobrega vspeha in vžitka od zborovanja. Dalje javi predsednik, da je pristopil društvu na novo č. gosp. Jakob Menhart, mestni kaplan v Ormoži, čegar blaginje iu velika naklonjenost do našega stanu so sploh znane ter mu zakliče z navzočimi srčen „živio! '. — Gosp. Košar se v imenu domačega učiteljstva zahvali za pozdrav ter kliče tudi v imenu kraj. šol. sveta vsem navzočim „dobro došli"! Kot prvo točko smo po premembi dnevnega reda stavili predavanje gosp. prof. Lastavca, kateri je bil toliko prijazen, da nam je blagovolil podavati „o duhobolnih otrocih, njih duševnem razvitku in o karakterističnih znakih psihiatrije". Stvar sama na sebi je zelo interesantna, to tembolj, ker se o tem predmetu, ki spada bolj v področje višjih šol, le malo podava. Za nas, ki imamo žalibog tolikrat opraviti s takimi nesrečnimi revami, so bili podatki velike važnosti, kajti na podlagi teh mogoče bode tu in tam kakemu bednemu ot.ročetu vsaj nekoliko pomagati. Gospod profesor pa se je lahko prepričal, da so njegovi podatki padli na dobra I tla, kajti po končanem govoru so mu vsi izrekli toplo zalivalo in mu zaklicali trikratni „živio!". Govoru sledil je zapisnik in sledeči dopisi: a) Dopis lipniškega učiteljskega društva, s katerim isto naznani račun za .,spomenico" izročeno gosp. Stopperju. b) Vabilo istega društva k društveni 25letnici. c.J Dopis „Lehrerbundov", s katerim isti naznani »resolucijo za bodoče pokojnine", o kateri naj bi se na predlog mariborskega učit. društva v posebni seji »Lebrerlmnda" razgovarjalo in jo potem izročilo deželnemu zboru. l'ri tem se je unela zelo živahna debata, katere so se udeležili gg. predsednik, Kosi Ivan, Košar, Rajšp, Vavhnik in Vabič. Sklenilo se je na predlog gosp. Vavhnika, da se o stvari »Lehrerbunda" sledeče poroča: »Naše društvo pripozna blage misli mariborskega učiteljskega društva, a za sedaj se ne strinja z istimi, ker bi to oviralo naše prve, na 26. dan maja zahtevane resolucije in terjatve, ter prosi, da bi se iste tako dolgo ne predložile dež. zboru, dokler se naše prve zahteve ne rešijo." — Dalje prosi v istem dopisu „Lehrerbund", naj bi naše društvo nekaj pripomoglo k spomeniku pok. Dittesa. Sklenilo se je, da bode naše društvo takrat z nekim prispevkom priskočilo, ko bode stvar že enkrat v teku. Nadalje se v istem dopisu še prosi, naj bi se tudi naše društvo udeležilo nameravane razstave učil v Ljubnem. d) Vabilo učit. društva iz Voloske na koncert o priliki zborovanja "»Zaveze". — Dopisom sledilo je predsednikovo (g. Porekar-ja) predavanje »Gojitev varstva živalij v šoli." Poročevalec nam je ob kratkem naslikal veliko važnost, katero ima pouk v tem smislu v splošnem posebno pa v vzgojevalnem pomenu, ter je vsem toplo priporočal, pri vsakej priliki, osobito pa pri prirodo-pisnem pouku imeti na to ozir. Podpredsednik gosp. Rajšp se v toplih besedah zahvali za poročilo. Gosp. Rajšp priporoča društvo »Selbsthilfe" ter predlaga, da se gg. tovariši polnoštevilno udeleže volilnega shoda v Ormožu. Predlog se z navdušenjem vsprejme. Storiti! gg. tovariši to tudi po drugih krajih in zahtevajte pri teh shodih od kandidatov za dež. zbor, naj bodo tako prijazni in se naj vsaj takrat podajo k sejam dež. zbora, kadar se bode o naših peticijah razgovarjalo. - Ko se določi prvi četrtek za dan prihodnjega zborovanja v Ormožu, zahvali se predsednik še enkrat vsem navzočim društvenikom in gostom za prijazen sestanek, domačemu učiteljstvu za okrašenje šole. kraj. šol. svetu za prepustitev prostorov, vspodbuja k složnemu delovanju ter sklene zborovanje s trikratnim »živio" na presvitlega cesarja, želeč vsem vesele počitnice. Zborovanju sledila je prosta zabava, kjer so nas še nekateri gosti, med njimi dva zastopnika okr. sol. sveta, počastili. Med prepevanjem lepih slovenskih pesmi potekel nam je le prehitro čas. Iz šmarskega okraja. (Vabilo.) Šmarsko-rogačko učiteljsko društvo. Ker se zadnje zborovanje radi preslabe udeležbe ni moglo vršiti, vabijo se p. 11. člani k zborovanju, ki bo 1. okt. ines. ob 11. dopoludne v Smarji po istem vsporedu. Odbor. Iz Krškega. (Vabilo) k zborovanju »Peda-gogiškega društva" dne H. oktobra mes. t. I. \ šolskem poslopju v Kostanju. Vspored: 1. Odborovo poročilo. 2. Poročilo g. .1. Ravnikarja o zborovanji »Zaveze" v Opatiji. 3. Razprava o predavanji gosp. Fl. Rozmana: »Proste misli o vzgoji". 4. »O ameriški trtnici" poroča gosp. A. Ilačič. 5. Razgovor o raznih šolskih vprašanjih. 6. Predlogi. Začetek zborovanja ob II. uri dopoludne. Gosti dobrodošli! Vsak udeležnik naj se zaradi obeda pravočasno oglasi pri gosji, nadučitelju A. Račiču v Kostanju. O d b o r. Iz novomeškega okraja. IJriteljsko društvo za novomeški šolski okraj bode imelo svoj letošnji redni občni zbor dne 30. t. m. v Novem mestu po običajnem vsporedu takoj po uradni okrajni učiteljski konferenčni. Dopisi in druge vesti. Frankolovo. (Koder ni a nova sla v no s t.) 3. sept. mes. t. 1. se je vršila v idiličnem Frankolovem redka slavnost, katera ostane vsem udeležencem v trajnem spominu, slavnost, o katerej bodo frankolkse matere ^pripovedovale svojim otrokom od roda do roda. Ta dan izročil je namreč visokorodni c. kr. okr. glavar celjski, grof Attems, tukajšnjemu nad-učitelju g. Filipu Koderinanu srebrni zaslužni križec s krono, občina Frankolovo mu je pa poklonila diplomo častnega občana t va. V kratkih potezah hočem opisati celo slavnost. Na predvečer so na večih krajih goreli kresovi, raz grička nad šolo so švigale rakete in po vsej dolini je odmeval grom topičev. Vse to so priredili slavljencu na čast njegovi bivši hvaležni učenci, med njimi v prvi vrsti bratje Bezenšek-ovi. Drugo jutro jela se je pred šolo zbirali množica šol. otrok in odraslega občinstva. Došlo je tudi nad 20 učiteljev iz celjskega, laškega in konjiškega okraja; med njimi ste bili kot zastopnice nježnega spola razven domače učit. gdč. Lešnjak gospa Lopanova iu naša vrla tovarišica gdč. Kovačič iz 1'le- trovč. Gosp. Logar (Trbovlje) je pa poslal brzojavno čestitko, ker je zamudil vlak. Šolsko poslopje je bilo krasno ovenčano se zelenjem in cvetlicami, raz strehe so vihrale cesarske in avstrijske zastave, pred vhodom pa je stal slavolok z napisom : „Kdor je vreden, njemu čast! Zivio!" Ko se je ob pol 'J. uri pripeljal visokor. gosp. okr. glavar, podali smo se v cerkev k slovesni sveti maši, katero je daroval č. g. Ogrizek, župnik črešniški. Pri maši je krasno orgljal tovariš Tribnik in pod njegovim vodstvom so peli učitelji IIayden-ovo i mašo, g. Zidarje zapel tudi solo: „Ave Marija" ter se je odlikoval se svojim lepim glasom in do- | vršenim prednašanjem. Po sv. maši smo se podali v sprevodu v šol. sobo I. razreda, ki je bila okusno, da elegantno okrašena. Saj se je pa k temu tudi trudilo mnogo veščih nježnih rok. Posebno krasno je bilo videti z redkimi cvetlicami okrašeni doprsni kip presvitlega cesarja. Zbralo se je razven šolske mladine, učiteljev-gostov, občinskega odbora, kraj. šol. sveta še mnogo druzega občinstva. Med odličnimi gosti smo imeli čast videti čč. gg. Dolinšeka, župnika frankolskega Kosa, župnika v Šmartnu v r. d. in Ogrizeka, župnika črešniškega, slavnoznanega g. profesorja Antona liezenšeka in britiškega konzula v Reki, g. Faberja s soprogo, ki biva čez poletje v svoji graj ščini na Frankolovem. Ko se je dvorana napolnila, povzame besedo visokor. gosp. okrajni glavar grof Attems. Prečita dotični dekret, s katerim se slavljenec obvešča o Najvišem odlikovanju ter mu pripne srebrni zaslužni križec na prsa. Potem s povzdignjenim glasom povdarja zasluge slavljenčeve, rekoč, da obile težave in skrbi, katere mu je bilo prenašati tekom dolge vrste službenih let, zadobe danes krono; i kajti našle so priznanje na Najvišem mestu. Skozi celih 44 let služi slavljenec kot aktiven učitelj, 37 let že deluje samo na Frankolovem, skozi U> let že zastopa učiteljstvo v okr. šol. svetu. On je uzor vestnega učitelja, vse svoje moči posveča v blagor šole, ne da si počitka; zato pa tudi njegova šola, I kakor se g. okr. glavarju od merodajne strani zatrjuje, popolnoma ustreza visokemu namenu. Obrne se do otrok ter v gladki slovenščini na- j daljuje, kako uzoren mož je g. nadučitelj, kako je otrokom blag in dobrotljiv; zato mu pa otroci naj tudi bodo hvaležni za trud in za vse, kar jim je dobrega storil in naj ga vedno radi slušajo. Sam presvitli cesar so zvedeli, kako natančno izpolnuje g. nadučitelj svoje dolžnosti; zato so mu poslali zaslužni križec. To je čast ne le za g. nadučitelja, nego tudi za celo šolo. Sklepajoč svoj govor v nemškem jeziku, čestita slavljencu se željo, da bi mu bilo usojeno mnogo let nositi to odlikovanje v čast šoli in občini. Ta govor, katerega sem le površno označil, napravil je globok utis. Posebno, ko je g. okr. gla- var v blagodonečem jeziku govoril mladini na srce, bilo je ganljivo videti, kako so se raz nježnih ličic utrinjale solzice; svetile so se pa tudi solze hvaležnosti v očeh resnih mož, nekdanjih učencev slavljenčevih. Globoko ganjen se odlikovanec najprvo v nemškem, potem pa v slovenskem jeziku zahvali in prosi visokor. g. okr. glavarja, da naj blagovoli to njegovo najudanejšo zalivalo sporočiti do prestola Njega Veličanstva ter zakliče in ž njim vskliknijo vsi navzoči — trikratni „živio" na presvitlega cesarja. Šolski otroci in učitelji odpojo se spremljevanjem na harmoniju prvo kitico cesarske pesmi. Zdaj nastopi županova hčerka, učenka 2. razreda ter i z n e n a d i odlikovanca z nastopno pesmico : Vso ga slavi, vsi so vneti, Zvezda se »a prsih sveti. Cesar c'l<> ga čisla sam. I. Koseški. Mlad vrtnar si vrt ogradi, V njem drevesca si posadi, 1'a jim vcepi žlahtnih ok; Pridno čisti in poliva, Ne miruje, ne počiva, Delo gre mu prav od rok. Drevje raste, se razcveta, Ter obilen plod obeta; Kako srečen je vrtnar! 1'a še vedno obdeluje, Sadi, čisti, požlahtnuje, Da vesel bo gospodar. Hitro njemu teko dnevi, Ne v bogastvu, niti v revi, Dok dočaka sivih las. Včasih gospodar popraša, Kako se vrtnar obnaša, A le dober čuje glas. Zato hvali ga in slavi, Drugim za primer postavi: To je blag in vrl možiik 1 Od vseh strani spoštovanje, Gospodarjevo priznanje, — Tega ne doseže vsak. Temu možu je podoben Blag učitelj in sposoben, Zvest cesarju državljan: Mnogo let se tu je znojil, Cel zarod nam je odgojil: Vsak mu hvalo je dolžan. Z nami je živel in delal, Z nami molil in prepeval Kot učitelj, kot občan. Dobre nauke, dobre svete, Iz dna srca sebi vzete, Dajal nam je vsaki dan. Njegove besede mile Sad obilen so rodile V srcih šolarjev vsikdar. Pozni vnuki bodo znali. Kako smo ga spoštovali, Srca njemu dali v dar. V skromnem krogu se je bavil, l'a se daleč je proslavil. - „Cesar c'lo ga čisla sam, „Vse ga slavi, vsi so vneti, „Križec se na prsih sveti, — V slavo njemu, v radost naui. Jvaj Ti mnoga leta krasi Križec prsa ter proglasi: Kdor je vreden, njemu čast! A hvaležni vsi občani, Tebi s spoštovanjem vdani S Teboj vživamo to slast. In navdušen Ti zapoje Pesnik-dijak Tvoje vzgoje ; Slava, vrli rodoljub! Živio na mnoga leta! To je moja želja sveta; Sprejmi iskren moj poljub. Frankolovo, dne 22. avgusta 181)6 Deklamovallca je rešila svojo nalogo prav dobro jn ko je končala, izročila je odlikovancu jeden iztis te pesmice, vložene v krasne platnice, na katerih je čitati z zlatimi črkami natisnjen napis : „ Visokospoštovanemu gospodu Filipu K ode r m a n -u nadučitelju na Frankolovem o priliki svečane izročitve srebrnega križca s krono, s katerim ga je blagovolilo odlikovati Njegovo res in kralj Veličanstvo Frančišek Jožef I. v najvišje priznanje njegovih zaslug I. 1896. Zložil in poklonil bivši hvaležni učenec Anton liezenšek, profesor v Plov-divu." (Konec sledi.) Zvonovi zvonite. Domu ga spremite! 1/ Idrije, (f Anton Levstek.) Naša c. kr. rudniška ljudska šola je res nesrečna: v poldrugem letu smo zgubili že tretjega tovariša učitelja. I)ne 7. avg. mes. 1.1. smo izročili materi zemlji truplo prerano umrlega gosp. Anton Levsteka, kateri je zapustil vdovo s petimi nepreskrbljenimi otroci. Zares hud udarec za družino, ki je zgubila tako skrbnega očeta, kakor tudi za šolo, katera je zgubila jako dobrega in marljivega učitelja. Ranjki je bil rojen due 1. junija mes. 1850. leta v Zigmaricah na Kranjskem. Od leta 1871. do svoje smrti je služboval kot učitelj in vzgojitelj na c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji, tora.j celih petindvajset let je deloval neprenehoma in vztrajno za omiko in prospeh njemu izročene šolske mladine in tako gotovo veliko dobrega storil j za idrijsko mesto in njegove prebivalce. V družbi je bil priljubljena oseba, na pol Ribuičana, je s svojim zdravim humorjem zabaval vsako družbo; pa tudi dober pevec je bil. Holan je bil le malo časa, akoravno ga je preje revmatizBm hitelo preganjal. Sredi meseca julija je obolel in 5. avgusta mes. t. 1., ko ga je nekaj dni preje mrtud zadel, je jio kratki a mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreba so se udeležili vsi uradniki, bližni tovariši učitelji, šolska mladina in dolga vrsta ljudi iz vseh stanov. Ko so položili truplo ranjkega tovariša v zemljo, so zapeli pevci žalostinko in mi smo se s potrtim srcem poslovili od gomile, ki krije dragega tovariša. l!og Ti daj, predragi tovariš, večni mir in pokoj, in večna luč naj Ti sveti! Za ves trud in težav« pa vživaj večno plačilo v nebesih! —1 I/. »Štajerske učiteljske zaveze". Dne I o. ] septembra mes. t, 1. bila je v Gradcu seja upravnega odbora. Navzoči so bili vsi odborniki. Naj popri'j l so sc razdelili učiteljskim udovatn in sirotam obresti od Fr. Jožefove ustanove. Ta ustanova je gotovo jako važna in bi se je naj učiteljstvo pogosto spominjalo, kakor je n. pr. to storilo Upniško učiteljsko društvo, ki je ob priliki svoje 25lctnicC nabralo v ta namen 100 gld. Prihodnje zborovanje „Štaj. učiteljske zaveze" bode v Ljubnem na Gorenjem Štajerskem. S tem zborovanjem združena bode tudi razstava učil. Glede zavarovanja proti boleznini se sklene, da upravni odbor najpopred preskrbi vse potrebne podatke. Nasveti mariborskega učiteljskega društva glede pokojnine se odložijo do prihodne seje, ki bode o veliki noči 1897. 1. V tej J seji določil se bode tudi znesek za Dittes-ov spomenik. llorvatek-u se dovoli iz blagajne »Učiteljske zaveze" 50 gld. O društvenem glasilu poroča F. Sollner in se sklene, da se izvoli odbor peterih udov, ki bode celo stvar dobro presodil ter v prihodnji seji stavil svoje nasvete. V ta odbor so se izvolili gg. Artner, Sclireiner, Sollner, Proll in Ilorvat.ek. Končno se še sklene, da izda »Zaveza" nov šema-tizem štaj. učiteljstva. (I z v r š e v a 1 n i odbor za urejenje učiteljskih plač na š t a j er s k e m) je dne 13. septembra mes. t. I. zboroval v Gradcu. Določila seje vsebina okrožnice, oziroma peticije na visoki dež. zbor štajerski, katera se bode po jednem od poslancev izročila vis. dež. zboru. Podpisi se bodo nabirali do 1. decembra mes. in je v interesu vsega učiteljstva, da podpiše peticijo vsak učitelj. Le tako utegnemo kaj doseči. Prošnja gospodom šolskim voditeljem! V kratkem bodo krajni šolski sveti sestavljali proračune za šolske potrebščine. Pri tem je navada, da se vselej neka svota postavi za učiteljsko in šo-J larsko knjižnico. Prosimo, naj se pri tej priliki ne pozabi ,,1'e- j dagogiškega društva", katero za 1 gld. mnogo tudi za šolo rabljivega gradiva podaje. „Pedagogiško društvo" potrebuje sploh večje . gmotne podpore, da bode moglo nadaljevati pričeto delo. — V svoji zalogi ima še mnogo nerazpečanih knjig. Odbor opozorja čast. slov. učiteljstvo tudi na nje. Naš „Popotnik" je že v 14. št. na kratko omenjal te knjige. V nastopnem hočemo še navesti vsebino posameznih letnikov: 1. in II. letnik sta razprodana. III. Pedagogiški letnik. -- Izkustveno dušeslovje. Nekaj odlomkov iz I. A. lvomenskega l „didaktike". V šolski delarni. Spomini na Dunaj. Pogled na pedagogiško polje I. 1888. Poročilo o j prvi stalni učilski razstavi na Slovenskem. Poročilo o društvenem delovanju. IV. Pedagogiški letnik. - Jezikovni pouk v ljudski šoli, I. del. Navod k početnemu risanju in j oblikoslovju. V šolski delavni II. Iz risarske izložbe i v Norimberku. Vpliv prirode in hrane na zdravje ; človeško. Pogled na pedagogiško polje itd., kakor | v III. 1. V. Pedagogiški letnik. — J. A. Koinen-skega I. Šola v igri, Ji. Kako pregnati lenobo iz šol. Sini. Rudmaš, koroški šolnik in domoljub. Je-dnostavni predmeti iz stavbarstva in »trojstva za meščanske in obrtnonadaljevalne šole. Kotomerstvo. Iz norimberške risarske izložbe II. Statiški pregled ljudskega šolstva v Avstriji I. 1890. Pogled na pedag. polje itd. VI. Pedagogiški letnik. Fr. S. Jamšek (s sliko). Važni spisi J. A. Komenskega. Situacijski črteži in risanje zemljevidov. Dopisovanje v me- J ničnih zadevah. Pogled v kemijo iu alkemijo. O lepopisi v ljudski šoli. So li deška ročna dela po- 1 trebna ali ne in kako jih je gojiti? O kolegijal-nosti. Ozir po pedagogiškem polji z životopisi odličnih šolnikov na Slovenskem (1892. do 1896.). Nova šolska klop in tabla. Donesek k strokovni terminologiji. Zgodovinska črtica o hrvatskem šolstvu. Zaznamek priporočljivih šolarskih knjižil.'. Zbirka gospodarskih, obrtnih in gospodinjskih računskih in i merstvenih nalog. Poročilo o delovanji „Pedagog. ; društva" od I. 1892—1896. (.'ena letnikom je brez izjeme 1 gld. 10 kr. s poštnino vred. (Odlikovanje.) Presvitli cesar odlikoval je gospoda dr. Gustava Ipavica, zdravnika, župana in dolgoletnega, šolskega ogleda v Št. Jurji ob južni ! železnici, v priznanje njegovega mnogoletnega in vestnega občekoristnega delovanja z zlatim zaslužnim križcem s krono. (O sob na vest.) Naučno uiinisterstvo je pri- S volilo, da prevzame gosp. profesor dr. Požar provi- j zorično vodstvo mestne višje dekliške šole v Ljubljani. | • (Ponavljal n i zrelostni izpiti) so se vršili na mariborskem učiteljišča dne 19. in 21. r. m. Delali so je ;> kandidatje, ki so vsi izpite dostali. Na c. kr. možkem in ženskem učiteljišču v Ljubljani pa se začno ponavljalni zrelostni izpiti dne 1. oktobra meseca t. 1. ob 8. uri zjutraj. (Društvo „Sainopomofi" štajerskega učiteljstva.) V prvem slučaju smrti v omenjenem društvu, po izmrtju učiteljice Viktorije Knattič-eve, je društveno vodstvo nemudoma in s priznano točnostjo izplačalo njenemu soprogu pripadajočo podporo, namreč toliko goldinarjev, kolikor je bilo v dan smrti omenjene učiteljice udov, kar se priobčuje s hvaležnostjo v spodbudo, da blagovoli učiteljstvo mnogobrojno pristopiti k temu človekoljubnemu društvu. (Vdovsko učiteljsko d r u š t v o v L j u b -ljani) je na svojem občnem zboru dne 17. t. m. izvolilo naslednji odbor: Gosp. Srečko Stegna r , predsednik; gosp. Jurij Reže k, podpredsednik; gosp. Al. Kecelj, tajnik; gosp. Josip Oepuder, blagajnik. Gosp. Iv. Borštnik, Jernej Ceučič, Jak. D i m n i k, Ant. ,1 a v o r š e k iu J. Žiro v /i i k. odborniki. („N a r o d n a šola".) Pri občnemu zboru društva „Narodna šola" v Ljubljani dne 17. t. m. bili so izvoljeni v odbor sledeči gg.: Sr. S tega ar, predsednik; Fr. It akte 1 j, namestnik; Jos. Ce puder, tajnik; Jak. Dimnik, blagajnik; Iv. Borštnik, Alojzij Kecelj, Ivan Kruleč, Juraj Ježek in Franc Trošt, odborniki. (Šola v krč m i.) V nekem prijaznem trgu na Dolenjem Avstrijskem imajo šolo obiskujoči otroci telovadbo v skednju, šolo pa v krčmi. Tu se ob delavnikih poučujejo otroci, ob nedeljah in praznikih pa popivajo v šolskih prostorih pijanci. (Poskusen samomor.) Dunajski realee, 181etni Karol Hitzenbiigel, je pred kratkem obležal na nekem samotnem kraju vsled onemoglosti. Fant ni bil tri dni nič zavžil, ker je hotel gladu umreti. Tri dni se je potikal po nekem gozdu čakaje na smrt; da bi ne prišel v skušnjavo, vrgel je v vodo svojo listnico, v kateri je imel 8 gld. Fanta so peljali tja, kamor spada, v blaznico. (Re d k a d a r ež lj i vo s t.) V Pančevu je krojač Nikolajevič daroval za ustanovitev srbske gimnazije 120.000 gld. ter obljubil, da na svoje troške sezida gimnazijsko poslopje. Jugoslovanski akademiji v Zagrebu je grofinja Norman volila v svoji oporoki 10.000 gld. Rodovina Prandau-Norman je akademiji že darovala vsega skupaj 22.000 gld. Poziv slovenskim skladateljem! Odbor „Slov. pev. društva v Ptuj i" razpisuje s tem dve častni nagradi a 80 kron a. v. za dve najboljši skladbi za moški ali mešani zbor, ter se obrača do vseli rodoljubnih slovenskih skladateljev* z iskreno prošnjo, da se temu pozivu v povzdigo in razvoj domačega petja častno in muogobrojno odzovejo. Opozarja se, da se bode oziralo v prvej vrsti na takšne skladbe, ki zamorejo priprosti narod v najširšem pomenu navdušiti, tedaj bodi pesem veličastna, lepa, priprosta, a ne pretežko umetna. Rokopisi naj se blagovolijo podpisanemu odboru — ime skladatelja v posebnem zavitku do novega leta 181)7. doposlati. V Ptuju, ilne 10. septembra 1896. Odbor „Slov. pevskega društva-'. Prošnja. Nov groben spominek rajnemu V. ltibnikar-ju je že napravljen in se postavi dne 22. oktobra mes. Ker pa še precej denarja primanjkuje za pokritje stroškov, prosi podpisani najuljudneje, da blagovolijo ona društva, koja še niso poslala prispevkov, kmalu iste poslati. Ravno tako so naprošeni vsi prijatelji nepozabnega rajnega, da še pripomorejo s kakim doneskom v pokritje primanjkljaja. V Dolenjem Logatcu, dne 22. septembra meseca 1896. I. . g Ivan Sega. Zahvala. Častni član „društva učiteljev in šolskih prijateljev logaškega okraja", velecenjeni gospod Vilibald Zupančič, c. kr. okrajni šolski nadzornik in profesor, blagovolil je podariti društvu povodom izročitve častne diplome 10 gld. Za ta velikodušni dar zahvaljuje se mu najpresrčnejše Predsedništvo „društva učiteljev in šolskih prijateljev logaškega okraja' v Planini, dne 20. septembra 1896. Josip Benedek s. r. t. č. predsednik. Ivan Šega s. r. Peter Repič s. r. t. č. tajnik. t. č. blagajnik. st. 2