PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 ie0 Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 51 Maribor, petek 5.10.2018 OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM 764. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/2017, 59/2017) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 24. redni seji, dne 2.10.2018 sprejel ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM ZA LETO 2018 1. člen V Odloku o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 60/2017 in 28/2018) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV V € Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2018 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 6.913.731 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.739.940 70 DAVČNI PRIHODKI 2.873.229 700 Davki na dohodek in dobiček 2.246.618 703 Davki na premoženje 470.461 704 Domači davki na blago in storitve 156.150 71 NEDAVČNI PRIHODKI 866.711 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 381.911 711 Takse in pristojbine 3.000 712 Globe in druge denarne kazni 3.300 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 325.500 714 Drugi nedavčni prihodki 153.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 457.714 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 249.100 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 208.614 73 PREJETE DONACIJE 60.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 60.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.646.077 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 2.578.660 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav 67.417 78 PREJETA SREDSTVA IZ EU IN IZ DRUGIH DRŽAV 10.000 786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije 10.000 Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1896 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 7.091.474 40 TEKOČI ODHODKI 1.845.224 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 315.673 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 53.606 402 Izdatki za blago in storitve 1.374.662 403 Plačila domačih obresti 8.814 409 Rezerve 92.469 41 TEKOČI TRANSFERI 1.225.457 410 Subvencije 28.300 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 656.559 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 168.639 413 Drugi tekoči domači transferi 366.563 414 Tekoči transferi v tujino 5.396 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.973.392 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.973.392 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 47.401 431 Inv. transferi prav. in fizič. osebam, ki niso prorač. upor. 14.250 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 33.151 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ (I.-II.) -177.743 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Rebalans 2018 Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Rebalans 2018 Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 196.843 50 ZADOLŽEVANJE 196.843 500 Domače zadolževanje 196.843 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 203.105 55 ODPLAČILA DOLGA 203.105 550 Odplačila domačega dolga 203.105 IX. SPREM. STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -184.005 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -6.262 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 177.743 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. 2017 184.005 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Črna na Koroškem. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0008/2017-20 Datum: 2. 10. 2018 Občina Črna na Koroškem Romana Lesjak, županja 765. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Črna na Koroškem za leto 2019 Na podlagi 5. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Črna na Koroškem (Ur. list RS, št. 135/2003, 27/2008, 90/2011, 53/2012; UGSO, št. 9/2013) in 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (UGSO, št. 12/2017) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na svoji 24. redni seji, dne, 2. 10. 2018 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM ZA LETO 2019 I. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Črna na Koroškem za leto 2019 znaša letno 0,004877 €. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2019 naprej. Številka: 422-0006/2018 Datum: 2.10.2018 Občina Črna na Koroškem Romana Lesjak, županja Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1897 766. Sklep o vrednosti točke za odmero davka na premoženje na območju Občine Črna na Koroškem za leto 2019 Na podlagi 16. člena Zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 36/88, 8/89, Ur. list RS, št. 48/90, 8/91, 14/92 -ZOMZO, 7/93, 18/96 - ZDavP, 91/98 - ZDavP-C, 1/99 -ZNIDC, 117/06 - ZDVP, 117/06 - ZDDD, 24/08 - ZDDKIS in 101/13 - ZDavNepr) in 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (UGSO, št. 12/2017) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 24. redni seji dne, 2.10.2018 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA ODMERO DAVKA NA PREMOŽENJE NA OBMOČJU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM ZA LETO 2019 I. Vrednost točke za odmero davka na premoženje na območju občine Črna na Koroškem za leto 2019 znaša letno 3,4531 €. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2019 naprej. Številka: 422-0006/2018 Datum: 2.10. 2018 Občina Črna na Koroškem Romana Lesjak, županja 767. Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Črna na Koroškem za volilno leto 2018 Na podlagi 28. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07 - ZVRK, 103/07 -ZpolS-D, 11/11 - ZVRK-A in 98/13 - ZVRK-B, 8/2015 in 6/2018 - odl US) in 16. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/2017, 59/2017) je občinski svet na 24. redni seji dne 2.10.2018 sprejel SKLEP O DELNI POVRNITVI STROŠKOV VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE V OBČINI ČRNA NA KOROŠKEM ZA VOLILNO LETO 2018 I S tem sklepom se določajo kriteriji za delno povrnitev stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v letu 2018 v Občini Črna na Koroškem. II Stroške volilne kampanje za volitve v občinski svet ne smejo preseči 0,40 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. Stroški volilne kampanje za volitve župana ne smejo preseči 0,25 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidira, lahko povečajo še za 0,15 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. III Organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za člane občinskega sveta, ki so jim pripadli mandati za člane občinskega sveta, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 EUR za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih sredstev ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in Računskemu sodišču. IV Do delne povrnitve stroškov volilne kampanje so upravičeni tudi organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za župana, za katere je glasovalo najmanj 10% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, in sicer 0,12 EUR na dobljeni glas. Če pride do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povrnitve stroškov le na osnovi dobljenih glasov v drugem krogu. V Organizatorju volilne kampanje oziroma kandidatu za volitve v občinski svet ali za volitve župana, se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje iz proračuna Občine Črna na Koroškem v roku 30 dni po predložitvi poročila o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo občinskemu svetu in Računskemu sodišču. VI Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenski občin. Številka: 041-0003/2018 Datum: 2.10. 2018 Občina Črna na Koroškem Romana Lesjak, županja OBČINA GORNJI GRAD 768. Odlok o 2. spremembi Odloka o proračunu Občine Gornji Grad za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10,40/12 - ZUJF,14/15-ZUUJF, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 28. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB,14/13-popr.,101/13, 55/15 - ZfisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št. 08/16), je Občinski svet Občine Gornji Grad na 28. redni seji, dne 27.9.2018, sprejel ODLOK O 2. SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE GORNJI GRAD ZA LETO 2018 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) V Odloku o proračunu Občine Gornji Grad za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin 57/2017 dne 15.12.2017), se spremeni 2. člen in se glasi: Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1898 A.BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v eurih Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto 2.reb.proračuna 2018 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.084.455 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.365.583 70 DAVČNI PRIHODKI 2.180.557 700 Davki na dohodek in dobiček 1.887.757 703 Davki na premoženje 204.800 704 Domači davki na blago in storitve 88.000 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 185.026 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 149.909 711 Takse in pristojbine 2.400 712 Denarne kazni 1.700 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 31.017 72 KAPITALSKI PRIHODKI 52.445 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 14.445 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 38.000 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 666.427 740 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 666.427 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 3.313.203 40 TEKOČI ODHODKI 968.278 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 152.610 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 23.119 402 Izdatki za blago in storitve 735.149 403 Plačila domačih obresti 5.000 409 Rezerve 52.400 41 TEKOČI TRANSFERI 968.793 410 Subvencije 100.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 578.500 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 114.651 413 Drugi tekoči domači transferi 175.642 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.248.965 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.248.965 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 127.167 431 Investicijski trans. prav.in fiz. osebam, ki niso pror.por. 116.247 432 Investicijski transferi proračunskim porabnikom 10.920 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -228.748 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto 2.reb.proračuna 2018 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV(440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo 0 premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto 2.reb.proračuna 2018 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 112.261 50 ZADOLŽEVANJE 112.261 500 Domače zadolževanje 112.261 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 132.680 55 ODPLAČILA DOLGA 132.680 Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1899 550 Odplačila domačega dolga 132.680 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH -249.167 (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) - ali 0 ali + X. NETO ZADOLŽEVANJE -20.419 (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE 228.748 (VI.+VII.-VIII.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 250.745 9009 Splošni sklad za drugo - ali 0 ali + 250.745 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu proračunu in se objavita na spletni strani Občine Gornji Grad. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. Postopki izvrševanja proračuna 2. člen (proračunski skladi) Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 28.400 €. O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine oblikovanih in razpoložljivih sredstev odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 3. Prehodne in končne določbe 3. člen Vsi ostali členi Odloka o proračunu za leto 2018 ostanejo nespremenjeni. 4. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-0029/2014-2018-4 Datum: 27. 9. 2018 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan 769. Odlok o proračunu Občine Gornji Grad za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10,40/12 - ZUJF,14/15-ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4,14/13,101/13, 55/15 - ZfisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št.08/16), je Občinski svet Občine Gornji Grad, na 28. redni seji, dne 27.9.2018 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE GORNJI GRAD ZA LETO 2019 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Gornji Grad za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A.BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v eurih Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto 2.reb.proračuna 2018 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.569.859 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.357.410 70 DAVČNI PRIHODKI 2.173.001 700 Davki na dohodek in dobiček 1.912.201 703 Davki na premoženje 172.800 704 Domači davki na blago in storitve 88.000 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 184.409 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 149.909 711 Takse in pristojbine 2.400 712 Denarne kazni 1.200 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 30.900 72 KAPITALSKI PRIHODKI 24.613 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 14.445 Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1900 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 10.168 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 187.836 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 187.836 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.627.870 40 TEKOČI ODHODKI 968.552 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 151.886 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 22.717 402 Izdatki za blago in storitve 721.449 403 Plačila domačih obresti 4.500 409 Rezerve 68.000 41 TEKOČI TRANSFERI 959.448 410 Subvencije 114.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 557.700 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 114.800 413 Drugi tekoči domači transferi 172.948 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 643.450 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 643.450 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 56.420 431 Investicijski trans. prav.in fiz. osebam, ki niso pror.por. 53.000 432 Investicijski transferi proračunskim porabnikom 3.420 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -58.011 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto 2.reb.proračuna 2018 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV(440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, 0 ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto 2.reb.proračuna 2018 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 115.486 50 ZADOLŽEVANJE 115.486 500 Domače zadolževanje 115.486 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 121.226 55 ODPLAČILA DOLGA 121.226 550 Odplačila domačega dolga 121.226 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH -63.751 (I.+ IV.+VII.-II.-V.-VIII.) - ali 0 ali + X. NETO ZADOLŽEVANJE -5.740 (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE 58.011 (VI.+VII.-VIII.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 70.000 9009 Splošni sklad za drugo - ali 0 ali + 70.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu proračunu in se objavita na spletni strani Občine Gornji Grad. Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1901 Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. Požarna taksa; 2. Turistična taksa; 3. Prihodki od komunalnih prispevkov; 4. Prihodki od najemnin za komunalno infrastrukturo. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna v okviru področja proračunske porabe med podprogrami v okviru glavnih programov odloča župan. Župan s poročilom o izvrševanju polletnega proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnji let) Neposredni porabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključena v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega porabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati 40% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike telefona vode komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 40%, vendar ne več kot 20.000 €, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. 8. člen (proračunski skladi) Proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 24.000 €. O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine oblikovanih in razpoložljivih sredstev odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 9. člen Za splošno proračunsko rezervacijo so planirana sredstva med odhodki proračuna v višini 20.000 €. Sredstva splošne proračunske rezervacije so planirana za nepredvidene namene za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine 10. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2019 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine 300 €. 11. člen (načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine, ki ni vključeno v načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki ga je sprejel Občinski svet hkrati s proračunom občine za leto 20l9 in katerega posamična vrednost je nižja od 2.000 €, sprejme župan. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 12. člen (obseg zadolževanja občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2019 lahko zadolži v skladu z ZJF. V primeru sofinanciranja investicij iz proračuna EU se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev, kar se ne všteva v zgoraj navedeni obseg zadolževanja. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih podjetij katerih ustanoviteljica je Občina Gornji Grad v letu 2019 ne sme preseči skupne višine glavnic 38.000 €. 13. člen (Obseg zadolževanja in izdanih poroštev neposrednih uporabnikov občinskega proračuna, javnih zavodov in javnih podjetij katerih ustanoviteljica je občina, ter pravnih oseb v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Javni zavodi, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se v letu 2019 lahko zadolžijo do skupne višine 38.000 € po predhodnem soglasju ustanoviteljice, od tega OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad za 3.000 €, Komunala Javno Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1902 komunalno podjetje Gornji Grad d.o.o. za 10.000 € in Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje za 25.000 €. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja katerih ustanoviteljica je občina, ter druge pravne osebe v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, v letu 2019 ne smejo izdajati poroštev 6. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje v letu 2019) V obdobju začasnega financiranja Občine Gornji Grad v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-0029/2014-2018-5 Datum: 27. 9. 2018 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan 770. Sklep o namestnici predsednice Občinske volilne komisije Občine Gornji Grad Na podlagi 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17), 16. in 23. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 08/16) ter na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje z dne 14.09.2018, je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 28. redni seji, dne 27. septembra 2018 sprejel SKLEP I. Za namestnico predsednice Občinske volilne komisije Občine Gornji Grad se do izteka mandata Občinske volilne komisije, imenovane s sklepom na 15. redni seji, dne 21.7.2016, imenuje: PUSTOSLEMŠEK Tina, Kropa 17, 3342 Gornji Grad II. Z dnem uveljavitve tega sklepa delno preneha veljati Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije št. 032010015/2014-2018-4 v delu, ki se nanaša na imenovanje namestnice predsednice OVK. III. Ta sklep prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-0029/2014-2018-2 Datum: 27. 9. 2018 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan 771. Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v vrtcu Gornji Grad in Bočna Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05-uradno prečiščeno besedilo, 25/08,98/09-ZIUZGK, 36/10,62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 55/17), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno služno (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05,120/05 in 93/15) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (UG slovenskih občin, št. 8/16) je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 28. seji, dne 27. septembra 2018 sprejel SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV PREDŠOLSKE VZGOJE V VRTCU GORNJI GRAD IN BOČNA 1. člen Cene posameznih programov predšolske vzgoje v vrtcu Gornji Grad in Bočna znašajo mesečno na otroka: Prva starostna skupina: 480,02 EUR Druga starostna skupina: 388,67 EUR Kombinirani oddelek: 388,67 EUR V cenah programov za prvo in drugo starostno skupino znaša prehrana 35,80 € mesečno na otroka. 2. člen Z dnem uveljavitev tega sklepa preneha veljati Sklep o povišanju cen programov predšolske vzgoje v vrtcu Gornji Grad in Bočna, številka 03201-0023/2014-2017-3 (UG slovenskih občin, št. 57/17). 3. člen Nove cene programov, določene s tem sklepom, veljajo od 01.09.2018 dalje. 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-0029/2014-2018-3 Datum: 27. 9. 2018 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan 772. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu Tičjek II. Na podlagi 273. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 -ZUreP-2) je Občinski svet občine Gornji Grad na podlagi 30. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo SO, št. 8/16) na 28. redni seji dne 27. septembra 2018 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU TIČJEK II. I. Splošne določbe 1. člen (pravna podlaga) (1) S temi spremembami in dopolnitvami se ob Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1903 upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajenega leta 1989, za območje Občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 02/02, 03/04) sprejmejo spremembe in dopolnitve Lokacijskega načrta Tičjek II (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 13/06) - v nadaljnjem besedilu LN. (2) Spremembe in dopolnitve Lokacijskega načrta Tičjek II je izdelalo podjetje BP, PROJEKTIVNI BIRO, Darja Bezovnik Planovšek s.p. iz Mozirja s št. projekta 52/17 in so sestavni del tega odloka. II. Vsebina 2. člen (vsebina prostorskega načrta) (1) Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta (v nadaljevanju LN) določajo mejo ureditvenega območja, funkcijo območja, lego, potek in zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in naprav, vodnogospodarske ureditve, pogoje za komunalno urejanje, okoljevarstvene in druge pogoje, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka. 3. člen (sestava prostorskega načrta) Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta iz 1. člena odloka vsebujejo tekstualni in grafični del. Tekstualni del sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta vsebujejo: A. TEKSTUALNI DEL: 1. Odlok o spremembah in dopolnitvah lokacijskega načrta 2. Smernice in mnenja 3. Obrazložitev sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta 4. Tehnični elementi za zakoličenje B. GRAFIČNI DEL: 1. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju; M 1:2500 2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem; M 1:500 3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji; M 1:1000 4. Zazidalno ureditvena situacija; M 1:500 5. Prikaz poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno; M 1:500 6. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave; M 1:500 7. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:500 8. Načrt parcelacije; M 1:500 9. Prikaz profilov; M 1:250 10. Vzdolžni profil ceste pod nizom enostanovanjskih hiš z oznako »A«. 4. člen (obseg območja sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta) (1) Ureditveno območje sprememb in dopolnitev LN Tičjek II. obsega: • parcele št. 390/18, 390/17 in 390/16 k.o. Gornji Grad, kjer je predvidena gradnja treh stanovanjskih hiš in pomožnih objektov (nadstreškov za avtomobile ipd.), • parcele št. 381/21 in 386/8 k.o. Gornji Grad, kjer se odlok spremeni tako, bo omogočil legalizacijo obstoječega pomožnega objekta (vkopana garaža z ravno streho) in • parcele št. 386/4, 381/23, 381/6 in *240 k.o. Gornji Grad, kjer je predvidena gradnja pokritih skladiščnih površin (nadstreškov). (2) Ureditveno območje je velikosti cca 7.837 m2. (3) Sestavni del teh sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest, zagotavljanje intervencijskih mest ter izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja ter morebitne vodnogospodarske ureditve. (4) Predmet izdelave sprememb in dopolnitev LN so tudi ureditve, ki bodo omogočile takšne posege v prostor in gradnjo objektov, da bo zagotovljeno izvajanje Občinskega lokacijskega načrta Tičjek II. III. Spremembe 5. člen (1) V tabeli 1 iz drugega (2) odstavka 6. člena osnovnega odloka se korigirajo naslednje navedbe: • navedba glede prevladujoče namenske rabe za območje A: »Območje večstanovanjskih objektov« se nadomesti z navedbo: »Območje enostanovanjskih objektov«. • pri navedbah glede prevladujoče namenske rabe za Prometno infrastrukturo se doda navedba: »- južna dovozna cesta;« (2) V tretjem (3) odstavku 6. člena osnovnega odloka se del stavka: »V območju »A« je možno umestiti samostojne večstanovanjske objekte z garažnimi nizi,« zamenja z: »V območju »A« je možno umestiti samostojne enostanovanjske objekte s pomožnimi objekti,« (3) V 6. členu osnovnega odloka se iz (3) odstavka stavka: »V območju »E« sta lokaciji dveh samostoječih individualnih hiš, ki imela garažni del izveden kot prizidek ali prostostoječi objekt na isti gradbeni parceli. V območju »F« je obstoječ objekt, k temu predviden prizidek s poslovno skladiščno dejavnostjo.« zamenjata s stavki: »V območju »E« sta locirana dva enostanovanjska objekta, ki bosta imela garažni del izveden kot prizidek ali prostostoječ objekt. Dopustno je izvesti ločeno vkopano klet. V območju »F« se nahaja obstoječ objekt, h kateremu je dopustno prizidati prizidek s poslovno skladiščno dejavnostjo ter nadstrešnice.« 6. člen (1) Pred tabelo 2 iz 7. člena osnovnega odloka se doda nov odstavek, ki se glasi: »(7) Vsak morebitni oporni zid je potrebno obložiti z naravnim materialom (kamnom) ali izvesti kamnito zložbo. Največja dovoljena višina opornega zidu je 1,00m.« (2) V tabeli 2 iz 7. člena osnovnega odloka se korigirajo naslednje navedbe: • za območje A se korigira navedba »VEČSTANOVANJSKA GRADNJA« v »ENOSTANOVANJSKA GRADNJA«, • hkrati se v isti rubriki korigira navedba glede predlaganega izhodiščnega gabarita, ki se spremeni iz »18,00 x 9,00 m« v »11,00 x 9,00 m«, Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1904 • v celoti se korigira navedba glede etažnosti v območju a, ki se po novem glasi: • »Etažnost: P+M«, • v celoti se korigira navedba glede pomožnih objektov pri oznaki območja A; le ta se po novem glasi: »na gradbenih parcelah je dopustna postavitev pritličnih pomožnih objektov kot so nadstreški za avto, pokrite terase in podobno; strehe pomožnih objektov se prilagodijo oblikovanju osnovnega objekta (dopustna je tudi ravna streha),«, • pri oznaki območja C,D,E se v stolpcu gabariti in pogoji za oblikovanje alineja »-na gradbenih parcelah se postavijo pritlični garažni objekti za potrebe parkiranja« dopolni z navedbo: »in vkopana klet (K), tlorisnega gabarita 20,19m x 6,16m,« • na koncu navajanja v stolpcu gabariti in pogoji za oblikovanje pri oznaki območja C,D,E, ki se nanaša na oblikovanje strešin (pred razdelkom »Pozidanost gradbene parcele«) se doda alineja: »-vkopana klet se izvede z ozelenjeno ravno streho;«, • pri oznaki območja F se v stolpcu gabariti in pogoji za oblikovanje med alinejo »- predlagani izhodiščni gabarit prizidka: 30,00m x 10,00m,« in » »-stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine obstoječega objekta,« doda nova alineja: »- na vzhodni in zahodni strani je na dvorišču ob objektu dopustna postavitev nadstrešnice 10,00m x 4,00m in 11,16m x 8,00m,«, • pri oznaki območja F se pri navedbah glede gradnje streh doda nova alineja, ki se glasi: »- strehe nadstrešnic naj bodo ravne oz. blagega naklona;« 7. člen (1) Zaradi spremembe številčenja odstavkov ter spremenjenih navedb se v celoti zamenja 12. člen odloka, ki se po novem glasi: 12. člen (cestno omrežje) (1) Dovoz na ureditveno območje je predviden z ureditvijo treh priključkov (novih križišč) na obstoječo dovozno cesto za Tičjek I. Na obravnavanem območju je predvidena omejitev hitrosti odvijanja prometa na 30 km/h. (2) Obstoječa dovozna cesta predstavlja osrednjo os združene soseske Tičjek. Osrednja prometnica obravnavanega območja Tičjek II pa predstavlja krožna cesta, ki poteka na severni strani za nizom »A« -enostanovanjskih objektov (spodnja ulica) do krajinskega prevoja. Pred prevojem na polici cesta zaokroži na zgornji nivo za nizom »C« individualnih prosto stoječih objektov in se naveže na zgornjo ulico. V podaljšku se zgornja ulica priključi na obstoječo osrednjo dovozno cesto naselja. (3) Krožna cesta - spodnja in zgornja ulica s povezovalnim delom omogoča normalno odvijanje osebnega prometa, dostavo tovornjakom dolžine do 10 m in ustreza dovozu urgentnih vozil oziroma tovornjakom za odvoz smeti dolžine do 10 m. (4) Pod nizom enostanovanjskih hiš »A« se doda nova dovozna cesta, ki napaja enostanovanjske objekte »A« in je s spodnje - južne strani utrjena z opornim zidom. (5) Na vzhodnem delu območja se dovozna cesta ob potoku naveže na obstoječi cestni priključek iz regionalne ceste I. reda št. R 225/1085 Černivec - Radmirje. Ta dovozna cesta poteka po trasi obstoječe javne poti. (6) Vse napajalne ceste (ulice) razen pod nizom enostanovanjskih hiš »A« so predvidene širine 4,50m z enostransko bankino širine 0,5m. Ulica pod nizom enostanovanjskih hiš »A« je širine 3,50m in bankine 0,50m. Ob cesti nad nizom enostanovanjskih hiš »A« je predviden hodnik za pešce, širine 1,2 m (na severnem robu spodnje napajalne ceste), (7) Vse prometnice so predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce z dvignjenimi betonskimi robniki. (8) Za izvedbo tega LN je potrebna rekonstrukcija obcestnega jarka ob glavni dovozni cesti na zgornji meji urejanja ob izvedeni dovozni cesti za Tičjek I. rekonstrukcija jarka se izvede na zgornji meji urejanja ob izvedeni dovozni cesti za TičjekI, Rekonstrukcija jarka se izvede na podlagi PGD dokumentacije za komunalno infrastrukturo v območju komunalnega koridorja. (9) Odvod meteornih vod z vozišča je predviden preko požiralnikov s peskolovi s priključitvijo na mešano kanalizacijsko omrežje. (10) Površine za parkiranje so predvidene ob objektih na gradbenih parcelah investitorjev. Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih objektih: Individualne stanovanjske hiše 1 parkirno mesto ali garaža in eno odstavno mesto, Večstanovanjske hiše na vsako stanovanjsko enoto minimalno eno parkirno ali garažno mesto, Poslovno skladiščni objekt 1 parkirno mesto na 3 zaposlene, oziroma 1 parkirno mesto na 30 m2 poslovne površine in 1 parkirno mesto na 100 m2 skladiščnih površin; (11) Za predvideno cestno mrežo in križišča je potrebno izdelati PGD, PZI projekt skladno z LN, za posamezne objekte pa projekte zunanjih ureditev. Pri projektiranju in izvedbi prometne infrastrukture je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljalca. (12) Upoštevati je potrebno promet na občinski kategorizirani cesti LK 107451 (Tičjek - Vzhod) v povezavi s priključki posameznih predvidenih stanovanjskih objektov in prometno ureditev izvesti tako, da bo skladno s področnimi predpisi rešen varen dvosmerni promet. (13) Priključki in njihova neposredna okolica ob občinski javni cesti morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na cesti in na priključkih v obeh smereh na cesto in obrtno. (14) Morebitne ograje ali žive meje ne smejo posegati v polje preglednosti občinske ceste. Ob javnih dovoznih cestah je ograjo dopustno postaviti le s soglasjem upravljalca javne ceste. (15) Priključki na občinsko cesto z oznako LK 107451 (Tičjek - Vzhod) mora biti zgrajen v niveleti vozišča občinske ceste in čim bolj pravokotno. (16) Meteorne in druge odpadne vode iz parcel in zunanje ureditve objektov ter priključkov ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestnega telesa. Odtekanje vode iz napajalne ceste pod objekti enodružinskimi objekti »A« ne sme biti ovirano. Meteorne in druge vode s priključkov ne smejo pritekati na ceste ali na njih celo zastajati. 8. člen (električno omrežje) (1) K 15. členu odloka se dodajo odstavki 5, 6, 7 in 8 , ki se glasijo: (5) V območju izgradnje predvidenih stanovanjskih hiš A-2 in A-3 poteka obstoječi SN nadzemni el. en. vod, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša minimalno 10,0m od osi skrajnega sistema SN nadzemnega voda v obe smeri. V skladu z osnovnim prostorskim aktom OLN Tičjek II je potrebno obstoječi Sn nadzemni el. en. vod preurediti v podzemno izvedbo, za kar je bil izdelan idejni projekt elektrifikacije št. 146/05, katerega je izdelalo Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1905 Elektro Celje d.d. v januarju 2006 za naročnika Občino Gornji Grad. (6) Izgradnja predvidenih stanovanjskih hiš A-1, A-2 in A3 s predvidenimi dovoznimi cestami je v I. fazi možna pred preureditvijo DV 20 kV v podzemno izvedbo pod pogojem, da je skrajni del predvidenega objekta A-2 odmaknjen od osi SN nadzemnega dela el. en. voda minimalno 5 m od osi, s tem da je potrebno obstoječemu SN nadzemnemu el. en. vodu v križni razpetini povečati stopnjo električne in mehanske izolacije. Prav tako je potrebno zagotoviti v križni razpetini ustrezno varnostno višino, katera mora znašati minimalno 6,6 m od kote terena do najnižje točke žice nadzemnega el. en. voda, za kar bo potrebno v fazi izdelave PGD projektne dokumentacije izdelati elaborat križanja. (7) V varovalnem pasu SN nadzemnega el. en. voda (kateri znaša 10m od osi v obe smeri) ni dovoljena postavitev kakršnihkoli elementov in objektov v sklopu zunanje ureditve (otroških igral in podobno), kar je v skladu s pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. list RS 101/10). (8) V območju izgradnje stanovanjskega objekta A-1 poteka nizkonapetostni podzemni el. en. vod, katerega je prav tako potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša minimalno 1 m od osi skrajnega dela nn podzemnega voda. V sled sprostitve zemljišča je istega potrebno pred pričetkom del prestaviti izven območja gradnje. 9. člen (varstvo voda) (1) V 23. členu osnovnega odloka se ukine četrti (4) odstavek, ki pravi: »Zagotoviti je treba izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja ter vse druge predpise s področja odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda ter upravljanja z vodotoki.«. Nadomesti ga novi (4) odstavek, ki se glasi: » (4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda mora biti usklajena z »Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in spremembe).« (2) Dodajo se novi odstavki (5, 6 in 7), ki se glasijo: »(5) Čiste meteorne vode bodo odvajane v meteorno kanalizacijo, ki poteka preko območja. Onesnažene vode bodo pred izpustom v kanalizacijski sistem očiščene v lovilcu olj in maščob. Pred izpustom v meteorni kanalizacijski sistem, je potrebno meteorne vode zadrževati, konkretno s cevnim zadrževalnikom. (6) Ureditveno območje LN na podlagi geološko geotehničnega poročila št. GG 17/7/52, ki ga je izdelalo podjetje PNV inženiring, Tomaž Mayer s.p., ni erozijsko ogroženo. Na podlagi hidroloških študij obravnavano območje tudi ni poplavno ogroženo. (7) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja si mora investitor za vsak poseg v prostor pridobiti vodno soglasje, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.« 10. člen (zaščita pred požarom in drugimi nesrečami) (1) 25. člen odloka se dopolni z naslednjimi odstavki: »(7) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno maj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti (pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti, Uradni list RS, št. 12/13, 49/13). (8) Projektant mora v sklopu priprave projektne dokumentacije opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja. (9) Intervencijske poti so urejene po obstoječih prometnih površinah. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. (10) Obravnavano območje v naravi predstavlja strmo pobočje. Iz geomehanskega poročila je razvidno, da območje ni erozijsko, plazljivo ali plazovito. (11) Območje se nahaja na območju, kjer je projektni pospešek tal (g) = 0,15. Glede na zahtevnost predvidenih objektov je potrebna ojačitev prve plošče.« 11. člen (etapnost izvajanja) (1) 28. člen odloka se dopolni z novim odstavkom, ki se glasi: »(5) Dopustno je združevanje obeh faz izvajanja LN, na način, da se izvedejo samo tiste etape gradnje iz I. faze in II. faze, ki bodo omogočile izvedbo zaključene celote posameznega sklopa LN; na primer gradnjo zgolj enega objekta s pripadajočo zunanjo ureditvijo in komunalno infrastrukturo, ki je potrebna za njegovo obratovanje - ne glede na to, da je gradnja infrastrukture predmet I. faze izvajanja LN, objekt pa predmet II. faze izvajanja LN.« 12. člen (dopustna odstopanja) (1) 29. člen odloka se dopolni z novimi odstavki, ki se glasijo: » (7) Umestitev objekta A2 je dopustna tudi vzhodneje, ko bo izvedena prestavitev SN zračnega voda - na podlagi pozitivnega mnenja pristojnega upravljalca. (8) Dopustni so tudi drugačni načini ogrevanja (toplotna črpalka, biomasa, sončna energija ipd). (9) Toleranca pri tlorisnem in višinskem gabaritu objekta je ±2,00m. (10) Pri vseh objektih je dopustna izvedba kletne etaže ter opustitev mansarde.« IV. Končne določbe 13. člen (vpogled v spremembe in dopolnitve LN) Spremembe in dopolnitve LN so na vpogled v času uradnih ur pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Gornji Grad in na Upravni enoti Mozirje. 14. člen (prenehanje uporabe določil osnovnega lokacijskega načrta) Z dnem uveljavitve tega odloka se prenehajo uporabljati določila Odloka o lokacijskem načrtu Tičjek II, ki so v nasprotju z navedenimi spremembami in dopolnitvami. 15. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem teh sprememb in dopolnitev LN opravljajo pristojne inšpekcijske službe. Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1906 16. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-0029/2014-2018-6 Datum: 27. 9. 2018 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan 773. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št. 08/16) je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 28. redni seji, dne 27. septembra 2018 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen Iz javnega dobra se izvzame naslednja zemljišče: 1. zemljišče, parc. št. 725/1 (ID 2467351, v izmeri 3.187,00 m2), k. o. 944 - Tirosek. 2. člen S tem sklepom zgoraj navedena parcela preneha biti javno dobro in se vpiše v ustrezni zemljiškoknjižni vložek, ki je last Občine Gornji Grad. 3. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-0029/2014-2018-9 Datum: 27. 9. 2018 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan OBČINA KIDRIČEVO 774. Sklep o vrednosti točke za izračun komunalnih taks v Občini Kidričevo za leto 2019 Na podlagi 2. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Kidričevo (Uradni list RS, št. 103/03) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) je Občinski svet Občine Kidričevo na 29.redni seji dne 27.9.2018 sprejel naslednji SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN KOMUNALNIH TAKS V OBČINI KIDRIČEVO ZA LETO 2019 1. člen Letna vrednost točke za izračun komunalnih taks v Občini Kidričevo za leto 2019 znaša 0,3162241 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.01.2019. Številka: 007-9/2018 Datum: 2.10.2018 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 775. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo za leto 2019 Na podlagi 19. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo (Uradni list RS, št. 116/03, 5/04 in 44/04) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) je Občinski svet Občine Kidričevo na 29.redni seji dne 27.9.2018 sprejel naslednji SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI KIDRIČEVO ZA LETO 2019 1. člen Letna vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo za leto 2019 znaša 0,01756464 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.01.2019. Številka: 301-4/2018 Datum: 2.10.2018 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 776. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 245. člena v povezavi z 247. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) je Občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 29. redni seji, dne 27.9.2018, na predlog župana sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Nepremičnini parc. št. 661/1, k.o. (429) Dragonja vas, zemljišče v izmeri 766 m2, se odvzame status javnega dobra oz. grajenega javnega dobra. II. Z uveljavitvijo tega sklepa nepremičnini iz I. točke preneha status javnega dobra oz. grajenega javnega dobra in postane polna last Občine Kidričevo. III. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-9/2018 Datum: 2.10.2018 Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1907 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan OBČINA KOBILJE 777. Odlok o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta energetskega pogodbeništva za celovito energetsko prenovo objektov OŠ Veržej, vzgojnega doma Veržej, OŠ Kobilje ter športne dvorane Radenci Na podlagi 37. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) je Občinski svet Občine Kobilje na 17. izredni seji dne 01.10.2018 sprejel ODLOK O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU PRI IZVEDBI PROJEKTA ENERGETSKEGA POGODBENIŠTVA ZA CELOVITO ENERGETSKO PRENOVO OBJEKTOV OŠ VERŽEJ, VZGOJNEGA DOMA VERŽEJ, OŠ KOBILJE TER ŠPORTNE DVORANE RADENCI I. Splošne določbe 1. člen (vsebina) (1) Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta energetskega pogodbeništva za celovito energetsko prenovo objektov OŠ Veržej, Vzgojnega Doma Veržej, OŠ Kobilje ter Športne dvorane Radenci, v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju: ZJZP). (2) Ta odlok določa tudi predmet, pravice in obveznosti javnih in zasebnega partnerja ter uporabnikov objektov, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta celovite energetske prenove objektov OŠ Veržej, Vzgojnega Doma Veržej, OŠ Kobilje ter Športne dvorane Radenci. (3) Ta odlok je koncesijski akt za izvedbo projekta iz prvega odstavka tega člena. 2. člen (opredelitev izrazov) (1) Izrazi, opredeljeni v tem odloku, pomenijo: a) »javni partnerji« oziroma »koncedenti« so Republika Slovenija, Občina Veržej, Občina Kobilje in Občina Radenci; b) »zasebni partner« oziroma »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva; c) »uporabniki objekta« so osebe javnega prava, ki za izvajanje javne dejavnosti uporabljajo objekte, ki so opredeljeni v 7. členu tega odloka; d) »koncesionirana dejavnost« je dejavnost, ki se jo v skladu s predmetom koncesije, opredeljenim v 6. členu tega odloka, s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar; e) »pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije« je pogodbeni dogovor med koncedenti, koncesionarjem in uporabniki objekta za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v celotnem obdobju trajanja koncesijske pogodbe, in v okviru katerega se storitev plačuje sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost (finančni prihranki, stopnja udobja itd). (2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo enako, kot je določeno v ZJZP, v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) ter v predpisih in drugih aktih, izdanih na njuni podlagi. II. Medsebojna razmerja več javnih partnerjev 3. člen (medsebojna razmerja več javnih partnerjev) (1) Medsebojna razmerja javno-zasebnega partnerstva koncedenti urejajo s pogodbo. (2) Koncedenti s pogodbo iz prejšnjega odstavka določijo nosilca projekta, ki vodi postopek izbire zasebnega partnerja, izda akt o izboru ter druge akte v zvezi s konkretnim javno-zasebnim partnerstvom. III. Ugotovitev javnega interesa 4. člen (javni interes) Na podlagi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES, Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014 - 2020, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, Zakona o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s pogodbo o energetski listini (Uradni list RS -Mednarodne pogodbe, št. 12/97), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18), Odloka o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in na njeni podlagi izdelane investicijske dokumentacije, novelacije investicijskega programa »Energetska sanacija objektov občin Veržej, Kobilje in Radenci« GE projekt d.o.o., marec 2018, Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) ter na njegovi podlagi izdelane ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva Ocena o upravičenosti javno zasebnega partnerstva »Energetska sanacija objektov občin Veržej, Kobilje in Radenci«, GE projekt d.o.o., november 2017, se ugotavlja, da obstaja javni interes za izvedbo projekta energetskega pogodbeništva za celovito energetsko sanacijo objektov OŠ Veržej, Vzgojnega Doma Veržej, OŠ Kobilje ter Športne dvorane Radenci, v obliki javno-zasebnega partnerstva, na način in v obsegu kot izhaja iz 5., 6. ter 7. člena tega odloka, saj se bo s predmetnim projektom pripomoglo k uresničitvi ciljev glede izboljšanja energetske učinkovitosti iz 5. člena Direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU), spodbudilo energetsko pogodbeništvo in zmanjšalo emisije toplogrednih plinov. IV. Vrsta, predmet, območje izvajanja in čas trajanja javno-zasebenega partnerstva 5. člen (vrsta javno-zasebnega partnerstva) Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v obliki Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1908 koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev. 6. člen (predmet koncesije) (1) Predmet koncesije je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po načelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije v objektih iz 7. člena tega odloka. (2) Predmet koncesije koncedenti in koncesionar podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi. 7. člen (območje izvajanja) (1) Koncesionirana dejavnost se izvaja v naslednjih objektih: OBJEKT NASLOV ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PODATKI UPORABNIKI OBJEKTOV OŠ VERŽEJ Puščenjakova ulica stavba številka 377, k.o. 234 Veržej, ki se OŠ Veržej 7, 9241 Veržej nahaja na parcelah številka 2020/1, in 2020/2, obe k.o. 234 Veržej VZGOJNI DOM VERŽEJ Puščenjakova ulica stavba številka 258, k.o. 234 Veržej, ki se VVZ Veržej 7, 9241 Veržej nahaja na parceli številka 2016, k.o. 234 Veržej OŠ KOBILJE - Kobilje 33A, 9227 stavba številka 90, k.o. 144 Kobilje, ki se OŠ Kobilje OSNOVNA ŠOLA Kobilje nahaja Kobilje na parceli številka 4174/2, k.o. 144 OŠ KOBILJE - Kobilje 33A, 9227 stavba številka 91, k.o. 144 Kobilje, ki se OŠ Kobilje TELOVADNICA Kobilje nahaja Kobilje na parceli številka 4174/2, k.o. 144 OŠ KOBILJE - VRTEC Kobilje Kobilje 33A, 9227 stavba nahaja Kobilje številka 379, k.o. 144 Kobilje, ki se na parceli številka 4174/2, k.o. 144 OŠ Kobilje ŠPORTNA DVORANA Radgonska cesta stavba številka 631, k.o. 200 Radenci, ki se OŠ Radenci RADENCI 10, 9252 Radenci nahaja na parceli številka 676/1, k.o. 200 Radenci (2) Za potrebe izvajanja koncesionirane dejavnosti v objektih iz prejšnjega odstavka se bodo posamezna dela izvajala tudi na objektu, kjer se nahaja obstoječa kotlovnica objektov OŠ Kobilje iz prejšnjega odstavka. (3) Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti ostane enako ne glede na morebitno spremembo zemljiškoknjižnega podatka iz prvega odstavka tega člena. (4) V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedenti nabor objektov iz prvega odstavka tega člena zmanjšajo, v kolikor se za posamezni objekt izkaže, da je njegova vključitev v projekt negospodarna, ali bi usklajevanje s pogoji soglasodajalcev oziroma upravljavcev v tolikšni meri oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo celotnega projekta. 8. člen (čas trajanja) (1) Začetek in čas trajanja koncesijskega razmerja se opredelita v koncesijski pogodbi. (2) Koncesijsko razmerje se sklene za največ 15 let. (3) Koncesijsko razmerje se skladno s pogoji veljavne zakonodaje lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi, vendar ob upoštevanju določbe drugega odstavka 71. člena ZJZP največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi okoliščin, navedenih v tem odstavku. V. Financiranje 9. člen (financiranje ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti) (1) Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se financirajo iz: a) sredstev koncesionarja, b) sredstev koncedentov in c) sredstev evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedentov ali koncesionarja. (2) Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo sredstva koncesionarja biti večinski vir financiranja. 10. člen (plačilo za opravljanje koncesionirane dejavnosti) (1) Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejavnosti pripada plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije in dodatno plačilo v primeru, če koncesionar preseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije. (2) Če koncesionar doseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije, mu pripada pogodbeno dogovorjeno plačilo. Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določili koncesijske pogodbe. (3) Če so preseženi pogodbeno zagotovljeni prihranki energije, je koncesionar upravičen do nagrade v skladu z določili koncesijske pogodbe. Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1909 (4) Način plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti se podrobneje opredeli v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi. VI. Splošni pogoji izvajanja koncesije 11. člen (obveznosti koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesionirane dejavnosti zagotoviti: a) izvedbo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v objektih, opredeljenih v 7. členu tega odloka; b) pogodbeno zagotovljene prihranke energije v obliki in obsegu, kot sta določena v koncesijski pogodbi; c) izvajanje nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz a) točke (vodenje evidenc, obveščanje itd.), v obsegu, kot ga predpisujeta veljavna zakonodaja in koncesijska pogodba; d) izvajanje drugih obveznosti, ki so opredeljene v koncesijski pogodbi. (2) Koncesionar prevzema v zvezi z izvajanem koncesije najmanj investicijsko tveganje in tveganje razpoložljivosti. (3) Koncesionirano dejavnost mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje koncesionirane dejavnosti le na način in iz razlogov, ki jih določa ZJZP, ta odlok, koncesijska pogodba ali drug predpis. 12. člen (obveznosti koncedentov) Obveznosti koncedentov so zlasti: a) zagotavljati koncesionarju pogoje za opravljanje koncesionirane dejavnosti na način, kot je opredeljen v koncesijski pogodbi; b) koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedentov; c) v skladu z ZJZP in pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi, koncesionarju na nepremičninah, kjer se izvajajo aktivnosti za uresničitev koncesijske pogodbe, ter na opremi, ki je v lasti koncedentov, podeliti ustrezne stvarnopravne pravice (služnost, stavbna pravica itd.) tako, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti; d) v skladu z določbami koncesijske pogodbe zagotavljati plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti. 13. člen (obveznosti uporabnikov objekta) Uporabniki objekta imajo zlasti dolžnost: a) pristopiti k podpisu koncesijske pogodbe kot sopodpisniki; b) upoštevati navodila koncesionarja in koncedentov in jim omogočiti opravljanje nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe; c) v skladu s pogoji in omejitvami, navedenimi v koncesijski pogodbi, omogočiti koncesionarju in koncedentom dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz tega odloka in koncesijske pogodbe; d) prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja in koncedentov oziroma sporočiti koncesionarju in koncedentom vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog; e) obveščati koncedente o morebitnih kršitvah koncesionarja; f) v skladu z določbami koncesijske pogodbe zagotavljati plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti. 14. člen (druge pravice in obveznosti koncedentov, koncesionarja in uporabnikov objekta) Druge pravice in obveznosti koncedentov, koncesionarja in uporabnikov objekta se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi. VII. Postopek izbire koncesionarja 15. člen (javni razpis) (1) Koncedenti izberejo koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki se izvede ob upoštevanju določb III. dela ZJZP. (2) Javni razpis se objavi za vse objekte iz 7. člena tega odloka skupaj. (3) Objava javnega razpisa mora vsebovati: a) navedbo pravne podlage, vključno s to odlok; b) predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo; c) ime in sedež koncedentov; d) predmet, vrsto ter obseg in območje koncesije; e) začetek in predvideni čas trajanja koncesije; f) postopek izbire koncesionarja; g) pogoje za dostop do razpisne dokumentacije; h) kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev; i) zahteve glede vsebine vlog; j) pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju; k) pogoje za predložitev skupne vloge; l) merila za izbiro najugodnejšega kandidata; m) naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog; n) rok, v katerem so kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa; o) druge podatke, zahtevane v skladu z veljavno zakonodajo. (4) V postopku izbire se mora preveriti najmanj ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev. Za ta namen morajo biti v javni razpis vključeni najmanj pogoji, ki zagotavljajo, da: a) je koncesionar registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, b) ima koncesionar ustrezne reference s področja predmeta koncesije, c) ima koncesionar zagotovljen dostop do finančnih sredstev za izvedbo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva. (5) Pri izbiri koncesionarja se morajo upoštevati naslednja merila po padajočem zaporedju njihove pomembnosti: a) višina prihrankov, b) obseg ponujenih ukrepov, c) trajanje koncesijskega razmerja, d) višina investicije. (6) Druge pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbiro koncesionarja koncedenti določijo v razpisni dokumentaciji za fazo dialoga in ponudbeno fazo. 16. člen (strokovna komisija) (1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan Občine Veržej. Pred izdajo sklepa morajo k sestavi Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1910 strokovne komisije podati soglasje tudi minister, pristojen za izobraževanje, znanost in šport, ter župana občin Kobilje in Radenci. (2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj tri člane. Člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje najmanj z naslednjih delovnih področij: vodenje evropskih projektov, pravo in ekonomija. (3) Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj prvo stopnjo izobrazbe v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 - ZUPŠ in 65/17) in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja iz prejšnjega odstavka, da lahko zagotovijo strokovno vodenje postopka javnega razpisa. 17. člen (postopek izbire) (1) Javni razpis za izbiro koncesionarja se izvede po postopku konkurenčnega dialoga, ki poteka v treh fazah: a) faza preverjanja usposobljenosti, b) faza dialoga, c) ponudbena faza. (2) V fazi preverjanja usposobljenosti se preveri usposobljenost prijaviteljev, pri čemer se usposobljenost prizna vsem prijaviteljem, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem odpiranju prijav strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi ali izpolnjujejo pogoje določene v javnem razpisu za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo v katerem navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, in v njem predlaga katerim prijaviteljem se prizna usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga. (3) Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka občinska uprava Občine Veržej izda sklep o priznanju usposobljenosti za sodelovanje v fazi dialoga. Zoper ta sklep ni pritožbe, prijavitelj pa lahko zoper dokončen sklep začne upravni spor. (4) S prijavitelji, ki jim je bila pravnomočno priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga (v nadaljnjem besedilu: kandidati) se v fazi dialoga vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb koncedentov. Faza dialoga se lahko izvede v več kot dveh zaporednih fazah. Dialog s kandidati se vodi vse dotlej, dokler se ne najde rešitve, ki ustreza ciljem in potrebam koncedentov. (5) Na podlagi sprejete rešitve iz zaključenega dialoga in ostalih elementov, ki se podrobneje opredelijo v razpisni dokumentaciji za ponudbeno fazo, se kandidate pozove k predložitvi končne ponudbe. (6) Strokovna komisija po končanem odpiranju končnih ponudb pravočasno prispele končne ponudbe pregleda in oceni ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije za ponudbeno fazo. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. (7) Odločitev o izbiri koncesionarja na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka in sklenitvi koncesijske pogodbe, sprejme občinska uprava Občine Veržej. (8) Strokovna komisija poročila iz drugega in šestega odstavka tega člena posreduje Vladi Republike Slovenije ter občinskim svetom občin Veržej, Kobilje in Radenci. 18. člen (koncesijska pogodba) (1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklenejo vsi koncedenti, pri čemer so za podpis pooblaščeni župani občin Veržej, Kobilje in Radenci ter minister, pristojen za izobraževanje, znanost in šport. (2) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka. (3) V koncesijski pogodbi koncedenti in koncesionar podrobno uredijo medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije in druge sestavine razmerja, ki niso urejene v tem odloku. S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovita učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe. VIII. Prilagoditev razmerij 19. člen (prilagoditev razmerij) (1) Če pride do spremenjenih okoliščin, se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedenti in koncesionarjem. (2) Način in razlogi za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedenti se uredijo v koncesijski pogodbi. IX. Poročanje in nadzor 20. člen (dolžnost poročanja) (1) Koncesionar mora v skladu z veljavno zakonodajo, predpisi in koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence in koncedentom ter uporabnikom objektov predložiti poročila in drugo potrebno dokumentacijo v skladu z njihovimi navodili. (2) Vsebina dolžnosti koncesionarjev iz prejšnjega odstavka in način njenega izvajanja se podrobneje uredita v koncesijski pogodbi. 21. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti opravljajo koncedenti in uporabniki objektov v skladu s 135. in 136. členom ZJZP in koncesijsko pogodbo. (2) Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi. X. Prenehanje koncesijskega razmerja 22. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: a) s prenehanjem koncesijske pogodbe, b) z odkupom koncesije, c) z odvzemom koncesije ali d) s prevzemom koncesije, na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo. XI. Končna določba 23. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasil slovenskih občin. Številka: 266 Datum: 1.10.2018 Občina Kobilje Robert Ščap, župan Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1911 778. Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2018 v Občini Kobilje Na podlagi 23. in 28. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZPolS-D, 105/08 - odl. US, 11/11, 28/11 - odl. US, 98/13, 8/15, 6/18 - odl. US; v nadaljevanju ZVRK) in Statuta Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin 26/16) je Občinski svet Občine Kobilje na svoji 17 izredni seji dne 01.10.2018 sprejel SKLEP O DELNI POVRNITVI STROŠKOV VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE 2018 V OBČINI KOBILJE 1. člen S tem sklepom se določajo upravičenci, kriteriji in višina sredstev za delno povračilo stroškov organizatorjem volilne kampanje za volitve članov občinskega sveta in župana v Občini Kobilje. 2. člen Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet ne smejo preseči 0,40 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini Kobilje. Stroški volilne kampanje za volitve župana ne smejo preseči 0,25 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini Kobilje. Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanj kandidira, lahko povečajo še za 0,15 EUR na posameznega volilnega upravičenca v Občini Kobilje. 3. člen Organizatorji volilne kampanje, oz. kandidati za člane občinskega sveta, katerih listam so pripadli mandati za svetnike občinskega sveta, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 EUR za dobljen glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih strokov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču. 4. člen Do delne povrnitve stroškov volilne kampanje so upravičeni tudi organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za župana, za katere je glasovalo najmanj 10% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, in sicer v višini 0,12 EUR za vsak dobljeni glas. Če pride na volitvah župana do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povračila stroškov volilne kampanje v višini dodatnih 0,12 ER na osnovi dobljenih glasov v tem krogu glasovanja. Skupni znesek povrnjenih strokov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču. 5. člen Organizatorju volilne kampanje za volitve v občinski svet ali za volitve župana se na njegovo zahtevo povrnejo stroki volilne kampanje iz občinskega proračuna najkasneje v roku 30 dni po predložitvi dokončnega poročila računskemu sodišču in občinskemu svetu. 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Datum: 01.10.2018 Številka: 268 Občina Kobilje Robert Ščap, župan OBČINA KRIŽEVCI 779. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Križevci za programsko obdobje 2018-2020 Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18) in 15. člena Statuta Občine Križevci (Uradno glasilo slovenskih občin štev.: 10/2018) je Občinski svet Občine Križevci na 27. redni seji dne 27.09.2018 sprejel PRAVILNIK O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI KRIŽEVCI ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2018-2020 I. Splošne določbe 1. člen (vsebina pravilnika) (1) Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Križevci (v nadaljevanju: občina) za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja. (2) Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za: - državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014), - pomoč de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013). 2. člen (način in višina zagotavljanja sredstev) (1) Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev v ta namen se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto. (2) Letni program ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini z višino razpoložljivih sredstev za posamezne ukrepe, na predlog Odbora za kmetijstvo sprejme Občinski svet občine. 3. člen (oblika pomoči) Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1912 določeni višini za posamezni namen kot nepovratna sredstva v obliki dotacij. 4. člen (opredelitev pojmov) Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen: 1. »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz prvega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba); 2. »Mikro podjetje« pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (Eu) št. 702/2014; 3. »kmetijski sektor« pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov; 4. »kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2015/812 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o spremembi uredb Sveta (ES) št. 850/98, (ES) št. 2187/2005, (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 2347/2002 in (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1379/2013 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede obveznosti iztovarjanja ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1434/98 (UL L št. 133 z dne 29. 5. 2015, str. 1); 5. »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov; 6. »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo; 7. »nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov kmetijske politike; 8. »podjetje v težavah« pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; 9. »slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami,« pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi: a) predhodnega triletnega obdobja ali b) triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa; 10. »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev; 11. »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja, c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk od a) do d) te točke preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje. 5. člen (vrste pomoči in ukrepi) Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva v skladu s 1. členom tega pravilnika namenjajo za naslednji vrsti pomoči: 1. pomoč za plačilo zavarovalnih premij v skladu z 28. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, 2. podpora ohranjanju oziroma povečanju rodovitnosti tal v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013. 6. člen (upravičenci do pomoči in izvajalci storitev) Upravičenci do pomoči po tem pravilniku so pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja in so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev s sedežem na območju občine in imajo v lasti ali zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. 7. člen (izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) (1) Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so: • naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom; • podjetja v težavah. (2) Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za: • pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo; • pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga. (3) Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost. 8. člen (način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči) (1) Državne pomoči se dodeljujejo upravičencem na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega na spletni strani občine, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ ter tem pravilnikom. (2) V javnem razpisu se opredelijo podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje pomoči, posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa Odlok o proračunu občine za tekoče leto. (3) Če predvidena sredstva za posamezen ukrep za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini niso v celoti uporabljena, se preostanek le-teh Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1913 lahko uporabi za druge ukrepe iz programa finančnih spodbud občine za tekoče leto. 9. člen (spodbujevalni učinek) (1) Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. (2) Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. (3) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke: • ime in velikost podjetja; • opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca; • lokacijo projekta ali dejavnosti; • seznam upravičenih stroškov; • vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter • izjave vlagatelja: a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter b) glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika. 10. člen (dodelitev sredstev) (1) O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba. (2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo pri županu občine v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna. (3) Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo, medtem ko pri dodelitvi sredstev iz 16. člena tega pravilnika zadostuje za izplačilo pravnomočnost izdanega sklepa o dodelitvi sredstev. 11. člen (izplačila sredstev) Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka. Zahtevek mora vsebovati naslednja dokazila: • dokazila o plačilu obveznosti (račun in potrdilo/dokazilo o plačanem računu) • druga dokazila, določena z javnim razpisom (dokazilo o sklenjenem zavarovanju). 12. člen (kumulacija) (1) Najvišja stopnja intenzivnosti pomoči v ukrepu iz 13. člena tega pravilnika ne sme preseči največje intenzivnosti pomoči iz 28. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije. (2) Pomoč po tem pravilniku, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014. (3) Pomoč po tem pravilniku, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz drugega odstavka 81. člena in 82. člena Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017-2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (UL L št. 129 z dne 19. 5. 2017, str. 1), v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. (4) Pomoč po tem pravilniku, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. II. Ukrep v skladu z uredbo komisije (EU) št. 702/2014 13. člen (Pomoč za plačilo zavarovalnih premij v skladu z 28. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) (1) Cilj pomoči je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov: • naravnih nesreč; • slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami; • drugih slabih vremenskih razmer; • bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah; • zaščitene živali. (2) Pomoč: • ne sme ovirati delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev; • ni omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupina podjetij; • ni pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v zadevni državi članici. (3) Zavarovanje: • krije le stroške za nadomestitev izgub iz prvega odstavka tega člena; • ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje kmetijske proizvodnje. (4) S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prvega odstavka tega člena. (5) Upravičeni stroški so stroški zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. (6) Upravičenci do pomoči so upravičenci iz 6. člena tega pravilnika, ki sklenejo zavarovalno polico za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi. (7) Pogoj za pridobitev pomoči je veljavna zavarovalna polica z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja. (8) Pomoč iz tega člena pravilnika skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65 % stroškov zavarovalne premije. (8) Najvišji oziroma najnižji znesek dodeljene pomoči na upravičenca se lahko določi z javnim razpisom. Najvišji skupni znesek pomoči na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 3.000,00 EUR v obdobju veljavnosti tega pravilnika. (9) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba. Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1914 III. Ukrep de minimis v skladu z uredbo komisije (EU) št. 1408/2013 14. člen (splošne določbe o pomoči de minimis) (1) Do pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 so upravičena le podjetja, ki so dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, razen za: a) pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg, b) pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo, c) pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi. (2) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine. (3) Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013), se navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo. (4) Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in akvakulture, se določbe Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (Ul L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 717/2014) uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo. (5) Skupni znesek pomoč de minimis v kmetijstvu, dodeljena kateremu koli upravičencu oziroma enotnemu podjetju ne sme presegati 15.000,00 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. (6) Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, to je pred odbitkom davka ali drugih dajatev. 15. člen (kumulacija pomoči de minimis) (1) Poleg pomoči de minimis po tem pravilniku se v zvezi z istimi upravičenimi stroški istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi tako seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Evropske unije. (2) Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v enem ali več sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim v gospodarstvu, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 1407/2013, če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013. (3) Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014, če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014. 16. člen (podpora ohranjanju oziroma povečevanju rodovitnosti tal) (1) Cilj pomoči je ohranjanje oziroma povečevanje rodovitnosti tal. (2) Razlog za ukrepanje je visoka kislost tal na območju občine, ki ima neugodne vplive na pridelavo kmetijskih rastlin. Podpora je zaradi tega namenjena zmanjševanju kislosti tal in s tem ohranjanju oziroma povečevanju rodovitnosti kmetijskih zemljišč. (3) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo pogoje, kot so opredeljeni v 6. členu tega pravilnika. (4) Pomoč se dodeli za stroške nakupa sredstev za zmanjšanje kislosti tal (nakup apnenčeve moke, agro apna ipd.) in stroške analize zemlje. (5) Intenzivnost pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov. (6) Najvišji skupni znesek pomoči na kmetijsko gospodarstvo lahko znaša do 2.500,00 EUR na leto. (7) Znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo de minimis presegli skupni znesek pomoči de minimis iz petega odstavka 14. člena tega pravilnika. (8) Pogoji za pridobitev sredstev: • vloga za dodelitev sredstev za ta ukrep, • dokazila o nastalih stroških: plačani račun za nakup sredstev za zmanjšanje kislosti tal, analiza zemlje, • načrt apnenja, ki vsebuje časovnico apnenja na istem kmetijskem zemljišču (ne pogosteje kot na vsaka tri leta na istem zemljišču) in predvideno količino sredstev za zmanjšanje kislosti tal na hektar, • predložena kopija subvencijske vloge (za tekoče leto), • posameznemu upravičencu se lahko subvencionira nakup sredstev za zmanjšanje kislosti tal do količine, katera ne sme presegati v gnojilnem načrtu predvidene količine sredstev za zmanjšanje kislosti tal na ha za tekoče leto, • ostalo opredeljeno v razpisu. 17. člen (obveznosti prejemnika pomoči in občine) (1) Prejemnik pomoči mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji. (2) Prejemnik mora k vlogi predložiti: • pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu; Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1915 • pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške, da občina lahko zagotovi, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih; • seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja; • izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov, vezano na določilo tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega pravilnika; • ostalo opredeljeno v razpisu. (3) Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika: • da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, • o odobrenem znesku pomoči de minimis. IV. Nadzor in sankcije 18. člen (nadzor in sankcije) (1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. (2) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi: • da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena; • da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke; • da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva. (3) V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. V. Hramba dokumentacije 19. člen (hramba) (1) Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika. (2) Občina mora voditi natančne evidence z informacijo o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku. VI. Končne določbe 20. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči na področju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Križevci (Uradni list RS, št. 102/07). 21. člen Ta pravilnik začne veljati enaindvajseti dan po objavi v Uradno glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-0006/2017-21 Datum: 27.9.2018 Občina Križevci Branko Belec, župan OBČINA MARKOVCI 780. Sklep o financiranju političnih strank v Občini Markovci za volitve 2018 Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05-UPB1, 103/07 in 99/13, 46/14 in 11/15) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 23. redni seji, dne 26. septembra 2018, sprejel naslednji SKLEP O FINANCIRANJU POLITIČNIH STRANK V OBČINI MARKOVCI ZA VOLITVE 2018 1. člen (1) Politična stranka (v nadaljnjem besedilu: stranka), ki je kandidirala kandidatke oziroma kandidate (v nadaljnjem besedilu: kandidate) na zadnjih volitvah za Občinski svet Občine Markovci, dobi sredstva iz proračuna Občine Markovci sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Glede na večinski volilni sistem se število glasov, ki so jih stranke dobile na volitvah v posamezni volilni enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v tej volilni enoti. (2) Stranka pridobi sredstva iz proračuna Občine Markovci, če je dobila najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega člana Občinskega sveta Občine Markovci, ki ga dobimo, če število veljavnih glasov delimo s številom mest v občinskem svetu. (3) Višina sredstev, namenjenih za financiranje političnih strank, se določi v proračunu Občine Markovci za posamezno (tekoče) proračunsko leto. (4) Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena ne smejo presegati 0,6 % sredstev, ki jih ima Občina Markovci zagotovljene po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za posamezno proračunsko leto. 2. člen Sredstva za financiranje političnih strank se dodeljujejo vsake tri mesece po četrtinah na transakcijske račune političnih strank. 3. člen (1) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. (2) Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o financiranju političnih strank v Občini Markovci za volitve 2014 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/14 in 49/14-popr.). Številka: 007-0005/2018 Datum: 26. 9. 2018 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 781. Sklep o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve 2018 v Občini Markovci Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1916 Na podlagi 28. v zvezi s 23. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07-ZPolS-D, 105/08-0dl. US, 11/11, 28/11-Odl. US, 98/13, 8/15 in 6/18-Odl. US) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 23. seji, dne 26. septembra 2018, sprejel SKLEP O DELNEM POVRAČILU STROŠKOV ORGANIZATORJEM VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE 2018 V OBČINI MARKOVCI I. S tem sklepom se določi kriterije za delno povrnitev stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve v letu 2018 v Občini Markovci (v nadaljevanju: občina). II. Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet vas ne smejo preseči 0,40 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. Stroški volilne kampanje za župana občine ne smejo preseči 0,25 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 0,15 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. III. Organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za svetnike, katerih listam so pripadli mandati za svetnike v občinskem svetu, imajo pravico do povračila stroškov volilne kampanje v višini 0,33 EUR za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila organizatorja. IV. Do delne povrnitve stroškov volilne kampanje so upravičeni tudi organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za župana, za katere je glasovalo najmanj 10 % od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, in sicer 0,12 EUR za vsak dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila organizatorja. Če se glasovanje ponovi, sta kandidata, ki kandidirata na vnovičnem glasovanju, upravičena do povrnitve stroškov v višini 0,12 EUR na dobljeni glas le na osnovi dobljenih glasov na vnovičnem glasovanju. V. Ne glede na določbe II., III. in IV. točke tega sklepa lahko stroški posamezne volilne kampanje dosežejo višino minimalne plače v Republiki Sloveniji, ki velja trideseti dan pred dnem glasovanja, če bi bili po določbah II., III. in IV. točke tega sklepa dovoljeni stroški volilne kampanje nižji. VI. Organizatorju volilne kampanje oziroma kandidatu za volitve v občinski svet ali za volitve župana se na njegovo zahtevo povrne stroške volilne kampanje iz proračuna Občine Markovci v roku 30 dni po predložitvi poročila občinskemu svetu. VII. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve 2014 v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/14). VIII. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0004/2018 Datum: 26. 9. 2018 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 782. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v K.O. Bukovci Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) in 245. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 23. seji, dne 26. septembra 2018 , na predlog župana, sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA V K.O. BUKOVCI I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobi nepremičnina parc. št. 995/7, k.o. (415) Bukovci. II. Pri nepremičnini iz I. točke tega sklepa, ki je v lasti Občine Markovci, matična št. 1357492000, do celote -1/1, se zaznamuje grajeno javno dobro lokalnega pomena. III. Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Markovci po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Markovci. Po pravnomočnosti odločbe se zaznamba o grajenem javnem dobru vpiše v zemljiško knjigo. IV. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0067/2018 Datum: 26. 9. 2018 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan OBČINA RUŠE 783. Sklep o podelitvi statusa javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 245. člen Zakona o urejanju prostora (Ur.l.RS, št. 61/17) in 73. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018), je Občinski svet Občine Ruše na 22. redni seji dne 27.9.2018, sprejel naslednji Št. 51/5.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1917 SKLEP 1. O PODELITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA S tem sklepom se podeli status javnega dobra na LOKALNEGA POMENA naslednjih parcelah: Katastrska občina 663 Bistrica pri Limbušu Parcelna številka Kvadratura (m2) Identifikacijska številka v ZK Dejanska raba 100/5 21 487704 cesta 100/6 75 152667 cesta 100/7 222 3847057 cesta 100/8 17 1453692 cesta 100/9 1238 949958 cesta 101/2 21 547379 cesta 101/3 216 997689 cesta, obcestni pas 92/4 174 1639293 cesta Katastrska občina 664 Bistrica pri Rušah Parcelna številka Kvadratura (m2) Identifikacijska številka v ZK Dejanska raba 271/17 189 1927875 cesta 271/18 93 4951212 pot 271/29 3 2752850 cesta 494/7 98 17271 cesta, obcestni pas 494/8 13 1175491 cesta, obcestni pas 494/9 10 2171676 cesta, obcestni pas 502/9 40 163958 cesta 640/5 71 6401351 cesta 640/7 401 6401353 cesta 640/10 17 6401349 cesta 640/12 120 6401338 cesta 641/2 64 6401337 cesta 648/4 473 6401343 cesta 649/2 105 6401340 cesta 654/7 98 6351801 cesta 660/13 21 6401381 cesta 665/4 185 4021945 avtobusna postaja 676/16 208 6401377 cesta 676/20 1319 6401360 cesta 676/22 542 6401362 cesta 676/25 24 6401365 cesta 676/26 9 6401378 cesta Katastrska občina 666 Činžat Parcelna številka Kvadratura (m2) Identifikacijska številka v ZK Dejanska raba 385/11 47 5871026 cesta 385/8 64 981335 cesta Katastrska občina 673 Lobnica Parcelna številka Kvadratura (m2) Identifikacijska številka v ZK Dejanska raba 133 920 3233933 cesta 434/47 19579 917555 pot 434/70 6795 97124 pot 496/14 13634 1034541 pot 573/13 14011 3975121 pot 136/13 395 6848459 cesta 192/7 112 3633685 cesta Katastrska občina 2711 Spodnji vrhov dol Parcelna številka Kvadratura (m2) Identifikacijska številka v ZK Dejanska raba 183/2 824 4722451 cesta 245/5 45 6087016 cesta 177/2 283 188737 cesta Katastrska občina 672 Smolnik Parcelna številka Kvadratura (m2) Identifikacijska številka v ZK Dejanska raba 204/9 273 5873526 pot 221/6 32 6171270 cesta Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1918 Katastrska občina 665 Ruše Parcelna številka Kvadratura (m2) Identifikacijska številka v ZK Dejanska raba 250/1 1988 6823850 parkirišče, cesta 249 1141 3612252 pot 1267/6 99 436096 cesta, obcestni pas 1267/7 471 3795132 cesta, obcestni pas 1271/19 361 2115106 cesta 1271/20 223 3795134 cesta 1271/21 871 3290935 cesta 1271/22 404 4466627 cesta 1327/1 552 5975100 cesta 1447/2 7 3612237 del avtobusne postaje 1541 257 1027452 cesta 1545/2 131 5859125 cesta 1552/2 146 3008432 cesta 1552/4 15 6116838 cesta 1599 2467 22190 pokopališče 1598 1989 2960879 pokopališče 1600 361 1302909 pokopališče 1602 7133 2981610 pokopališče 2022/2 550 6275904 cesta 2022/3 445 6275903 cesta 2048 3097 1669317 cesta 2051/2 165 6275917 cesta 2052/2 127 6275920 cesta 2053/1 104 6275912 cesta 1995/1 136 6275859 cesta 2. Na zemljišču iz prve točke tega sklepa se v zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču v Mariboru vpiše lastninska pravica v korist Občine Ruše, javno dobro lokalnega pomena. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0071/2017 Datum: 27. 9. 2018 Občina Ruše Uroš Razpet, župan 784. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in 73. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18), je Občinski svet Občine Ruše na 22. redni seji dne 27.9.2018, sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status javnega dobra na parceli številka 755/5, k.o. 665 - Ruše, v izmeri 10 m2 (ID 3525194). 2. Na zemljišču iz prve točke tega sklepa se po prenehanju javnega dobra v zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču v Mariboru vpiše lastninska pravica v korist Občine Ruše, do celote. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-083/2018 Datum: 27. 9. 2018 Občina Ruše Uroš Razpet, župan OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH 785. Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah Na podlagi drugega odstavka 132. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10 in 12/14 in UGS, št. 57/2017) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na svoji 26. redni seji dne 6.9.2018 sprejel ODLOK O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH 1. člen S tem odlokom se določi višina stroškov lokacijske preveritve, ki jih Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah zaračuna investitorju oziroma pobudniku, razen v primeru, da je investitor oziroma pobudnik Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah. 2. člen Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah zaračuna investitorju oziroma pobudniku stroške iz prejšnjega člena kot nadomestilo stroškov, ki nastanejo v postopku Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1919 lokacijske preveritve na podlagi pobude investitorja za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi, na podlagi pobude investitorja, ki želi individualno odstopiti od prostorskih izvedbenih pogojev ali na podlagi pobude investitorja zaradi omogočanja začasne rabe prostora. 3. člen Stroški za posamezno lokacijsko preveritev znašajo: • za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi: 1.500,00 eurov; • za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev: 1.500,00 eurov; • za omogočanje začasne rabe prostora: 1.500,00 eurov. 4. člen Stroške v postopku posamične lokacijske preveritve določi Občinska uprava s sklepom na podlagi tega odloka po tem, ko prejme od investitorja oziroma pobudnika pobudo s priloženim elaboratom lokacijske preveritve. 5. člen Prihodki iz naslova lokacijske preveritve so namenski vir občine za financiranje nalog urejanja prostora. 6. člen Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 35001-1/2018 Datum: 6.9.2018 Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, župan 786. Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah Na podlagi 13., 17. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -UPB 2, 76/08, 79/09,51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 -ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10 in 12/14 in UGS, št. 57/2017), je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na svoji 26. redni seji dne 6.9. 2018 sprejel ODLOK O TURISTIČNI IN PROMOCIJSKI TAKSI V OBČINI SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH I. Splošne določbe 1. člen (vsebina) (1) Odlok o turistični in promocijski taksi v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah (v nadaljevanju: odlok) določa: • višino turistične in promocijske takse ter oprostitve, • način plačevanja turistične in promocijske takse, • način vodenja evidence turistične in promocijske takse, • nadzor in kazenske določbe. (2) Odlok velja na turističnem območju, ki geografsko zaokrožuje območje občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah. 2. člen (pristojnost) Za izvajanje tega odloka sta pristojna organa Občinske uprave, ki opravljata naloge s področja gospodarskih dejavnosti in financ. II. Višina turistične in promocijske takse ter oprostitve 3. člen (višina turistične takse) (1) Turistična taksa za prenočitev na osebo na dan znaša 1,20 EUR, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,30 EUR, skupna višina obeh taks znaša 1,5 EUR na osebo na dan. (2) V primeru, ko je zavezanec za plačilo turistične takse upravičen do plačila turistične takse v višini 50 odstotkov, le-ta znaša 0,60 EUR za prenočitev na osebo na dan, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,15 EUR, skupna višina obeh taks znaša 0,75 EUR na osebo na dan. (3) Višina turistične takse, ki je opredeljena s tem členom odloka, se spremeni v sorazmerni višini, kot se zviša znesek turistične takse, ki jo uskladi Vlada Republike Slovenije v skladu s četrtim odstavkom 17. člena ZSRT-1. Spremembo občina objavi na svojih spletnih straneh, kjer opredeli tudi nov znesek turistične in promocijske takse. 4. člen (dokazila in vloga za oprostitev) (1) Kot dokazilo za oprostitev plačila turistične takse za učence, dijake in študente ter njihove vodje oziroma mentorje, za udeležbo na strokovnih ekskurzijah in podobnih oblikah dela, ki jih izvajajo na nepridobitni podlagi vzgojno-izobraževalne ustanove, se štejejo tiste vzgojno-izobraževalne ustanove, ki so kot take navedene na seznamu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva pristojnega za izobraževanje. Oprostitev plačila turistične takse velja tudi za vzgojno-izobraževalne ustanove iz zamejstva. Nastanitveni obrat pred oprostitvijo plačila preveri ali je vzgojno-izobraževalna ustanove na seznamu oz. iz zamejstva in sledenje vpiše v evidenco iz 6. člena tega odloka. (2) Do oprostitve plačila turistične takse so v skladu s šesto alinejo prvega odstavka 18. člena ZSRT-1 upravičene tiste osebe, ki se udeležijo letovanj, ki jih organizira društvo, ki delujejo v javnem interesu in ima o slednjem ustrezna dokazila, to je sklep pristojnega organa, ki je društvu dodelilo tak status in katerega sklep je veljaven na dan koriščenja prenočitev. Nastanitveni obrat pred oprostitvijo plačila turistične takse, preveri veljavnost takega sklepa, oz. iz javno dostopnih podatkov (npr. spletne strani, uradni list...) preveri ali ima društvo status v javnem interesu in slednje vpiše v evidenco iz 6. člena tega odloka. (3) Odločbo o oprostitvi plačila turistične takse za zavezance iz prvega in drugega odstavka 4. člena tega odloka izda občinski organ iz 2. člena tega odloka, na podlagi pisne vloge zavezanca, ki jo slednji mora predložiti najmanj 30 dni pred prvo prenočitvijo za katero se oprostitev plačila turistične takse nanaša. Vloga mora vsebovati: • podatke o organizatorju programa, • podroben opis programa, • dokazilo, da gre za program, ki se izvaja na nepridobitni podlagi, Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1920 • število udeležencev, za katere se zaproša oprostitev plačila turistične takse, • podatke o nastanitvenem objektu in številu nočitev za posameznega udeleženca. (4) Odločbo o oprostitvi ali delni oprostitvi plačila turistične takse iz prejšnjega odstavka, občina pošlje v vednost tudi nastanitvenemu obratu na katerega se prenočitev nanaša, ki tako oprostitev vpiše v evidenco iz 6. člena tega odloka. III. Način plačevanja turistične takse 5. člen (plačilo turistične in promocijske takse) Turistično in promocijsko takso iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega odloka zavezanci nakažejo na poseben račun občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in na predpisan način, ki je objavljen na spletni strani občine, do 25. dne v mesecu za pretekli mesec. IV. Vodenje evidence turistične in promocijske takse 6. člen (evidenca turistične takse) (1) Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje morajo voditi evidenco o turistični taksi, ki se lahko vodi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča. (2) Evidenca turistične takse poleg podatkov iz knjige gostov vsebuje še: • podatek o številu prenočitev posameznega gosta, • skupno vsoto pobrane turistične takse za posameznega gosta; • skupno vsoto pobrane promocijske takse za posameznega gosta; • če je oseba oproščena plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti v evidenci vpisan razlog oprostitve. (3) Podatki v evidenci turistične takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizični ali elektronski obliki. (4) Podatki o evidenci turistične takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja. (5) Osebe iz prvega odstavka tega člena evidenco turistične takse vodijo elektronsko ali ročno. V. Nadzor in kazenske določbe 7. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni občinski inšpektorat ali redarstvo. (2) Če pristojni inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so kršena določila tega odloka, odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, odredi pa lahko tudi druge ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti. 8. člen (kazenske določbe) (1) Z globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki ne vodi evidence turistične takse skladno z 6. členom tega odloka. (2) Z globo 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. (3) Z globo 200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člana kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. (4) Z globo 120 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, sobodajalec in kmet, ki prejema turiste na prenočevanje. VI. Prehodne in končne določbe 9. člen (prenehanje veljavnosti predpisov) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični taksi v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 16/2007). 10. člen (uveljavitev nove turistične takse) Do 31. 12. 2018 se zaračunava turistično takso za prenočevanje, kot jo opredeljuje Odlok o turistični taksi v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 16/07), od 1. 1. 2019 dalje pa se za višino turistične takse uporablja določila tega odloka, vključno s predpisano promocijsko takso. 11. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati v petnajstih (15) dneh po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 320-1/2018 Datum: 6.9.2018 Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, župan 787. Odlok o pokopališkem redu v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah Na podlagi 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, 62/2016), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16 in 15/17 - odl. US) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10 , 12/14 in UGSO, št. 57/2017) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, na svoji 27. redni seji, dne 27.9. 2018, sprejel ODLOK 0 POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah (v nadaljevanju: občina) določa: • način zagotavljanja 24-urne dežurne službe; • način izvajanja pogrebne slovesnosti; • storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču; • osnovni obseg pogreba; • način in čas pokopa; • način pokopa, če je plačnik občina; • možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora; • obratovanje mrliških vežic; Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1921 • obseg prve ureditve groba; • vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču; • način oddaje grobov v najem; • postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču; • zvrsti grobov; • okvirni tehnični normativi za grobove; • mirovalno dobo za grobove; • enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture; • pogrebno pristojbino, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba;razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob; • druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov. (2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (pogrebna in pokopališka dejavnost) (1) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba. Za izvajanje 24. urne dežurne službe občina podeli koncesijo po postopku in na način kot je to določeno s koncesijskim aktom. (2) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače. (3) Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega naslednje storitve: • prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba; • pripravo pokojnika; • upepelitev pokojnika; • pripravo in izvedbo pogreba. (4) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in jo zagotavlja občina. 3. člen (upravljavec pokopališč) (1) Na območju Občine je pokopališče Sveta Trojica v Slovenskih goricah. (2) Upravljavec pokopališča je Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah. (3) Upravljanje pokopališča obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč. (4) Občina lahko za izvajanje določenih nalog v zvezi z upravljanjem pokopališča izbere izvajalca pogrebne dejavnosti v skladu s predpisi o javnem naročanju. 4. člen (splošna ureditev pokopališč) (1) Pokopališče mora biti primerno ograjeno. (2) Upravljavec mora na pokopališču zagotoviti dovolj urejenih prostorov za odlaganje odpadkov, ustrezno mrežo za oskrbo z vodo in odvoz komunalnih odpadkov, lahko pa zagotovi tudi ozvočenje in osvetlitev. (3) Upravljavec je dolžan pokopališče z vsemi napravami urejati in vzdrževati kot dober gospodar. (4) Upravljavec je dolžan iz naslova grobnin zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav ter druge pokopališče infrastrukture, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, odvoz odpadkov, porabo vode, elektrike, nadzorno službo, storitve informacijske pisarne in druga vzdrževalna dela, predvsem pa urejenih prostorov za odpadke, vodovodnih naprav in ograj na območju pokopališča, tako da je omogočena njihova nemotena uporaba v skladu z letnimi plani urejanja in vzdrževanja pokopališča, ki jih sprejme občina. 5. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. 6. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti iz tretjega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti. 2 Pogrebna slovesnost 7. člen (način izvajanja pogrebne slovesnosti) (1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo. (2) Potek pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu s pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom. (4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. (5) Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se določi s tem pokopališkim redom. (6) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti, društev, ob pokopu njihovih stanovskih pripadnikov pa tudi vojska in policija. 3 Storitve pokopališko pogrebnega moštva 8. člen (pokopališko pogrebno moštvo) (1) Storitve pokopališko pogrebnega moštva na pokopališču Sveta Trojica v Slovenskih goricah zagotavlja upravljavec z najmanj dvema osebama (zastavonoša slovenske zastave in vodja pogreba). (2) Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela. 4 Pogreb 9. člen (osnovni obseg pogreba) Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. 4.1 Prijava pokopa Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1922 10. člen (prijava pokopa) (1) Pokop naročnik prijavi upravljavcu pokopališča oziroma izvajalcu pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina. (2) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. 4.2 Priprava pokojnika 11. člen (priprava pokojnika) Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 4.3 Minimalna pogrebna slovesnost 12. člen (minimalna pogrebna slovesnost) Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa. 4.4 Pokop 13. člen (pokop) (1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela na pokopališču, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom. (2) Pokop se opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. (3) Pokop stanovskega predstavnika v grobnice verskih skupnosti na območju občine se lahko opravi po predhodnem soglasju, ki ga izda občinska uprava občine. 5 Način in čas pokopa 14. člen (način pokopa) (1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov: • pokop v krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob, • pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob, • raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču. (2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno. (3) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba in izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (4) Vsakemu pokojniku mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo voljo ali željo naročnika pogreba. (5) Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z določili tega odloka in dogovora med naročnikom pogreba in o načinu priprave in vodenja pogrebne slovesnosti. (6) Pogrebna slovesnost ima lahko značilnosti obreda posamezne verske skupnosti. V takem primeru se pri pogrebni slovesnosti opravi tudi verski obred. (7) Pri javni pogrebni slovesnosti je lahko prisoten vsakdo, ki se obnaša kraju in času primerno. (8) Kraj, dan in čas pogrebne slovesnosti določita upravljavec in naročnik pogreba sporazumno, upoštevajoč načelo kontinuiranega poteka pogrebov. (9) Naročnik pogreba lahko pri načinu poslovitve izbira: a.) verski pokop b) civilni pokop c.) tihi pokop (pogreb v družinskem krogu), d.) anonimni pokop. (10) Upravljavec mora uro pogreba javno objaviti tako, da ob položitvi pokojnika v mrliško vežo izobesi obvestilo pred mrliško vežo. (11) Upravljavec, v kolikor se tako dogovori z naročnikom pogreba, v mrliški veži v kateri pokojnik leži ali v poslovilni dvorani postavi pult z žalno knjigo. a. Verska pogrebna slovesnost a.a. Pogrebna slovesnost s sveto mašo v farni cerkvi ali veži. Pogrebna slovesnost se praviloma prične v mrliški vežici. Če je takšna želja se lahko 10 min. pred pogrebom moli. Nekaj minut pred pričetkom pogreba razporeditev zastavonoše s slovensko zastavo, ki ima pripet žalni trak in razporeditev ostalih praporščakov. Svečanost se prične z dvigom krste z pokojnikom ali žare z mrliškega odra . Sočasno zapoje zbor (godba). Krsto oz. žaro se prenese na mrliški voziček oz. mizico na plato (nadstrešek) vežice. Sledi obred duhovnika . Formiranje sprevoda. Pogrebni sprevod se praviloma odvija od vežice, do farne cerkve, kjer se daruje sveta maša. Vrstni red v sprevodu: Državna zastava, križ/znamenje, svetilka; Prapori; Nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj (če so); Godba (če je); Moški udeleženci; Pevci; Duhovnik in ministranti; Krsta (Žara); Svojci pokojnika - sorodstvo; Ženske. Po končani sveti maši se pogrebni formira sprevod ter nadaljuje pot do groba. Ko se sprevod bliža pokopališču se lahko v kapelici na pokopališču zvoni. Ob grobu se udeleženci pogrebne svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, duhovnik, govornik, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapori Razpored v sprevodu se lahko na željo najbližjega sorodnika oz. naročnika in v soglasju izvajalca pogreba, izvede tudi drugače. Pri grobu najprej zapojejo pevci; Duhovnik z molitvijo izroča pokojnika zemlji, spust krste oz. žare; Govor (lahko je tudi v cerkvi na koncu sv. maše); Pevci ali godba; Melodija s trobento, pozdrav z državno zastavo in prapori; Beseda zahvale. Udeleženci pogreba se poslovijo od pokojnika z mimohodom. V kolikor je pogreb lovski, gasilski_.se izvajalec pogreba skupaj z naročnikom in predstavnikom društva dogovori o poteku in organizaciji pogreba. a.b. Pogrebna slovesnost - samo verski obred Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1923 Pogrebna slovesnost se praviloma prične v mrliški vežici. Če je takšna želja, se lahko 10 min. pred pogrebom moli. Sledi iznos cvetja, postavitev zastavonoše, s slovensko zastavo, ki ima pripet žalni trak in razporeditev praporščakov. Svečanost se prične z dvigom krste z pokojnikom ali žare z mrliškega odra. Sočasno zapoje zbor (godba). Krsto oz. žaro se prenese na mrliški voziček oz. mizico na plato (nadstrešek) vežice. Sledi obred duhovnika . Formiranje sprevoda in nadaljevanje do groba. Za vrstni red v sprevodu je smiselno uporabiti isti vrstni red kot pri pokopu s sveto mašo. V kapelici na pokopališču se lahko zvoni. Ob grobu se udeleženci pogrebne svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, duhovnik, govornik, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapori Razpored v sprevodu se lahko na željo najbližjega sorodnika oz. naročnika izvede tudi drugače. Pri grobu najprej zapojejo pevci; Duhovnik z molitvijo izroča pokojnika zemlji, spust krste oz. žare; Govor; Pevci ali godba; Melodija z trobento, pozdrav z državno zastavo in prapori; Beseda zahvale. Udeleženci pogreba se poslovijo od pokojnika z mimohodom. V kolikor je pogreb lovski, gasilski_.se izvajalec pogreba skupaj z naročnikom in predstavnikom društva dogovori o poteku in organizaciji pogreba. b. Civilna pogrebna slovesnost Pogrebna slovesnost se običajno opravi pred mrliško vežico. Nekaj minut pred pogrebom se opravi iznos žalnega cvetja, postavitev zastavonoše slovenske zastave, ki ima pripet žalni trak in razporeditev praporščakov. Slovesnost se prične z dvigom krste s pokojnikom ali žare z mrliškega odra . Sočasno zapoje zbor (godba). Krsto oz. žaro se prenese na mrliški voziček oz. mizico na plato (nadstrešek) vežice. Sledijo govori in pevci. Formiranje pogrebnega sprevoda. Pogrebni sprevod se odvija od vežice, do groba na pokopališču. Vrstni red v sprevodu: Državna zastava, znamenje (piramida); Prapori; Nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj (če so); Godba (če je); Moški udeleženci; Pevci; Krsta (Žara); Svojci pokojnika - sorodstvo; Ženske . Ob grobu se udeleženci pogrebne svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, govornik, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapori. Razpored v sprevodu se lahko na željo najbližjega sorodnika oz. naročnika izvede tudi drugače. Pri grobu najprej zapojejo pevci, spust krste oz. žare; Govornik; Pevci ali godba; Melodija s trobento, pozdrav z državno zastavo in prapori; Beseda zahvale. Udeleženci pogreba se poslovijo od pokojnika z mimohodom. V kolikor je pogreb lovski, gasilski_.se izvajalec pogreba skupaj z naročnikom in predstavnikom društva dogovori o poteku in organizaciji pogreba. c. Tiha pogrebna slovesnost-Tihi pogreb Tihi pogreb se opravi na željo svojcev (oz. naročnika pogreba) ali pokojnega (oporoka). Protokol pogreba je odločitev svojcev umrlega. Upravljavec pokopališča in izvajalec pogrebne dejavnosti v zvezi s tihim pogrebom ne smeta dajati nobenih informacij v javnost. d. Anonimni pokop Obred anonimnega pokopa se lahko opravi na pokopališču in se izvede tako, da se opravi raztros pepela pokojnika na za to posebej določeni tratni ploskvi Anonimni pokop opravi upravljavec ob prisotnosti najožjih svojcev ali brez njihove prisotnosti, v skladu z dogovorom z naročnikom pogreba. Na kraju raztrosa ni obeležja. Kraj pokopa je evidentiran v evidenci o umrlih, ki so pokopani na pokopališču. Plačnik anonimnega pokopa se lahko odloči za poslovitev od pokojnika. 15. člen (čas pokopa) (1) Pokop na pokopališčih v občini se lahko opravi v letnem času (1.4. do 15.10.) med 10.00 in 17.00 uro in v zimskem času (16.10. do 31.3.) med 10.00 in 16.00 uro. (2) Pokopi se ne opravljajo na prvi dela prosti dan državnih praznikov. (3) Čas pokopa določi upravljavec v soglasju z naročnikom pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 6 Način pokopa, če je plačnik občina 16. člen (način pokopa, če je plačnik občina) (1)Če je plačnik pokopa občina se opravi pokop v žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v skupno grobnico oz. grobno mesto, ki ga določi upravljavec. (2)Pogreb, ki ga plača občina mora biti v skladu z veljavno zakonodajo, standardi in normativi. 7 Mrliške vežice 17. člen (mrliške vežice) (1) Na pokopališču Sveta Trojica v Slovenskih goricah je mrliška vežica, katere uporaba je obvezna. 8 Ureditev groba 18. člen (urejanje grobnih polj) (1) Grobna polja se uredijo pred pričetkom pokopavanja. (2) Urejanje grobnih polj zajema izravnavo površin, zasaditev dreves ali grmovnic, sejanje trave ali položitev travne ruše. Drevesa ali grmovnice se lahko zasadijo tudi že ob obstoječih robovih ob soglasju upravljavca. (3) Pri urejanju novih ali opuščenih grobov lahko upravljavec izdela temelje za nagrobnik, skladno z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove. Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1924 Pri preurejanju lahko sodeluje tudi bodoči najemnik grobnega polja. 19. člen (prva ureditev groba) (1) Po opravljenem pokopu se grob uredi v skladu z določili tega odloka. Grob prvenstveno uredi najemnik, po dogovoru z upravljavcem. Po opravljenem pokopu poskrbi za odvoz odvečne zemlje na deponijo, odstrani cvetje z groba in očisti grob. Če upravljavec ugotovi, da najemnik groba ureditve ni ustrezno izvedel v roku 30 dni od pokopa, ga pismeno pozove, da stanje popravi ali odpravi. Če tega ne stori v 30 dneh po vročitvi poziva, upravljavec stanje popravi ali odpravi na stroške najemnika groba. Najemnika groba o tem pismeno obvesti. (2) Najemnik groba poskrbi za položitev travne ruše na mesto, od koder je bila odstranjena pred izkopom grobne jame, zasejanje trave in posaditev grmovnic, ki so bile tedaj izkopane in morebitno dosaditev, postavitev spomenika, morebitno postavljanje posode za cvetje in omarice za polaganje sveč. 20. člen (ureditev groba po pogrebu) (1) Upravljavec ali izvajalec pogrebne dejavnosti po pogrebu zasuje grobno jamo oziroma zapre pokrov žarne niše. Na grob položi cvetje ali ga razporedi na stojala. (2) Najemnik groba lahko do dokončne ureditve groba na grob postavi začasno obeležje. (3) Pred ureditvijo groba s postavitvijo nagrobnega spomenika mora najemnik groba pridobiti pisno soglasje upravljavca pokopališča. Izvedbo nadzira upravljavec ali po njegovem pooblastilu izvajalec pogrebne dejavnosti. Za dokončno ureditev groba je odgovoren najemnik. 9 Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču 21. člen (vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču) (1) Obisk pokopališča je dovoljen v času, ki ga določi in javno objavi upravljavec. (2) Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da: • skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte; • oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb; • določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti; • izvaja storitve pokopališko pogrebnega moštva; • vodi evidenco o grobovih in pokopih; • organizira in nadzira dela na pokopališču; • skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici; • skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora; • z izdajo pisnega soglasja za izvedbo kamnoseških del za končno ureditev groba. (3) Kamnoseška dela se lahko opravljajo le od ponedeljka do petka med 7.00 in 20.00 uro, vendar ne uro pred in uro po pogrebu ter v času pogreba. 22. člen (prepovedi) (1) Obiskovalec pokopališča je dolžan ob vstopu na pokopališče opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto do umrlih in se obnašati na pokopališču in njegovi neposredni bližini tako, da izkaže ustrezno spoštovanje do umrlih, drugih obiskovalcev in samega kraja. (2) Na pokopališču ni dovoljeno zlasti: • nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; • odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora; • onesnaženje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov; • vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča; • brez soglasja ali v nasprotju z soglasjem upravljavca opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del, • lepiti ali kako drugače širiti reklamni material; • vstop s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom, vožnja, ustavljanje in parkiranje, razen za potrebe opravljanja dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba. 10 Način oddaje grobov v najem 23. člen (oddaja grobov v najem) (1) Grob oddaja v najem oz. v zakup (v nadaljevanju: najem) upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe v skladu s tem odlokom. (2) Najemnik groba je lahko je praviloma ena pravna ali fizična oseba. (3) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča. (4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom. 24. člen (pogodba o najemu groba) Pogodba o najemu groba mora določati zlasti: • osebe najemnega razmerja; • čas najema; • vrsto, zaporedno številko in velikost groba; • osnove za obračun višine letne najemnine in način plačevanja; • obveznost najemojemalca glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob; • ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz te pogodbe in druge obveznosti najemojemalca. 25. člen (1) Prostor za grobove daje upravljavec v najem za določen čas, najmanj za 10 let in se lahko po poteku tega roka podaljša. Najmanj dva meseca pred potekom pogodbe o najemnik mora upravljavec pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal. (2) Če pogodbeni stranki pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti robnike, spomenik in drugo opremo groba v 3 mesecih po preteku in razveljavitvi pogodbe o najemu. (3) Če tega ne stori, stori to upravljavec na stroške najemnika, grob oziroma prostor za grob pa po preteku mirovalne dobe odda drugemu v najem. Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1925 (4) V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljavec pokopališča. (5) Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovi upravljavec. 26. člen V primeru smrti najemnika groba se najem prenese na dediča ali bližnje svojce (zakonec ali otroci), če teh ni, ostane grob v rokah upravljavca. 27. člen Po razveljavitvi pogodbe o najemu je grobni prostor opuščen grob do konca mirovalne dobe, po poteku katere se lahko odda drugemu najemniku. 28. člen (1) Upravljavec razveljavi pogodbo o najemu v naslednjih primerih: • če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna grobnine za preteklo leto, • če najemnik ne vzdržuje grobnega prostora kljub opozorilu in ni sledu o obisku svojcev, • ob opustitvi pokopališča, • če upravljavcu ni znan najemnik oziroma če le-ta ni sporočil spremembe bivališča in imena, • kadar tako zahteva načrt ureditve in razdelitve pokopališča. (2) V primeru tretje in pete alinee mora upravljavec o razveljavitvi pogodbe o najemu obvestiti najemnika vsaj šest mesecev pred opustitvijo pokopališča oz. ureditve in razdelitve pokopališča. (3) V primeru 5. alinee tega člena je upravljavec dolžan zagotoviti nadomestni prostor za premestitev pokojnikov, v kolikor tako zahtevajo svojci oz. najemniki grobov. 29. člen Uporabniki storitev iz tega odloka imajo pravico in obveznost do uporabe storitev pod pogoji določenimi v tem odloku in drugih odlokih s tega področja, pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene njihove pravice in obveznost spoštovanja navodil upravljavca in predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in ostalih predpisov, ki urejajo pokope. 30. člen (dolžnosti in pravice uporabnikov storitev in upravljavca Najemniki grobov so dolžni: • vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi, • spoštovati vsa določila iz pogodbe o najemu, • redno plačevati vzdrževalnino (grobnino-cena najema groba) za pokopališče, • urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasja upravljavca, • v primeru pokopa začasno odstraniti vse predmete na grobnem mestu, ki bi se lahko poškodovali, • upoštevati določila pokopališkega reda. 11 Posegi v prostor na pokopališču 31. člen (posegi v prostor na pokopališču) (1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča. (2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom. (3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v petnajstih (15) dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v 15 dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor. (4) Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna. (5) Če najemnik ne vzdržuje nagrobnega spomenika in groba v celoti in je nagrobna oprema v takšnem stanju, da pomeni nevarnost za obiskovalce pokopališča ali sosednje grobove ali grob zaradi neurejenosti kvari izgled pokopališča, se šteje grob za opuščenega. 12 Grobovi 32. člen (zvrsti grobov) (1) Na pokopališčih v občini so lahko naslednje zvrsti grobov: • enojni, • družinski ali dvojni, • žarni grobovi, • grobnice, • grobišča, kostnice in skupna grobišča, • prostor za raztros pepela in • prostor za anonimni pokop. 33. člen Pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališčne oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba. Za vodenje pokopališkega katastra in načrt mora ustrezno skrbeti upravljavec. 13 Okvirni tehnični normativi za grobove 34. člen (grobovi) (1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni. (2) Družinski ali dvojni grobovi so tisti, kjer je grobni prostor večjih dimenzij od enojnega grobnega prostora, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V družinske grobove se lahko poleg krst pokopavajo tudi žare. (3) Grobnice imajo v celoti obzidan podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. (4)Na pokopališčih so grobovi naslednjih dimenzij: Vrsta groba Dolžina širina Globina Enojni grob 2,0 m 1,1 m min. 1,8 m Družinski grob ali dvojni grob 2,0 m 2,1 m min. 1,8 m Zarni grob 1,0 m 1,0 m min. 0,6 m Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1926 (5) Te dimenzije predstavljajo zunanji vidni obod in veljajo za na novo pridobljena grobna polja in preurejanje obstoječih grobnih polj. (6) Globina prvega pokopa v grob je najmanj 1,80 m. (7) Enojne in družinske grobove je dovoljeno poglobiti, da se lahko vanje zvrsti več zaporednih krst. (8) Odmiki med grobovi smejo biti široki največ 0,5 m in najmanj 0,3 m. Poti med grobovi morajo biti široke najmanj 0,5 m. 35. člen Nagrobni spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja se postavijo v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove pokopališča in so lahko pokončni ali ležeči in ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,2 m. 36. člen Obnova nagrobnih spomenikov in okvirjev ali spreminjanje enojnih grobov v družinske in obratno je možno samo s pisnim soglasjem, ki ga izda upravljavec na podlagi vloge za izdajo soglasja najemnika groba, če je to izvedljivo na določeni lokaciji in v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove. 37. člen Najemnik lahko prosto ureja notranji obod tradicionalnega grobnega polja, vendar na njem ne sme zasajati trajnic, ki bi po višini presegale nagrobni kamne, postavljen na tem grobnem polju. Najemnik mora skrbeti za urejenost grobnega polja, to pomeni, da grobno polje ne sme zaraščati. Če v primeru zaraščanja najemnik kljub pisnemu opozorilu upravljavca grobnega polja ne uredi, lahko upravljavec pogodbo o najemu enostransko prekine in ravna, kot da je grob opuščen in ga nameni za nadaljnji najem. 38. člen (žarni grobovi) (1) Žarni grobovi so talni in zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare. (2) Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča. 39. člen (grobnice) (1) Grobnice imajo v celoti obzidani podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. (2) Nove grobnice je dovoljeno graditi le, če tako določeno s prostorskim aktom, ki ureja pokopališče. 40. člen (grobišča, kostnice in skupna grobišča) (1) Grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča. (2) Kostnice so prostori, v katere se lahko polagajo posmrtni ostanki prekopanih grobov. 41. člen (prostor za anonimni pokop) (1) Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imena pokojnika, namenjen pokopu krst ali žar. (2) Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča. (3) Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. 42. člen (prostor za raztros pepela) (1) Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku. (2) Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč. 43. člen (mirovalna doba za grobove) (1)Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. (2)Mirovalna doba za pokop s krsto je deset let razen za pokop z žaro, kjer ni mirovalne dobe. (3) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe, razen za pokop z žaro. 14 Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture in storitev 44. člen (grobnina) (1) Grobnina (cena najema groba) je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba. (2) Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc. (3) Višino grobnine na predlog upravljavca pokopališča, upoštevajoč predhodna odstavka, s sklepom določi občina, ki pri tem upošteva tudi morebitno pogrebno pristojbino ter druga sredstva, namenjena upravljanju tega pokopališča. (4) Grobnina se lahko plača za obdobje, daljše od enega leta, a največ za deset let. (5) Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja. 45. člen (cenik) Za uporabo pokopališča, pokopališke objekte in naprave ter drugo pokopališko infrastrukturo plačujejo uporabniki oziroma najemniki naslednje cene, ki jih potrdi občinski svet : • cena uporaba poslovilnega objekta ali mrliške vežice, • cena pogrebnega moštva ter izkopa in zasutja grobne jame, • cena prve ureditve groba, • cena najema groba (grobnina). 15 Pogrebna pristojbina 46. člen (pogrebna pristojbina) (1) Občina lahko določi pogrebno pristojbino. (2) Pogrebna pristojbina je denarni znesek, ki ga lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču in ki ga upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba; (3) Pogrebno pristojbino, določi Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah s sklepom, ki se objavi v uradnem glasilu občine. Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1927 16 Nadzor 47. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska inšpekcija (2) Pri izvajanju nadzora lahko inšpekcija izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotovitev izvrševanja določb tega odloka. 17 Prekrški 48. člen (prekrški) (1) Z globo 500,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik če: • odlaga odpadke izven za to določenega prostora; • onesnažuje pokopališke objekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade; • brez soglasja ali v nasprotju z izdanim soglasjem upravljavca opravlja prevoz, kamnoseška, vrtnarska, kovino-strugarska in druga dela; • lepiti ali kako drugače širiti reklamni material; • vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom ali drugim vozilom; • opravlja vožnjo, ustavljanje ali parkiranje na pokopališču, razen za potrebe opravljanja dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba. (2) Z globo 300,00 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 100,00 EUR se kaznuje fizična oseba, ki se • nedostojno vede, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; • odlaga odpadke izven za to določenega prostora; • onesnažuje pokopališke objekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade; • vodi živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča; • brez soglasja ali v nasprotju z izdanim soglasjem upravljavca opravlja prevoz, kamnoseška, vrtnarska, kovino-strugarska in druga dela; • lepiti ali kako drugače širiti reklamni material; • vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom ali drugim vozilom. 18 Prehodne in končna določbe 49. člen Dokler na pokopališčih ni določen prostor raztros pepela, ta vrsta pokopa ni dovoljena. Dokler na pokopališčih ni določen prostor za anonimni pokop ta vrsta pokopa ni dovoljena. 50. člen (prenehanje veljavnosti in začetek veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč in pokopališkem redu v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah (Ur. l. RS, št. 27/2007). Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 354-3/2014-Datum: 27.9.2018 Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, župan 788. Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah Na podlagi določil 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011-ORZGJS40) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10 , 12/14 in UGSO, št. 57/2017) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, na svoji 27. redni seji, dne 27.9. 2018, sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA DODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 24 URNE DEŽURNE POGREBNE SLUŽBE V OBČINI SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah (v nadaljevanju: občina) (2) S tem odlokom se določijo: • dejavnosti, ki so predmet javne službe, • območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • javna pooblastila koncesionarju, • splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja, • začetek in čas trajanja koncesije, • viri financiranja javne službe in način plačila koncesionarja, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. 2. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. II. Predmet javne službe 3. člen (storitve, ki so predmet javne službe) (1) Javna služba po tem odloku obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1928 pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače. (2) Javna služba se opravlja kot koncesionirana javna služba. II. Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 4. člen (območje izvajanja javne službe) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine . 5. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) (1) Uporabniki imajo na območju občine pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristanski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in na negovi podlagi sprejetimi predpisi. (2) Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v primerih, ki jih določa zakon. III. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 6. člen (pogoji) (1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. (2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so: • da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt; • da ima zaposleni najmanj dve osebi; • da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnikov, ki se uporablja izključno v te namene; • da ima najmanj en hladilni prostor za pokojnika; • da ima najmanj eno transportno krsto; • da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki; • da ne obstajajo izključitveni razlogi, ki jih določa zakon, ki ureja javno naročanje (3) Pogoji in dokazila s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev se podrobno opredelijo v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji. IV. Javna pooblastila koncesionarju 7. člen (javno pooblastilo) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe nima javnih pooblastil. VI. Splošni pogoji za izvajanje javne službe 8. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) (1) Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje pogrebne in pokopališke dejavnosti ter podzakonskimi akti sprejetimi na njuni podlagi. (2) V zvezi z izvajanjem javne službe prevzame koncesionar večino tveganj, kar se podrobneje uredi s koncesijsko pogodbo. VII. Obseg monopola 9. člen (obseg monopola) (1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka na celotnem območju občine se podeli enemu koncesionarju. (2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na celotnem območju občine. VIII. Začetek in čas trajanja koncesije 10. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. 11. člen (trajanje koncesije) Koncesija se podeli za obdobje 5 let in jo je možno podaljšati še za enako obdobje, če koncedent ugotovi, da je koncesionar kvalitetno in strokovno izvajal koncesionirano dejavnost. Šteje se, da je koncesionar kvalitetno in strokovno izvajal dejavnost, če uporabniki storitev niso vlagali upravičenih pripomb na delo koncesionarja. IX. Viri financiranja javne službe 12. člen (viri financiranja javne službe) (1) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz plačil uporabnikov javne službe. Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe. (2) Ceno storitev javne službe oblikuje koncesionar v skladu z metodologije za oblikovanje cen storitev 24 urne dežurne službe. Koncesionar mora elaborat o oblikovanju cen posredovati občini v potrditev. (3) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvajanje javne službe. Koncesijska dajatev se obračunava v odstotku od cene storitev javne službe, višina in način plačila se določi s koncesijsko pogodbo. (3) Koncedent se lahko v javnem interesu v korist uporabnikov storitev javne službe odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej določi v koncesijski pogodbi. X. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 13. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem koncesije in zakonitosti dela koncesionarja izvaja občinska uprava in občinski svet. XI. Prenehanje koncesijskega razmerja 14. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odkupom koncesije, • z odvzemom koncesije, • s prevzemom javne službe v režijo, • v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo. Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1929 15. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, • z odpovedjo, • z razdrtjem. (2) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 16. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. Odkup je možen le na podlagi sporazuma obeh strank. (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 17. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe: • če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku, • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, • če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti, • če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta, • zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe, • če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. 18. člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzamejo javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. XII. Način podelitve koncesije 19. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občine. 20. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. (3) Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi. 21. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 6. členu tega odloka. ali razpisni dokumentaciji (3) Merila za izbor koncesionarja se določijo v javnem razpisu. 22. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Za izbiro koncesionarja se uporabi konkurenčni postopek s pogajanji v skladu z določili zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo in smiselni uporabi zakona, ki ureja javno naročanje. (2) Za vodenje postopka javnega razpisa, oceno prijav in ugotovitev sposobnosti in oceno ponudb imenuje župan strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog in ponudb. (3) Po končanem pregledu in vrednotenju strokovna komisija sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te ponudbe tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. (3) Komisija posreduje poročilo občinski upravi, ki izvede upravni postopek za podelitev koncesije po uradni dolžnosti. XIII. Organ, ki opravi izbor koncesionarja 23. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka 22. člena tega odloka. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke v upravnem postopku. XIV. Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 24. člen (organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan. XV. Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe 1. Prenos koncesije 25. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. (2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1930 razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. 2. Višja sila 26. člen (dolžnosti in pravica koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem. 3. Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 27. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 4. Začasen prevzem 28. člen (začasen prevzem) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 5. Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 29. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost. 6. Zavarovanje odgovornosti za škodo 30. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki nastane zaradi nepravilnega izvajanja javne službe. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. XVI. Končna določba 31. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 354-3/2014-Datum: 27.9.2018 Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, župan 789. Sklep o določitvi ekonomske cene v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 94/10 - ZIU, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 55/17) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (Medobčinski uradni vestnik, št. 22/10, 12/14 in UGSO, št. 57/17) ter v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 26. redni seji , dne 6. 9.2018 , sprejel SKLEP O DOLOČITVI EKONOMSKE CENE V VRTCU OSNOVNA ŠOLA IN VRTEC SVETA TROJICA 1. člen Cene vzgojno-varstvenih programov v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica po posameznih programih znašajo mesečno na otroka: SKUPINA CELODNEVNI POLDNEVNI SKRAJŠAN PROGRAM PROGRAM PROGRAM Prvo starostno 403,26 362,93 342,77 obdobje Kombinirani 354,06 318,65 300,95 oddelek 1. in 2. starostnega obdobja Drugo starostno 327,86 295,07 278,68 obdobje 2. člen Cene programov se uporabljajo za izračun plačila staršev in za občino za otroka, vključenega v izbran program predšolske vzgoje od veljavnosti tega sklepa. Višina plačila staršev se določi na podlagi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09, 62/10 - ZUPJS in 40/11) in Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15). 3. člen Vrednost živil za pripravo obrokov za otroke, upoštevan v cenah celodnevnega programa, znaša 22,30 EUR mesečno. V tem znesku je vključen zajtrk, kosilo in popoldanska malica. Vrednost živil v cenah poldnevnega programa 20,07 EUR mesečno in v cenah skrajšanega programa znaša 18,96 EUR mesečno. Vrtec pri izstavitvi računa staršem za pretekli mesec odšteje neporabljena živila za odsotnost otrok od naslednjega napovedanega dne dalje, v sorazmerni višini plačila za program vrtca. Starši so dolžni napovedati odsotnost otroka iz vrtca najkasneje dva dni pred prvim dnem odsotnosti. Dnevni odbitek za živila znaša: • Celodnevni program 1,03 EUR • Poldnevni program 0,93 EUR • Skrajšan program 0,88 EUR. 4. člen Starši otrok, za katere je Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu, lahko Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1931 uveljavijo rezervacijo enkrat letno. Rezervacijo lahko uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj en in največ dva meseca, v koledarskem letu. Starši so jo dolžni vrtcu pisno napovedati najpozneje 5 delovnih dni pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. Starši plačajo rezervacijo v višini 35% njim določenega zneska. 5. člen Ne glede na ostale določbe, v primeru odsotnosti otroka več kot 14 delovnih dni zaradi bolezni ali drugih opravičljivih, objektivnih in nepredvidljivih razlogov, ki morajo biti izkazani z ustreznim zdravniškim potrdilom, plačajo starši 35% njim določene cene oz. plačilnega razreda. za prvi mesec odsotnosti, za odsotnost daljšo od enega meseca pa se starše plačila vrtca oprosti, vendar najkasneje do konca šolskega leta. 6. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi ekonomske cene v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica, številka 602-4/2012-38, z dne 28.9.2017 (UGSO, št. 46/2017). Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1.9.2018. Številka: 602-4/2012 Datum: 6.9.2018 Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, župan 790. Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2018 v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah Na podlagi prvega odstavka 28. člena Zakon o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZPolS-D, 105/08 - odl. US, 11/11, 28/11 - odl. US, 98/13, 8/15 in 6/18 - odl. US) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV št. 22/10, 12/14 in UGSO št. 57/17) je Občinski svet Občine Sveta Trojica, na 26. redni seji, dne 6.9.2018, sprejel SKLEP O DELNI POVRNITVI STROŠKOV VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE 2018 V OBČINI SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH 1. člen S tem sklepom se določijo upravičenci in kriteriji za delno povrnitev stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v letu 2018 v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah. 2. člen Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet in volilne kampanje za župana ne smejo preseči zneskov, ki jih določa zakon, ki ureja volilno kampanjo. 3. člen Organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za člana občinskega sveta, ki so jim pripadli mandati za člane občinskega sveta, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 EUR za dobljen glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču. 4. člen Organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za župana, katerih kandidati so dosegli najmanj 10 % od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,12 EUR za vsak dobljen glas. Če se glasovanje ponovi, sta kandidata, ki kandidirata na ponovnem glasovanju, upravičena do povrnitve stroškov le na osnovi dobljenih glasov na ponovnem glasovanju. Skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču. 5. člen Organizatorju volilne kampanje oziroma kandidatu za volitve v občinski svet ali volitve župana se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje iz proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, 30. dan po predložitvi poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču. 6. člen S pričetkom veljavnosti tega sklepa preneha veljati Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah (UGSO, št. 40/2014). Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 040-1/2018 Datum: 6.9.2018 Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, župan OBČINA ŠENČUR 791. Odlok o koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z območja Občine Šenčur Na podlagi 32., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO in 127/06 - ZJZP, 38/2010 - ZUKN in 57/2011 -ORZGJS40), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 100/2008 , 79/2009, 14/2010 , 51/2010, 84/2010,40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US) 4._ člena Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Šenčur (Uradno glasilo slov. občine, štev. 25/2018) ter 16. člena Statuta občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št.9/2018), je Občinski svet občine Šenčur na 28. seji dne 20.06.2018 sprejel ODLOK O KONCESIJI ZA GOSPODARSKI JAVNI SLUŽBI OBDELAVE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV IN ODLAGANJA OSTANKOV PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOV Z OBMOČJA OBČINE ŠENČUR I. Splošne določbe Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1932 1. člen (predmet odloka) (1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se zaradi zagotovitve sodelovanja pri skupnem izvajanju storitev obveznih gospodarskih javnih služb določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javni službi) ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije. (2) Izvajanje gospodarskih javnih služb iz prejšnjega odstavka se v občini Šenčur zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javnih služb iz prejšnjega odstavka z zaokrožitvijo, enotnostjo in optimalno izkoriščenostjo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) kot infrastrukture predmetnih javnih služb, doseganja skupnih ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov skladno z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter zaradi znižanja stroškov storitev za uporabnike v javnem interesu, zagotavlja s horizontalnim sodelovanjem občin z območja osrednje/zahodne Slovenije ter koncesionarja iz petega odstavka tega člena pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za izvajanje javnih služb. Podlaga za horizontalno sodelovanje pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za izvajanje javnih služb je Pogodba o pristopu občine Šenčur k skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana -RCERO Ljubljana. (3) Za naloge, ki jih bo v okviru horizontalnega sodelovanja pri zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka izvajal koncesionar iz petega odstavka tega člena, podeli občina Šenčur koncesionarju koncesijo skladno s petim odstavkom tega člena. (4) Odlok se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah. (5) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje 10 let neposredno družbi SNAGA, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: koncesionar) skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe. 2. člen (pojmi in izrazi v odloku) (1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo: 1. »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba« (v ednini oziroma dvojini): sta obvezni gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov; 2. »koncedent«: je občina Šenčur, (v nadaljevanju tudi občina), 3. »občinski svet«: je Občinski svet občine Šenčur, 4. »koncesija«: je skupen izraz za koncesijo za izvajanje gospodarskih javnih služb iz prvega člena; termin »koncesija« se uporablja zaradi ureditve pravnega razmerja v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe, čeprav Direktiva o koncesijah tako koncesijo izključuje iz osebne/stvarne veljavnosti direktive; 5. »koncesionar«: je SNAGA, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana; 6. »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku; 7. »povzročitelj odpadkov«: je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov oziroma oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava odpadkov; 8. »uporabniki«: so vsi povzročitelji odpadkov. (2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja, in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti ravnanja z odpadki. II. Vsebina in obseg izvajanja javnih služb 3. člen (vsebina javnih služb) (1) Vsebino in dejavnosti, ki jih zajemata gospodarski javni službi iz 1. člena, določajo zakon, podzakonski predpisi in odlok, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Šenčur. 4. člen (ločeni računovodski izkazi) (1) Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. 5. člen (območje izvajanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb) (1) Koncesionirani gospodarski javni službi iz 1. člena tega odloka se zagotavljata za celotno območje občine Šenčur. (2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javnih služb na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetih predpisov. (3) Storitve javnih služb so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javnih služb je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna. 6. člen (objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb) (1) Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb, so Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana -RCERO LJUBLJANA (v nadaljevanju: RCERO), vključno z odlagališčem z objekti, napravami in omrežjem za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na lokaciji Barje v Ljubljani, skladno s predpisi o odlagališčih, in drugi objekti in naprave za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter v lasti oziroma v upravljanju Snage d.o.o. ali občin podpisnic Sporazuma o zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. III. Obveznosti in javna pooblastila koncesionarja v okviru izvajanja javnih služb 7. člen (obveznosti koncesionarja) (1) Dolžnosti koncesionarja so zlasti: • v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javni službi, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo; • upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki; Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1933 • izvajati javni službi skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki ga na podlagi javnega pooblastila izdela vsako leto do konca novembra za naslednje leto; • zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javnih služb); • uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov; • pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javnih služb in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javnih služb ter na podlagi pooblastila oblikovati cene storitev javnih služb; • svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov; • voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb. IV. Financiranje javnih služb 8. člen (viri financiranja) (1) Javni službi se financirata: • s ceno storitev javnih služb, • iz sredstev, zbranih od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne ali energetske uporabe, • iz okoljske dajatve, • iz proračuna, • iz drugih virov. (2) Cena storitev javnih služb se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (3) Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo za oblikovanje cen storitev javne službe. (4) Predlagana cena ne sme biti višja od cene storitev, ki je določena za uporabnike na območju Mestne občine Ljubljana, ki je investitor RCERO, povečana za pet odstotkov. (5) Organ, ki v imenu koncedenta po tem odloku sprejme cene, določa zakon ali odlok. (6) Kolikor ni drugače določeno s predpisi, je za občine, ki so članice Sveta RCERO, po pooblastilu iz tega odloka, pristojni organ za potrditev cene Svet RCERO. (7) Podrobnosti v zvezi z obračunom javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se lahko uredijo s tarifnim pravilnikom za javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga sprejme občina, v kolikor ni urejeno z drugim veljavnim aktom. (8) Izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in koncesionar se s posebno pogodbo dogovorita, da bo obračun v imenu in za račun koncesionarja opravljal zbiralec komunalnih odpadkov. 9. člen (koncesijska dajatev) (1) Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve. V. Koncesija 10. člen (sklenitev koncesijske pogodbe) (1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe z občino Šenčur. (2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. 11. člen (koncesijska pogodba) (1) S koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja, njegova odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in naprav za izvajanje javnih služb. 12. člen (koncesionarjev pravni monopol) (1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: • izključno pravico opravljati javni službi iz 1. člena tega odloka, • dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu. (2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. 13. člen (trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let. (2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči skladno z dnem sklenitve koncesijske pogodbe in se zaključi zadnji dan koledarskega leta v katerem se izteče 10 let od sklenitve koncesijske pogodbe. (3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom. 14. člen (razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) (1) Koncesijska pogodba, ki je v nasprotju s tem odlokom, je v tem delu neveljavna. 15. člen (razmerje do podizvajalcev) (1) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun. VI. Nadzor 16. člen (nadzor nad izvajanjem javnih služb) (1) Nadzor nad izvajanjem javnih služb izvaja pristojni Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1934 organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javnih služb, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja. (2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila v zvezi z izvajanjem javnih služb pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo. (3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. 17. člen (inšpekcijski nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi Medobčinski inšpektorat Kranj, ki je na območju občine Šenčur pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu. 18. člen (finančni nadzor) (1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija. Koncedent ima pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. (2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav, ki so predmet koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze ...), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. (3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora. (4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. (5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. VII. Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta 19. člen (izvajanje javnih služb) (1) Uporabniku storitve javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov obračunava stroške storitev koncesionar. (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena, koncesionar pooblasti izvajalca gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, da v njegovem imenu in za njegov račun obračunava te storitve. (3) V primeru realizacije drugega odstavka tega člena pripada izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov nadomestilo upravičenih stroškov, ki zajema stroške obračuna, pošiljanja računov, plačilnega prometa, izterjave, kot tudi sodne stroške in odpise terjatev ter druge tovrstne stroške in znaša 5% od vrednosti prevzetih odpadkov za sprejeto količino odpadkov. O spremembi višine nadomestila odloči Svet RCERO, kolikor ni drugače določeno s predpisi ali drugimi veljavnimi akti, s potrditvijo elaborata in z uveljavitvijo cene, za katero je v kalkulaciji cene predvidena postavka tega nadomestila za vse občine v enakem deležu od plačanih računov. 20. člen (obveščanje o statusnih spremembah) (1) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe ali pogoji podelitve koncesije, lahko koncedent na način in pod pogoji kot je to določeno v tem odloku, koncesijsko pogodbo razdre. (2) Pogoj za obstoj koncesijskega razmerja je, da poslovni delež v koncesionarju in poslovni delež v družbi JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana, ki ima v lasti stoodstotni poslovni delež koncesionarja, razen v primeru določenim z zakonom, ni prenesen na osebo zasebnega prava. 21. člen (obveščanje koncedenta) (1) Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so: • postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo; • stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javnih služb; • poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti; • v vseh primerih višje sile. 22. člen (odgovornost koncesionarja) (1) Za izvajanje javnih služb je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javnih služb. (2) Koncesionar kot izvajalec javnih služb je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini Šenčur, uporabnikom ali tretjim osebam. (3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnosti), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo -zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem javnih služb ali v zvezi z opravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci občini Šenčur, uporabnikom ali tretjim osebam). 23. člen (dolžnosti in pravice koncedenta) (1) Dolžnosti koncedenta so, da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku. (2) Pravice koncedenta so zlasti: • nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in finančni nadzor; • druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo. Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1935 24. člen (pristojnosti župana in občinske uprave) (1) Če ni drugače določeno (napr. glede inšpekcije...) je pristojni organ po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarski javni službi, ki sta predmet tega odloka. (2) O pritožbah zoper ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov odloča župan. 25. člen (pravice uporabnikov) (1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico: do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev, pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, uporabljati storitve javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi. (2) Uporabnik storitev javnih služb se lahko v zvezi z izvajanjem javnih služb pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. 26. člen (dolžnosti uporabnikov) (1) Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost: • upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javnih služb, • prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo. VIII. Prenos koncesije 27. člen (oblika) (1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena le ob soglasju koncendenta. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. (2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. IX. Prenehanje koncesijskega razmerja 28. člen (načini prenehanja koncesijskega razmerja) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • s prenehanjem koncesionarja, • z odvzemom koncesije, • z odkupom koncesije. 29. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, • z enostranskim razdrtjem, • z odstopom od koncesijske pogodbe, • s sporazumno razvezo. (2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora koncesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot 1 (eno) leto po prenehanju koncesijske pogodbe. 30. člen (potek roka koncesije) (1) Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena. 31. člen (razdrtje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha v naslednjih primerih: • z uvedbo postopka zaradi insolventnosti ali drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju; • če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije; • če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, • če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam; • če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe. (2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti. (3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremostljivih okoliščin. (4) Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. Prav tako je koncedent dolžan kocesionarju povrniti škodo v primeru iz drugega odstavka tega člena. 32. člen (odstop od koncesijske pogodbe) (1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: • če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno, • če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno. (2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja. 33. člen (sporazumna razveza) (1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. (2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. 34. člen (prenehanje koncesionarja) (1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. (2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1936 pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje, ...). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. 35. člen (odvzem koncesije) (1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: • če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, določenim s koncesijsko pogodbo, • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba. (2) Koncesijsko razmerje preneha z dnem uveljavitve spremembe koncesijskega akta. (3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. (4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava. 36. člen (odkup koncesije) (1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet občine, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nove predpise o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali druge sorodne pravice. O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj 1 (eno) leto vnaprej. (2) Pogoji, način in obseg odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo, pri čemer znesek odkupa ne sme biti višji od ustvarjene razlike med stroškovno ceno koncesionarja pred in po zaključku predčasno prekinjenega koncesijskega razmerja pomnoženo z izpadlimi količinami. X. Višja sila in spremenjene okoliščine 37. člen (višja sila) (1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremostljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in niso nastopile po volji pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti (npr. tehnični ali zakonodajni), pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. (2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirani javni službi tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih. (3) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah. (4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih in nepremostljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru lahko prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov. 38. člen (spremenjene okoliščine) (1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. (2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirani javni službi iz koncesijske pogodbe. XI. Uporaba prava in reševanje sporov 39. člen (uporaba prava) (1) Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. 40. člen (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) (1) V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže. XII. Prehodne in končne določbe 41. člen (odločba o izbiri koncesionarja) (1) Ta odlok, v katerem je določen koncesionar za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, je skladno z prvim odstavkom 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 51/11 - 0RZGJS40) individualni akt o izbiri koncesionarja. Z uveljavitvijo odloka nastane koncesijsko razmerje, ki se začne izvrševati v roku iz drugega odstavka 13. člena tega odloka. 42. člen (sklenitev koncesijske pogodbe) (1) Najkasneje v 3 mesecih po uveljavitvi tega odloka pošlje koncedent koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od uskladitve njenega besedila. Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1937 (2) Do sklenitve koncesijske pogodbe se kot podlaga za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov šteje obstoječa Pogodba o sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana RCERO Ljubljana z dne 21.6.2006 in Pogodba o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana -RCERO Ljubljana z dne 15.12.2009 ter Pogodba o pristopu občine Šenčur k skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana -RCERO Ljubljana. (3) V primeru nasprotja med pogodbami iz prejšnjega odstavka in predpisi veljajo neposredno predpisi. 43. člen (začetek veljavnosti odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 354-0043/2018-1 Datum: 20.06.2018 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 792. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja Šenčur ŠE-34 (usklajen predlog) Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 -ZUreP-2), 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 - ZureP-2) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 29. redni seji, dne 26.09.2018 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA UREJANJA ŠENČUR ŠE-34 (USKLAJEN PREDLOG) I. Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se skladno z Občinskim prostorskim načrtom Občine Šenčur (krajše: OPN Občine Šenčur) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/17-UPB, 4/18) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja Šenčur ŠE-34 (krajše: OPPN). (2) OPPN je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o. pod številko projekta P150170, v avgustu 2018. 2. člen (vsebina OPPN) Ta odlok določa: • območje OPPN, • vplive in povezave s sosednjimi območji, • arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, • načrt parcelacije, • pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, • rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, • rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, • rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, • etapnost izvedbe in druge pogoje za izvajanje prostorske ureditve, • dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, • končne določbe. 3. člen (prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) (1) S tem odlokom se načrtuje večstanovanjska gradnja z možnimi spremljajočimi dejavnostmi in pripadajoča zunanja ureditev ter opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo. (2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne, telekomunikacijske in druge gospodarske javne infrastrukture. 4. člen (sestavni deli OPPN) (1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka), grafični del in priloge. (2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte: 1. Načrt namenske rabe prostora: 1.1 Izsek iz kartografskega dela OPN Občine Šenčur 2. Vplivi in povezave s sosednjimi območji: 2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora 3. Načrt območja z načrtom parcelacije: 3.1 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN 3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra 4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev: 4.1 Zazidalna situacija z značilnimi prerezi 4.2 Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin 4.3 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav (3) OPPN ima naslednje priloge: • izvleček iz OPN Občine Šenčur, • prikaz stanja prostora, • strokovne podlage, • smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, • obrazložitev in utemeljitev OPPN, • povzetek za javnost. II. Območje oppn 5. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN zajema severovzhodni del enote urejanja prostora ŠE-34, ki je skladno z OPN Občine Šenčur po namenski rabi opredeljena kot območje centralnih dejavnosti (CU). (2) Območje OPPN se nahaja na južnem delu naselja Šenčur ob Delavski cesti. Območje v naravi predstavlja nepozidano zemljišče, ki na severni in zahodni strani meji na obstoječo pozidavo (s stanovanjsko in gostinsko namembnostjo), na vzhodni strani na občinsko cesto Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1938 (Delavska cesta), na južni strani pa na dostopno pot za objekte Delavska cesta 22, 24 in 26. (3) Ureditveno območje OPPN obsega zemljišči (stanje GURS, avgust 2018) s parc. št. 1344/1 in 1331/8, k.o. Šenčur v skupni površini cca. 3.589 m2. (4) Širše območje OPPN obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja, po katerih je predviden potek infrastrukturnih priključkov in sicer: • vodovod: 1893/1, 1331/6, k.o. Šenčur, • elektrovod: 1331/6, 1893/1, 2055, 2009, 1912/1, 8/2, k.o. Šenčur, • plinovod: 1331/6, 1893/1, k.o. Šenčur, • telekomunikacije: 1893/1, k.o. Šenčur. (5) V območje posegov je zaradi izvedbe priključkov na obstoječa infrastrukturna omrežja možno dodati tudi druge parcelne številke izven ureditvenega območja OPPN, v kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije za navezave na obstoječa infrastrukturna omrežja, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno. (6) Obseg in meja območja OPPN sta razvidna v grafičnem delu OPPn. III. Vplivi in povezave s sosednjimi območji 6. člen (vplivi in povezave s sosednjimi območji) (1) Območje OPPN je namenjeno večstanovanjski gradnji, ki je umeščena med obstoječo poslovno pozidavo ob glavni cesti G2-104/1136 Kranj-Brnik na južni strani in stanovanjskim delom naselja na severni in zahodni strani. Vzhodno od obravnavanega območja so nepozidane površine, na katere je predvidena širitev naselja s stanovanjsko gradnjo in nizom poslovnih objektov ob glavni cesti. (2) Predvidena gradnja upošteva orientacijo, merilo in višino obstoječih okoliških objektov ter se jim prilagaja. Novi objekti so v prostor umeščeni in zasnovani tako, da predstavljajo zvezen prehod med obstoječo pozidavo s stanovanjsko in gostinsko namembnostjo na severni strani ter poslovnimi objekti, umeščenimi neposredno ob glavni cesti, južno od območja OPPN. (3) Območje OPPN je prometno navezano na sosednje enote urejanja prostora preko obstoječe obodne ceste. Dostop na območje OPPN je mogoč z občinske ceste (Delavska cesta) z oznako LZ 390411, ki poteka ob vzhodnem robu območja OPPN in se na južni strani priključuje na glavno cesto G2-104/1136 Kranj-Brnik. (4) Gradnja, ki je načrtovana v območju OPPN, se bo glede na svoje potrebe priključevala na vodovodno, kanalizacijsko, električno in telekomunikacijsko omrežje ter po potrebi tudi na plinovodno omrežje, za kar bo treba zgraditi nove priključke na obstoječa in predvidena infrastrukturna omrežja, ki se nahajajo v neposredni bližini obravnavanega območja. (5) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so prikazani v grafičnem načrtu »2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«. IV. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev 7. člen (vrste dopustnih gradenj) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi: • gradnja novega objekta (tudi dozidave in nadzidave v okviru dopustnih kapacitet in gabaritov), • rekonstrukcija objekta, • odstranitev objekta, • sprememba namembnosti (v okviru dopustnih dejavnosti), • vzdrževanje objekta in vzdrževalna dela v javno korist, • gradnja in urejanje zunanjih zelenih in utrjenih površin, • postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, • gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture ter • utrjevanje, sanacija in izravnava zemljišč. 8. člen (vrste dopustnih objektov in dejavnosti) (1) Na obravnavanem območju je predvidena večstanovanjska gradnja, ki jo sestavljata dve stavbi (stavbi 1 in 2), ki sta povezani s pritličnim povezovalnim delom. Pod nivojem terena je predvidena skupna kletna garaža. (2) Primarno je na območju OPPN dopustna umestitev naslednjih objektov in dejavnosti (po enotni klasifikaciji CC-SI): • 11220 Tri- in več stanovanjske stavbe, • 12420 Garažne stavbe (samo podzemne garaže, pokrita parkirišča in kolesarnice). (3) Poleg zgoraj naštetih se v stavbi 2 lahko umešča tudi naslednje objekte in dejavnosti (po enotni klasifikaciji CC-SI): • 121 Gostinske stavbe, • 122 Poslovne in upravne stavbe, • 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, • 126 Stavbe splošnega družbenega pomena, • 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, • 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine, • 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, • 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo nadstrešnice). (4) Na celotnem območju OPPN je dopustna tudi gradnja novih in vzdrževanje ter rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture in urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin (po enotni klasifikaciji CC-SI): • 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, • 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, • 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti (samo sončne elektrarne in podobno), • 24110 Športna igrišča, • 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki in trgi), • 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (ograje, oporni zidovi in podobno), • 3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena, • 3211 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin. 9. člen (zasnova prostorske ureditve) (1) Zasnova prostorske ureditve izhaja iz obstoječe pozidave in ustvarjenih razmer v prostoru, tipologije načrtovane gradnje in prostorskih zahtev predvidenih dejavnosti. Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1939 (2) Dostop in dovoz na območje OPPN je predviden z Delavske ceste na vzhodni strani in z dostopne poti za objekte Delavska cesta 22, 24 in 26 na južni strani. (3) Predvideno večstanovanjsko gradnjo sestavljata dve stavbi (stavbi 1 in 2), ki sta predvideni kot dva ločena in med seboj vzporedna kubusa, ki bosta umeščena v vzhodnem in zahodnem delu območja tako, da bosta med seboj zamaknjena. Stavbi bosta v pritličju povezani s pritličnim povezovalnim delom. Smer objektov sledi obstoječi poslovni pozidavi na južni strani. (4) Pod nivojem terena je predvidena skupna kletna garaža. Pokrit uvoz v kletno garažo je predviden na severovzhodni strani območja, peš dostop do nje pa je predviden tudi preko pokritega zunanjega stopnišča na južni strani območja. 10. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov) (1) Urbanistično in arhitekturno oblikovanje predvidenih gradenj na območju mora biti sodobno, kakovostno in usklajeno. (2) Dovoljena je masivna in montažna gradnja. (3) Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in poenoteno. Fasade stavb morajo biti zasnovane s kakovostnimi, trajnimi in sodobnimi materiali. (4) Dovoljujejo se arhitekturni poudarki, balkoni in nadstreški, ki morajo biti oblikovani skladno z zunanjo podobo stavbe. (5) Strehe naj bodo ravne oziroma v minimalnih naklonih in praviloma skrite za venci, fasadnimi elementi oziroma oblogami fasad. (6) Izbor in barva kritine morata biti praviloma enotna, svetleči in bleščeči materiali niso dopustni. Dopustna je izvedba ozelenjenih streh. (7) Na strehah stavb je dopustno postavljati sončne zbiralnike ali sončne celice (fotovoltaika). Oblikovanje streh se lahko prilagaja zahtevam, ki omogočajo izrabo energije sončnega sevanja (fotovoltaični sistemi, solarni sistemi in podobno). (8) Objekti morajo biti načrtovani v skladu s predpisi o mehanski odpornosti in stabilnosti, požarni varnosti v stavbah, o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah in ostalimi bistvenimi zahtevami za graditev stavb ter veljavno zakonodajo. (9) Za dele objekta v javni rabi je treba zagotoviti neovirano uporabo in gibanje funkcionalno oviranim osebam, tako zunaj kot znotraj objekta. 11. člen (lega objektov na zemljišču) (1) Stavbi 1 in 2 sta umeščeni znotraj območja za umestitev stavb, ki je omejeno z gradbeno mejo (GM). Gradbena meja (GM) je črta, ki je novi stavbi ne smeta presegati, lahko pa se je dotikata ali pa sta od nje odmaknjeni v notranjost območja. (2) Izven okvirov gradbene meje (GM) je poleg zunanjih ureditev (površine za mirujoči promet, dostopi, infrastrukturne in krajinske ureditve in podobno) dopustna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, nadstrešnic in postavitev naprav. Gradbeno mejo lahko presegajo tudi izpostavljeni deli stavb, kot npr. arhitekturni poudarki, balkoni, nadstreški, venci in podobno. (3) Izvedba kletnih etaž je dovoljena znotraj območja, ki je omejeno z gradbeno mejo kleti (GMk). Gradbena meja kleti je črta, ki je podzemne etaže stavb ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost območja. (4) Izven okvirov gradbene meje kleti (GMk) je dopustna gradnja pomožnih objektov kleti, kot na primer pokrite uvozne klančine in drugi zunanji pokriti dostopi v kletne etaže, prezračevalni in svetlobni jaški in podobno, pri čemer morajo biti vsi deli kleti od predvidenega pločnika ob jugovzhodnem robu območja oddaljeni najmanj 1,0 m ter od zemljišča ceste na parc. št. 1893/1, k.o. Šenčur najmanj 3,0 m. (5) Izven okvirov gradbene meje morajo odmiki za zahtevne in manj zahtevne objekte znašati najmanj 4 m, za enostavne in nezahtevne pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki od navedenih so dovoljeni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča in pod pogojem, da so usklajeni z zahtevami nosilcev urejanja prostora, s predpisi s področja graditve objektov in varstva pred požarom. (6) Odmiki med novimi in obstoječimi stavbami morajo biti taki, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da sta možna vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta. (7) Medposestna ograja se praviloma postavi na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m. (8) Od cestnega sveta javne ceste morata biti ograja ali oporni zid odmaknjena najmanj 1,0 m, razen, če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. Za postavitev ograje ob javni cesti je treba pridobiti soglasje upravljavca, ki določi ustrezne odmike in višine tako, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev. (9) Objekti gospodarske javne infrastrukture ter druge prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. (10) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v kletno garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pod do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se vozilo lahko ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje. 12. člen (velikost objektov) (1) Maksimalna velikost večstanovanjske gradnje je opredeljena z: • regulacijskimi elementi (gradbena meja GM in GMk), • dopustnim faktorjem zazidanosti (FZ), • dopustnim faktorjem izrabe (FI), • najmanjšim faktorjem zelenih površin (Fzp), • največjo višino objekta. (2) Faktor zazidanosti (krajše: FZ) na območju OPPN ne sme preseči 0,5. FZ je razmerje med zazidano tlorisno površino vseh objektov (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) in celotno površino parcele, namenjene gradnji. (3) Faktor izrabe (krajše: FI) na območju OPPN ne sme biti večji od 1. FI se določi kot razmerje med bruto etažno površino objekta (BTP) in celotno površino parcele, namenjene gradnji. FI ne zajema površine pod terenom. (4) Faktor zelenih površin (krajše: Fzp) na območju OPPN mora biti najmanj 0,2. Fzp se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na faktor izrabe parcele, namenjene gradnji objekta. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1940 ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostor za ekološki otok in podobno). (5) Dopustna etažnost stavb na območju je K+P+2N. (6) Glede na geomehanske in geološko hidrotehnične pogoje ter racionalnost izgradnje je dovoljena gradnja več kletnih etaž. (7) Maksimalni višinski gabariti stavb in vseh drugih objektov na območju OPPN so omejeni z nadmorsko višino 408 m (vodoravna omejitvena ravnina Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana). Omejitev velja za vse dele objektov, tudi za klimatske naprave, antene in druga morebitna zvišanja osnovne višine objekta. 13. člen (pogoji za oblikovanje zunanjih površin) (1) Kote zunanjih ureditev morajo biti prilagojene kotam dostopnih cest in okoliškega terena. (2) Kota pritličja objektov je lahko največ 30 cm nad koto utrjenega terena ob objektu. (3) Vse povozne površine morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Odvajanje padavinskih vod mora biti zagotovljeno preko peskolovov in lovilcev olj. (4) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in/ali intenzivno ozelenjeni. (5) Na območju OPPN je dopustno umeščati objekte za oglaševanje, v skladu z veljavnim občinskim odlokom, ki ureja postavitev objektov za oglaševanje, ter pod pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora, katerih posamezni poseg posega na območje v njihovi pristojnosti. Pri umeščanju objektov za oglaševanje je treba upoštevati tudi OPN Občine Šenčur, vključno s Prilogo 1 in v njej predpisane maksimalne gabarite (površina, višina). (6) Zunanje površine bodo namenjene ureditvi parkirnih in manipulativnih površin, ureditvi dostopov in dovozov. Odprte bivalne površine bodo tlakovane ali zatravljene ter zasajene z drevesi in grmovnicami. Na območju OPPN je treba zagotoviti najmanj 20 % zelenih površin, v okviru katerih je treba predvideti zasaditev najmanj 20 dreves/ha. (7) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest, je treba ozeleniti z najmanj 1 drevesom na 6 parkirnih mest. Določilo ne velja pri urejanju parkirnih mest nad kletno garažo. (8) Deli podzemne garaže, ki niso zgrajeni pod stavbo, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali pa mora biti streha garaže na terenu urejena kot funkcionalna površina (nadzemno parkirišče, otroško igrišče, trg in podobno). (9) Ureditev zelenih površin v obcestnem prostoru mora izpolnjevati zahteve, ki jih postavlja varnost prometa, in ne sme ovirati preglednosti na cesti. Zasaditve se predvidi izven pregledne berme, preglednostnih trikotnikov ter izven prostora za postavitev prometne signalizacije in opreme. (10) Izbrane rastlinske vrste za urejanje zelenih površin znotraj območja OPPN morajo biti avtohtone. (11) Projektna dokumentacija za načrtovano gradnjo mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. 14. člen (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Na celotnem območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: • majhna stavba in majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, • pomožni objekt v javni rabi, • ograja, • podporni zid, • rezervoar, • vodnjak in vodomet, • priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, • samostojno parkirišče, • kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno, • športno igrišče na prostem, • vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, • objekt za oglaševanje, • pomožni komunalni objekt, • pomožni objekt namenjen obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, • pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. (2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno usklajeni (glede materialov, barv in drugih oblikovnih značilnosti) s stavbo, h kateri pripadajo. (3) Za gradnjo in oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov na območju OPPN je treba upoštevati OPN Občine Šenčur, vključno s Prilogo 1. V. Načrt parcelacije 15. člen (načrt parcelacije) (1) Območje OPPN predstavlja enotno parcelo, namenjeno gradnji. (2) Dopustna je tudi parcelacija za potrebe objektov gospodarske javne infrastrukture (ceste ipd.). (3) Parcelacija je določena v grafičnem načrtu »3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra«. VI. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 16. člen (splošni pogoji) (1) Načrtovana komunalna oprema območja obsega električno, vodovodno, kanalizacijsko, plinsko in telekomunikacijsko omrežje, ki je razvidno iz grafičnega načrta 4.2 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«. (2) Predvideno večstanovanjsko gradnjo je treba priključiti na elektriko, vodovod in kanalizacijo ter ji zagotoviti priključevanje na javno cestno omrežje. (3) Spodbuja se uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Treba je upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije ter stavbo priključiti na ekološko čiste vire energije oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo. (4) Kot energetski vir za objekte na območju OPPN je predviden zemeljski plin, ki se ga lahko uporablja v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Obnovljivi viri energije (biomasa, energija sončnega sevanja, toplotne črpalke in podobno) so lahko tudi edini vir energije za ogrevanje objektov. (5) Obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo je dopustno odstranjevati, prestavljati, obnavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi. (6) Pri načrtovanju in izvedbi infrastrukturnega omrežja za priključitev na obstoječe in predvideno komunalno, električno in telekomunikacijsko omrežje je treba Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1941 upoštevati predpisane medsebojne odmike med posameznimi vodi ter smernice vseh pristojnih upravljavcev. Za priključitev na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko omrežje je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati ustrezno dokumentacijo, ki mora biti skladna z veljavno področno zakonodajo in pravilniki za posamezna področja ter pogoji pristojnega upravljavca oziroma izvajalca javne službe. (7) Gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov ter naprav mora potekati usklajeno. 17. člen (vodovodno omrežje za sanitarno vodo in vodo za gašenje) (1) V predvidenih objektih se bo voda koristila v sanitarne in požarne namene. (2) Za potrebe oskrbe novih objektov z vodo se znotraj območja OPPN predvidi nov priključek na obstoječe vodovodno omrežje NL DN 150, ki poteka v Delavski cesti ob vzhodnem robu obravnavanega območja. Nove objekte je treba na javno vodovodno omrežje priključiti s samostojno priključno cevjo in merilno napravo. (3) Vodomerni jašek mora biti lociran na vstopu priključne cevi na zemljišče v nepovozni površini, tako da bo vedno dostopen pooblaščenim osebam upravljavca. (4) Voda za požarno varnost se zagotavlja iz obstoječega javnega vodovodnega omrežja v količini 10 l/s. V okolici obravnavanega območja se nahaja več obstoječih nadtalnih požarnih hidrantov na medsebojnih razdaljah do 80 m. (5) V objektih se voda za požarno varnost zagotavlja preko vgrajene merilne naprave. (6) Za priključitev na javno vodovodno omrežje je treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti skladna s predpisi in pravilniki s področja oskrbe s pitno vodo in pogoji pristojnega upravljavca. 18. člen (odvajanje odpadnih in padavinskih vod) (1) Kanalizacija obravnavanega območja je zasnovana v ločenem sistemu. (2) Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno. Komunalne odpadne vode: (3) Za potrebe odvoda komunalnih odpadnih vod iz predvidenih objektov se znotraj območja OPPN predvidita dva nova priključka na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje Dn 200 (z iztokom proti Centralni čistilni napravi Kranj), ki poteka ob južnem robu obravnavanega območja. (4) Zaradi izgradnje kletne garaže je predvidena prestavitev obstoječe javne kanalizacije komunalnih odpadnih vod DN 200, ki poteka ob južnem robu območja OPPN, v dolžini cca. 43 m. (5) Prestavitev odseka javne kanalizacije komunalnih odpadnih vod ne sme ovirati obratovanja javne kanalizacije na predmetnem območju. Nov odsek kanalizacije komunalnih odpadnih vod mora biti ustrezno dokumentiran in tehnično pregledan s strani lastnika in upravljavca. (6) Priključevanje novih objektov z direktnim priključkom je možno samo za odtoke s pritličja in nadstropij. Odtok iz kleti je možen samo preko črpališča. (7) Za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ter za prestavitev obstoječega javnega kanala je treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti skladna s predpisi in pravilniki s področja odpadnih vod in pogoji pristojnega izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod. Za prestavitev javnega kanala mora biti pridobljeno soglasje lastnika infrastrukture (Občine Šenčur) ter vpisana služnost v zemljiški knjigi. Padavinske odpadne vode: (8) Padavinske vode je treba ponikati na zemljišču investitorja. (9) Padavinske vode s parkirišč in drugih povoznih utrjenih površin, na katerih se odvija motorni promet, se odvaja v ponikovalnico preko lovilca olj. 19. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Na obravnavanem območju elektroenergetsko omrežje še ni zgrajeno. (2) Severno od obravnavanega območja se nahaja obstoječe elektroenergetsko omrežje, ki se napaja iz transformatorske postaje (krajše: TP) 629 Šenčur Zupanova. Vzhodno od območja je za potrebe napajanja območja OPPN za območje urejanja Šenčur ŠE-32 -1.faza (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 54/16) načrtovana nova TP, ki je predvidena tudi za napajanje sosednjih območij. (3) Napajanje novih porabnikov na območju OPPN se lahko preko lastnih nN priključkov zagotovi po eni izmed spodaj navedenih variant: • iz novo predvidene TP na sosednjem območju ŠE-32 - 1.faza ali • iz obstoječe TP 629 Šenčur Zupanova, vendar samo v primeru, če TP na območju ŠE-32 - 1. faza do izgradnje načrtovanih objektov na območju OPPN še ne bo zgrajena. (4) Priključno merilna omarica mora biti praviloma locirana na parcelni meji oziroma mora biti dostopna z javnih površin. Njena lokacija bo natančneje določena v projektu elektrifikacije območja. (5) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti njihovo zakoličbo. (6) Za priključitev na elektroenergetsko omrežje je treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s tehničnimi predpisi in standardi ter skladno s pogoji pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja. (7) Točen način priključitve bo podan v soglasju za priključitev, ko bodo poznane potrebe po električni moči. (8) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba upoštevati zakonska določila in določila veljavnih podzakonskih predpisov, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. (9) V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan pri upravljavcu distribucijskega omrežja naročiti projektno dokumentacijo prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav. Vse stroške izdelave te projektne dokumentacije nosi investitor. Vsa morebitna dela prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav lahko opravi samo upravljavec distribucijskega omrežja, na stroške investitorja. 20. člen (razsvetljava) (1) Razsvetljava funkcionalnih površin načrtovane gradnje na območju OPPN bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave. (2) Predvidena interna razsvetljava mora biti načrtovana in izvedena skladno z veljavnimi predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. 21. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Ob severovzhodnem robu območja OPPN poteka obstoječa TK kabelska kanalizacija, v kateri potekajo glavni napajalni hrbtenični optični kabel Kranj-Šenčur- Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1942 Cerklje-Kamnik, optični kabel Kranj-Šenčur-Visoko-Preddvor-Jezersko ter optični kabli za celoten kompleks Letališča Brnik in PC Šenčur. (2) Novi objekti na območju OPPN imajo možnost priključitve na obstoječe TK omrežje, ki poteka v Delavski cesti ob vzhodnem robu obravnavanega območja. Za priklop na TK omrežje je treba na obstoječi TK kanalizaciji zgraditi nov pomožni kabelski jašek. (3) Za priklope novih objektov na TK omrežje je treba izdelati projektno dokumentacijo v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami, ki mora biti skladna z zahtevami upravljavca telekomunikacijskega omrežja. (4) V primeru gradbenih del v območju obstoječih telekomunikacijskih naprav je treba izdelati projektno dokumentacijo in izvesti potrebne prestavitve oziroma zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav v skladu s predpisi in pogoji pristojnega upravljavca. Za prestavitev obstoječih telekomunikacijskih naprav mora investitor pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zemljišč. (5) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih naprav pri posegih v prostor izvede upravljavec TK omrežja. 22. člen (KKS omrežje) (1) Novi objekti na območju OPPN imajo možnost priključitve na obstoječe KKS omrežje, ki poteka v Delavski cesti ob vzhodnem robu obravnavanega območja, pod pogoji upravljavcev tega omrežja. (2) Za priklope novih objektov na KKS omrežje je treba izdelati projektno dokumentacijo v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami, ki mora biti skladna z zahtevami upravljavca KKS omrežja. (3) V primeru gradbenih del v območju obstoječih KKS naprav je treba izdelati projektno dokumentacijo in izvesti potrebne prestavitve oziroma zaščite obstoječih KKS naprav v skladu s predpisi in pogoji pristojnega upravljavca. 23. člen (plinovodno omrežje) (1) Novi objekti na območju OPPn imajo možnost priključitve na obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje (1 bar z možnostjo povišanja do maksimalno 4 bar), ki poteka v Delavski cesti (v delu ob glavni cesti G2-104/1136 Kranj-Brnik). (2) Za priključitev na obstoječe plinovodno omrežje je treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s pogoji operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina. (3) V primeru kakršnih koli gradbenih posegov v varnostni pas plinovoda (varnostni pas plinovoda do 5 bar poteka v širini 2 m na vsako stran plinovoda, merjeno od njegove osi) mora investitor naročiti zakoličbo plinovoda in pridobiti pogoje za izvajanje del. (4) Za vse posege in ureditve v varovalnem pasu distribucijskega plinovoda je treba pridobiti soglasje operaterja distribucijskega sistema. 24. člen (ravnanje z odpadki) (1) Na območju OPPN je treba zagotoviti skupno odjemno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odpadno embalažo. (2) Skupno odjemno mesto mora biti locirano na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno pred vremenskimi vplivi, biti mora vizualno zastrto in/ali ozelenjeno. Biti mora prometno dostopno za komunalna vozila. (3) Količino zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov in njihovo velikost natančno določi pooblaščena organizacija izvajalca javne službe ravnanja z odpadki v fazi izdaje soglasja k priključitvi. (4) Ravnanje z odpadki mora biti urejeno v skladu z veljavnim odlokom o zbiranju komunalnih odpadkov na območju občine Šenčur in drugimi akti s področja varstva okolja. 25. člen (pogoji za prometno urejanje) Ureditve na območju občinske ceste (1) Območje OPPN je dostopno iz Delavske ceste, ki se na južni strani navezuje na glavno cesto G2-104/1136 Kranj-Brnik. (2) Z Delavske ceste je dostop na območje OPPN predviden preko obstoječega križišča z dostopno cesto za objekte Delavska cesta 22, 24 in 26 ob jugovzhodni strani območja ter preko dveh novih cestnih priključkov, predvidenih neposredno z javne ceste na severovzhodni strani območja. (3) Nova priključka z Delavske ceste se uredita s poglobitvijo obstoječih cestnih robnikov. (4) Ob križišču z dostopno cesto za objekte Delavska cesta 22, 24 in 26 je treba upoštevati ureditev križišča s pločnikom, ki je predvideno v Odloku o OPPN za območje urejanja Šenčur ŠE-32 - 1. faza (Uradno glasilo Slovenskih Občin, št. 54/16). (5) Ureditev cestnih priključkov mora biti načrtovana in izvedena v skladu z veljavno področno zakonodajo in občinskimi akti. (6) Vsi priključki morajo biti urejeni tako, da omogočajo varno priključevanje vozil na javno cesto. Ureditve na območju OPPN: (7) Na območju OPPN je na južni strani predvidena ureditev dodatnega uvoza iz dostopne poti za objekte Delavska cesta 22, 24 in 26. (8) Za potrebe načrtovane gradnje je na območju OPPN treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Glede na namembnosti ali dejavnosti v objektu je treba pri izračunu parkirnih mest upoštevati normative, predpisane z OPN Občine Šenčur. (9) Parkirna mesta za potrebe načrtovane gradnje so predvidena na terenu in v kletni garaži, pri čemer je treba najmanj 75% parkirnih mest zagotoviti v kletni garaži. (10) Poleg zahtevanega števila parkirnih mest je treba zagotoviti še najmanj 20% dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. (11) Pri določanju parkirnih mest za dele stavb z javno funkcijo je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe (vsaj 5%). (12) Ob parkirnih površinah na terenu je treba predvideti zadostne manipulacijske površine, ki bodo omogočale čelno priključevanje vozil na javno cesto. (13) Prometne ureditve so razvidne iz grafičnega dela OPPN. VII. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 26. člen (varstvo kulturne dediščine) (1) Območje OPPN se nahaja v vplivnem območju kulturne dediščine naselja Šenčur EŠD 14469 Šenčur -Vas in EŠD 2414 Šenčur - Cerkev sv. Jurija. (2) Zaradi varovanja prostorskega pomena vasi in cerkve je predvidena gradnja zasnovana tako, da predstavlja zvezen prehod med obstoječo stanovanjsko pozidavo ter obstoječimi poslovnimi objekti. Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1943 (3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. (4) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi ZVKDS omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del mora o dinamiki gradbenih del obvestiti ZVKDS Kranj vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. VIII. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave 27. člen (varstvo narave) Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij, pomembnih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti ali območij, predvidenih za zavarovanje. 28. člen (varstvo zraka) (1) V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je treba preprečevati prašenje gradbišča in okolice, treba je upoštevati predpise o emisijah gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter preprečevati raznos materiala z gradbišč. (2) Med uporabo objektov morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo, snovi, ki se izpuščajo v ozračje, pa ne smejo presegati predpisanih mejnih količin. 29. člen (varstvo voda) (1) Območje OPPN ne tangira poplavnih, vodnih ali priobalnih zemljišč, niti ne posega na območje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja. (2) Varstvo voda se zagotavlja z odvajanjem komunalnih odpadnih vod v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo, z rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema ter z vodenjem onesnaženih padavinskih odpadnih vod iz vseh povoznih utrjenih površin preko lovilcev olj v padavinsko kanalizacijo z odtokom v ponikovalnice. (3) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do čezmernega poslabšanja stanja voda in da se omogoči varstvo pred škodljivim delovanjem voda. (4) Za čas gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda ali podtalnice, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje. 30. člen (varstvo tal) (1) Posege v tla je treba izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine je treba prednostno uporabiti obstoječe infrastrukturne površine in druge manipulativne površine. Čas in obseg gradnje je treba omejiti na območje, določeno za gradbišče, in za gradnjo določen čas. (2) Pri gradnji je treba uporabljati transportna sredstva in gradbene stroje, ki so tehnično brezhibni, ter materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Predvideti je treba nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi, zaradi nezgod na tehnoloških površinah. (3) Pri vseh posegih znotraj in izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture, je treba zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje. 31. člen (varstvo pred hrupom) (1) Obravnavano območje se v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. (2) Zagotavljanje varstva pred hrupom v času gradnje in v času obratovanja se mora urejati v skladu z veljavno področno zakonodajo. 32. člen (svetlobno onesnaženje) (1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu z veljavnimi predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. (2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu. IX. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 33. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom) (1) Območje OPPN ni poplavno ogroženo in se ne nahaja na plazljivih ali erozijskih območjih. (2) Pri načrtovanju novih objektov in z njimi povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal (0,225g), geološko sestavo in namembnost objekta ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost in ustrezne tehnične rešitve gradnje. (3) Požarno varstvo vseh objektov na območju mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti: • pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, • odmike od meje parcel in med objekti ter morebitne potrebne protipožarne ločitve, • neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila, • vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (hidrantno omrežje v skladu s predpisi), • površine za potrebe evakuacije. (4) V okviru izdelave OPPN je bilo izdelano Strokovno mnenje požarne varnosti (izdelal Ekosystem d.o.o. pod številko projekta 0079-04-18 SMPV v maju 2018), v katerem so določene usmeritve za načrtovanje požarne varnosti območja, ki jih je treba upoštevati pri pripravi projektne dokumentacije za gradnjo objektov in pripadajočih ureditev na območju OPPN. Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1944 (5) V fazi izdelave projektne dokumentacije za predvideno gradnjo je treba, če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati študijo oziroma zasnovo požarne varnosti. (6) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz javnega hidrantnega omrežja, ki mora zagotavljati odvzem vode najmanj 10 l/s, s trajanjem najmanj 2 uri. Če pretok vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi. (7) Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje oziroma ozelenitev ter omogoča vožnjo gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton. (8) V projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz nove stavbe na proste površine ob njej in dalje do javnih cest. X. Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje prostorske ureditve 34. člen (etapnost izvedbe) (1) Dopustna je etapna izvedba novo predvidene gradnje, če zgrajeni del predstavlja funkcionalno in prostorsko zaključeno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov načrtovane ureditve. (2) Etapnost izgradnje je pogojena s sočasno izvedbo takega dela infrastrukturne opreme in prometne ureditve, da je zagotovljeno nemoteno funkcioniranje etape, in z zagotavljanjem zadostnih parkirnih kapacitet. 35. člen (drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do obstoječih objektov ter pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. (2) Pri izvedbi je treba zagotavljati ukrepe za varstvo naravnega in bivalnega okolja, naravnih in ustvarjenih danosti in virov ter temu primerno prilagoditi etapnost, organizacijo in tehnologijo izgradnje. (3) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin. (4) Vse poškodbe na cesti, zemljiščih in komunalnih napravah, ki bi lahko nastale pri izvedbi predvidenih del, ter postavitev morebitne potrebne prometne signalizacije in cestnih ogledal ob javni cesti, bremenijo investitorja. Vse navedene poškodbe, ki bi lahko nastale v času gradnje, mora investitor nemudoma odpraviti. (5) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je treba upoštevati tudi pogoje in omejitve iz smernic in mnenj vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora ter vso veljavno področno zakonodajo. XI. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 36. člen (dopustna odstopanja) Splošno: (1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. (2) Odstopanja v OPPN določenih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom, zanje pa je treba pridobiti soglasja organov oziroma organizacij, v delovno področje katerih posegajo. (3) Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka. Odstopanja pri oblikovanju, legi in velikosti objektov: (4) V grafičnem delu OPPN so poleg prikaza območja, znotraj katerega se lahko umešča načrtovano gradnjo (omejeno z gradbeno mejo GM za postavitev stavb 1 in 2 ter gradbeno mejo kleti GMk), opredeljeni tudi okvirni gabariti predvidene pozidave in višinske kote, ki pa niso zavezujoči. Natančna umestitev in tlorisna velikost načrtovane gradnje z vsemi pripadajočimi ureditvami se ob upoštevanju gradbenih mej in dopustnih faktorjev izkoriščenosti območja OPPN natančneje opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. (5) Za odstopanje števila etaž navzdol ni omejitev. Nad predpisano etažnostjo (K+P+2N) je dopustno postaviti le tehnične naprave za obratovanje stavb, dostope na streho, dvigalne jaške, strojne inštalacije in telekomunikacijske naprave (tudi v pokritih in zaprtih tehničnih prostorih). (6) Za odstopanje od predpisanega višinskega gabarita (do nadmorske višine 408 m) navzdol ni omejitev. Preseganje predpisane višine je dopustno le v primeru, če so novi objekti zakriti z drugimi enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa. Za tako preseganje mora biti pridobljeno soglasje Agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije. Odstopanja pri zunanjih ureditvah: (7) Prikaz dreves in ostalih zasaditev v grafičnih načrtih OPPN je zgolj informativen; natančne količine in pozicije dreves ter drugih zasaditev se ob upoštevanju predpisanega faktorja zelenih površin (Fzp) in zahtevanega minimalnega števila dreves na območju OPPN določi v projektni dokumentaciji. (8) Pozicije uvozov na območje, uvozno/izvoznih klančin oziroma dostopov v kletno garažo ter pozicije in število vhodov v objekt se lahko prilagajajo arhitekturnim rešitvam. Za spremembo pozicij uvozov na zemljišče je treba pridobiti soglasje pristojnega upravljavca ceste. Odstopanja od predvidene parcelacije: (9) Na območju OPPN je dovoljena delitev parcele za gradnjo. Odstopanja pri izgradnji komunalne infrastrukture: (10) Pri prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditvah so dopustna odstopanja od v grafičnem delu prikazanih potekov tras, priključnih mest, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. Odstopanja so dopustna, če gre za prilagajanje stanju na terenu, prilagajanje zasnovi stavb oziroma za izboljšave tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, krajinskega, finančnega ali okoljevarstvenega vidika. Zaradi odstopanj ne sme biti ovirana izvedba z OPPN predvidenih ureditev, prav tako se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji, z odstopanji pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. (11) Dopusten je tudi potek posameznih infrastrukturnih vodov in naprav po drugih zemljiščih (tudi izven območja OPPN), kot je prikazano v grafičnem načrtu 4.2 »Zbirna Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1945 karta komunalnih vodov«, pod pogojem, da so za drugačne rešitve pridobljena soglasja pristojnih organov in organizacij, ki jih ta odstopanja zadevajo. (12) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko šteje tudi gradnja druge prometne, komunalne, energetske, komunikacijske in druge gospodarske javne infrastrukture, ki ni določena s tem odlokom, pod pogojem, da se z njeno izvedbo ne onemogoča izvedba in uporaba prostorske ureditve po tem odloku. Odstopanja pri ureditvi intervencijskih dostopov in površin: (13) V skladu s projektno rešitvijo je dopustna sprememba dostopov do objektov in lokacij delovnih površin za intervencijska vozila, ki morajo biti zagotovljeni v skladu z veljavnimi predpisi. XII. Končne določbe 37. člen (posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi: • odstranitev naprav in objektov, • vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in novogradnje na mestu odstranjenih objektov (do s tem odlokom dopustnih gabaritov in faktorjev izrabe območja), • postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni na območju OPPN, • spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne na območju OPPN, pod pogojem, da je na gradbeni parceli zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. 38. člen (vpogled) OPPN je na vpogled na Občini Šenčur in na Upravni enoti Kranj. 39. člen (nadzorstvo) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 40. člen (veljavnost) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na spletni strani Občine Šenčur in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 350-19/2017-13 Datum: 26.9.2018 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 793. Odlok o programu opremljanja in merilih za odmere komunalnega prispevka za območje izgradnje kanalizacije v naseljih Trboje, Voglje in Žerjavka Na podlagi 153. člena Zakona urejanju prostora (Ur.l. RS, št. 61/17), 7. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur.l. RS; št. 95/07, 61/17 -ZUreP-2), 17. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (Ur.l. RS; št. 80/07, 61/17 - ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na 29. redni seji, dne 26. 9. 2018 sprejel ODLOK O PROGRAMU OPREMLJANJA IN MERILIH ZA ODMERE KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBMOČJE IZGRADNJE KANALIZACIJE V NASELJIH TRBOJE, VOGLJE IN ŽERJAVKA 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejmejo Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje izgradnje kanalizacije v naseljih Trboje, Voglje in Zerjavka (v nadaljevanju: program opremljanja) izdelan pod številko projekta 1642, v juniju 2018, ki je na vpogled na sedežu Občine Šenčur ter merila za odmere komunalnega prispevka za območje izgradnje kanalizacije v naseljih Trboje, Voglje in Zerjavka. (2) Program opremljanja določa podlage za odmero komunalnega prispevka za izgradnje kanalizacije v naseljih Trboje, Voglje in Žerjavka: obračunska območja komunalne opreme, skupne in obračunske stroške komunalne opreme, preračun obračunskih stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za odmere komunalnega prispevka. 2. člen (predmet obračuna komunalnega prispevka) Predmet obračuna komunalnega prispevka so obstoječi in predvideni objekti na obračunskem območju investicije v izgradnjo komunalne opreme. 3. člen (pojmi) (1) Kratice in pojmi, uporabljeni v odloku, imajo naslednji pomen: parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Za parcelo se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov., NTP neto tlorisna površina objekta, izračunana po SIST ISO 9836:2000, Aparcela površina parcele, Atlorisna neto tlorisna površina objekta, Kdejavnost faktor dejavnosti, določen za različne vrste objektov, Dp delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka, Dt delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka, Cp obračunski strošek opremljanja kvadratnega metra parcele s komunalno opremo, Ct obračunski strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta s komunalno opremo, Št. 50/1.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1946 S skupni stroški nove komunalne opreme, OS obračunski stroški nove komunalne opreme, KP izračunani komunalni prispevek. nova komunalna oprema dokler ni zgrajena ter predana v upravljanje vsa načrtovana komunalna oprema iz programa opremljanja in niso izvedene vse prostorske ureditve oz. zgrajeni vsi objekti, ki so z OPN ali OPPN načrtovani na območju opremljanja za katerega je program opremljanja izdelan. (2) Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov, prostorskega načrtovanja, komunalnega prispevka in opremljanja stavbnih zemljišč. 4. člen (obračunsko območje) (1) Obračunsko območje investicije predstavljajo obstoječi in predvideni objekti na območju naselij Trboje, Voglje in Žerjavka, ki se bodo prvič priključile na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje. (2) Grafični prikaz območja, ki je predmet odmere komunalnega prispevka, je razviden v besedilnem delu programa opremljanja, poglavje: »7 Grafični del programa opremljanja«. (3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, se komunalni prispevek odmeri od dejanske opremljenosti objekta s kanalizacijskim omrežjem. (4) Za objekte, ki se ne nahajajo v obračunskih območij, prikazanih v kartografskem delu programa opremljanja iz drugega odstavka tega člena, se v primeru, da se lahko priključijo na kanalizacijsko omrežje, upošteva, da se nahajajo v obračunskem območju. 5. člen (skupni in obračunski stroški) Skupne stroške [S] in obračunske stroške [OS] nove komunalne opreme prikazuje naslednja preglednica: obračunsko območje S [€] OS [€] kanalizacijsko omrežje 5.745.622 ,36 1.206.580 ,70 6. člen (stroški opremljanja m2 parcele [Cp] in m2 neto tlorisne površine objekta [Ct]) Stroški opremljanja m2 parcele in m2 neto tlorisne površine objekta se obračunajo z upoštevanjem naslednjih vrednosti: obračunsko območje Cp [€/m2] Ct [€/m2] kanalizacijsko omrežje 2,65 7,18 7. člen (razmerje med deležem parcele in neto tlorisno površino objekta) (1) Razmerje med deležem parcele [Dp] in neto tlorisne površine objekta [Dt] znaša Dp = 0,5 ter Dt = 0,5. (2) Razmerje med deležem parcele [Dp] in neto tlorisne površine objekta [Dt] se spremeni, če se spremeni odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Šenčur v delu, kjer predpisuje razmerje med razmerjem parcele [Dp] in neto tlorisne površine objektov [Dt). 8. člen (faktor dejavnosti) (1) Faktor dejavnosti [Kdejavnost] se določi za vso komunalno opremo in je določen skladno z odlokom o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Šenčur. (2) Faktorji dejavnosti se spremenijo, če se spremeni odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Šenčur v delu, ki predpisuje faktorje dejavnosti. 9. člen (izračun komunalnega prispevka) Komunalni prispevek se izračuna na naslednji način: KP = (Aparcela • Cp • Dp) + (Kdejavnost • Atlorisna • Ct • Dt) 10. člen (odmera komunalnega prispevka) Odmera komunalnega prispevka se na podlagi 3. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka izvede po uradni dolžnosti. 11. člen (površine za izračun komunalnega prispevka) (1) Površina parcele in neto tlorisna površina objekta se pridobita iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter določb odloka. (2) Če podatka o površini parcele ni mogoče pridobiti na način iz prejšnjega odstavka, se površina parcele za odmero komunalnega prispevka pridobi iz akta o določitvi površine parcele ali prostorskega akta ter določb odloka. (3) Če parcela ni določena, se upošteva stavbišče x 1,5. (4) Če podatka o neto tlorisni površini objekta ni mogoče pridobiti na način iz drugega odstavka tega člena, se pridobi iz uradnih evidenc ter določb odloka. (5) Za objekte, za katere se ne more izračunati oziroma določiti neto tlorisne površine objekta, se komunalni prispevek odmeri le od površine parcele. Tako dobljeno vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2,0. 12. člen (zavezanec za komunalni prispevek) (1) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. (2) Odločbo o odmeri komunalnega prispevka, za obstoječe objekte, izda občinski organ po uradni dolžnosti najpozneje v roku 2 let od pridobitve uporabnega dovoljenja. 13. člen (plačilo komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se plača v enkratnem (celotnem) znesku. (2) Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena, se lahko komunalni prispevek plača v največ 12 mesečnih obrokih. Minimalni znesek mesečnega obroka je 100,00 €. Podrobnosti o številu obrokov, načinu zavarovanja in ostalih vprašanjih se določijo z odločbo. (3) Ne glede na določbe 9. člena tega odloka, se višina komunalnega prispevka za izgradnjo novega kanalizacijskega omrežja za posamezno stavbo navzdol St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1947 omeji z zneskom € 300,00, navzgor pa z zneskom € 1.800,00. 14. člen (obveznost priključevanja) (1) Stroški izgradnje zasebnega priključka so dodatni stroški zavezanca in ne vplivajo na višino odmerjenega komunalnega prispevka. (2) Investitor se mora priključiti na komunalno opremo, katero koristi in mu je nanjo omogočena priključitev. 15. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 16. člen (prenehanje veljavnosti) Ta odlok preneha veljati, ko skladno z določili Zakona o urejanju prostora - ZureP-2, kanalizacijsko omrežje dobi status obstoječe komunalne opreme. Številka: 354-45/2018-1 Datum: 26.9.2018 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 794. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč z vodovodom, hidrantnim omrežjem in fekalno kanalizacijo v območju z oznako S2/06, ureditvena enota 2a1 v k.o. Šenčur Na podlagi 153. člena Zakona urejanju prostora (Ur.l. RS, št. 61/17), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur.l. RS; št. 95/07) in Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (Ur.l. RS; št. 80/07) in 16. člena statuta Občine Šenčur, (Uradno glasilo slovenskih občin, štev. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na 29. redni seji, dne 26. 9 2018 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ Z VODOVODOM, HIDRANTNIM OMREŽJEM IN FEKALNO KANALIZACIJO V OBMOČJU Z OZNAKO S2/06, UREDITVENA ENOTA 2A1 V K.O. ŠENČUR 1. člen (1) S tem odlokom spremeni in dopolni Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč z vodovodom, hidrantnim omrežjem in fekalno kanalizacijo v območju z oznako S2/06, ureditvena enota 2a1 v k.o. Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/05), v nadaljevanju Odlok. 2. člen 1. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: »1. S tem odlokom se sprejme Program opremljanja stavbnih zemljišč z vodovodom, hidrantnim omrežjem in fekalno kanalizacijo v območju z oznako S2/06, ureditvena enota 2a1 v k.o. Šenčur (v nadaljevanju: program opremljanja), proj. št. C 769-2/04, iz marca 2005 ter proj. št. 1669, iz septembra 2018. 2. Program opremljanja podrobneje opredeljuje območje opremljanja, vrste posegov in aktivnosti pri izgradnji in rekonstrukciji primarnih in sekundarnih omrežij, objektov in naprav, način priključevanja posameznih objektov na omrežja vodovoda s hidrantnim omrežjem in fekalno kanalizacijo, gradnjo cestnega omrežja, oceno in razdelitev stroškov opremljanja ter roke in faznost izvajanja posameznih del in postopkov, ki so v zvezi z realizacijo tega programa opremljanja.« 3. člen Na koncu prve alineje 2. člena Odloka se doda besedilo: »proj. št. 1669, iz septembra 2018,«. 4. člen Doda se 4.a člen, ki se glasi: »4.a člen (cestno omrežje) Za potrebe ureditve območja se uredijo in dogradijo odsek Mlakarjeva cesta - Sekne ter Mlakarjeva cesta.« 5. člen Drugi odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi: »Elektro omrežje, javna razsvetljava, telekomunikacijsko in CATV omrežje (telefon, kabelska televizija), ogrevanje, odpadki, meteorna kanalizacija idr. niso predmet tega programa opremljanja.« 6. člen Doda se 9.a člen, ki se glasi: »9.a člen (stroški in razdelitev stroškov za cestno omrežje) 1. Vsota parcel, ki se opremljajo s cestnim omrežjem, znaša 18.449 m2. Na parcelah je ocenjeno (obstoječih in predvidenih) 9.224 m2 neto tlorisnih površin objektov. 2. Stroški izgradnje cestnega omrežja (skupni stroški) znašajo 37.896,56 eur. Obračunski stroški so enaki skupnim stroškom. 3. Strošek opremljanja m2 parcele (Cp) znaša 2,05 eur, strošek opremljanja m2 neto tlorisne površine objekta znaša 4,11 eur. 4. Komunalni prispevek (KP) za cestno omrežje se izračuna na sledeči način: KP = površina parcele * 0,5 * Cp + površina neto tlorisne površine objekta * 0,5 * Ct * Kdejavnost • Parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo takšnemu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služile temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča po prejšnjih predpisih. • Neto tlorisna površina objekta je izračunana po SIST ISO 9836:2000. • Faktor dejavnosti (Kdejavnost) je definiran v 13. členu Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/13).« 7. člen Prvi odstavek 10. člena se spremeni tako, da glasi: »1. Po izgradnji komunalne opreme iz tega odloka se izdela končni poračun komunalnega prispevka, v katerem se upoštevajo dejansko izplačani zneski stroškov izgradnje komunalne opreme iz 9. in 9.a člena tega odloka in se zavezancem za plačilo komunalnega prispevka odmeri končni komunalni prispevek.« 8. člen Na koncu prvega odstavka 11. člena se doda stavek: »Terminski plan izgradnje cestnega omrežja je v letu 2019.« St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2018 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 354-46/2018-1 Datum: 26.9.2018 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 795. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja ŠE-42 IG - 2. faza (usklajen predlog) Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP, 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 76/2014 - odl. US, 14/2015 - ZUJFO in 61/2017 - ZureP-2), 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017 -ZureP-2) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2018) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 29. redni seji, dne 26. 9. 2018 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE UREJANJA ŠE-42 IG - 2. FAZA (USKLAJEN PREDLOG) I. Splošne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/2017-UPB in 4/2018) (v nadaljevanju: OPN Šenčur) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja ŠE-42 (v nadaljevanju: OPPN). (2) Ta odlok določa: • območje OPPN, • vplive in povezave s sosednjimi območji, • arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, • načrt parcelacije, • pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, • rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, • rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave, • rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, • etapnost izvedbe in druge pogoje za izvajanje prostorskih ureditev, • dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev. (3) OPPN je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o., pod številko projekta P151030, v septembru 2018. 2. člen (prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) (1) S tem OPPN se načrtuje umeščanje površin za mirujoči promet. Poleg teh OPPN določa tudi možnost umeščanja garažnih in skladiščnih objektov ter možnost umeščanja enostavnih in nezahtevnih objektov. (2) Odlok določa pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za urejanje utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne, telekomunikacijske in druge infrastrukture. 3. člen (sestavni deli OPPN) (1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del. (2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte: 1. Načrt namenske rabe prostora: 1.1 Izsek iz kartografskega dela OPN Šenčur s prikazom lege območja OPPN M 1:2000 2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja: 2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora M 1:2000 3. Načrt območja z načrtom parcelacije: 3.1 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN M 1:1000 4. Načrt prostorske ureditve 4.1 Ureditvena situacija na širšem območju M 1:1000 4.2 Ureditvena situacija na ožjem območju M 1:500 4.3 Zbirna situacija komunalnih vodov M 1:500 (3) OPPN ima naslednje priloge: • izvleček iz OPN Šenčur, • prikaz stanja prostora, • strokovne podlage, • smernice in mnenja, • obrazložitev in utemeljitev OPPN, • povzetek za javnost. II. Območje oppn 4. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN obsega skrajni severni del enote urejanja prostora z oznako ŠE-42 IG, ki je skladno z OPN Šenčur namenjena gospodarski coni. (2) Območje OPPN obsega del zemljišča s parcelno številko 997/3, k.o. Šenčur (2119) in meri cca. 1.050 m2. (3) Širše območje OPPN obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja, na katera segajo priključki na obstoječa infrastrukturna omrežja, zato je poleg navedenih zemljišč v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN možno dodati tudi druge parcelne številke, v kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije za navezave na obstoječa infrastrukturna omrežja, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno. (4) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega dela OPPN. III. Vplivi in povezave s sosednjimi območji 5. člen (vplivi in povezave s sosednjimi območji) (1) Območje OPPN se nahaja na severozahodnem robu Poslovne cone Šenčur (v nadaljevanju: PC Šenčur). V naravi območje predstavlja nepozidano in pretežno ravno zemljišče, ki na severni strani meji na glavno cesto G2-104/1136 Kranj - Spodnji Brnik, na zahodni strani na kmetijska zemljišča, na vzhodni strani pa na območje PC Šenčur. (2) Enota urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) z oznako ŠE-42 v naravi predstavlja ozek pas zemljišč, ki poteka ob južnem in zahodnem robu obstoječe PC Šenčur in je namenjen njeni širitvi. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1949 (3) Za južni del območja EUP ŠE-42 je bil že sprejet OPPN (Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Šenčur ŠE-42 IG -1. faza, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2012), skrajni severni del območja EUP ŠE-42 ureja ta odlok, preostala zemljišča v EUP pa se bodo urejala z ločenim OPPN. (4) Območje OPPN posega v varovalni in varnostni pas obstoječih prenosnih plinovodov R29, RMRP Vodice - RP Britof in R29/1 RMRP Vodice - RP Britof (oba premera 250 mm, tlak 50 bar), ki sta v upravljanju sistemskega operaterja Plinovodi d.o.o. ter v varovalni pas državne ceste G2-104/1136 Kranj - Spodnji Brnik. (5) Obravnavano območje je prometno dostopno preko obstoječih prometnic znotraj PC Šenčur ter preko zunanjih ureditev objektov na skrajnem severozahodnem robu območja EUP ŠE-38. (6) Objekti in ureditve na območju OPPN se bodo glede na potrebe priključevali na obstoječa infrastrukturna omrežja, ki se nahajajo na sosednji EUP ŠE-38. (7) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem delu OPPN. IV. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev 6. člen (vrste dopustnih gradenj) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi: • gradnja novih objektov, • rekonstrukcije objektov, • odstranitve objektov, • spremembe namembnosti (v okviru dopustnih dejavnosti), • vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist, • gradnja in urejanje zunanjih zelenih in utrjenih površin, • postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, • gradnja, rekonstrukcije, odstranitve in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture ter • utrjevanje, sanacija in izravnava zemljišč. 7. člen (dopustni objekti in dejavnosti) (1) Na območje OPPN se umešča površine za mirujoči promet (po enotni klasifikaciji CC-SI): • 21122 Samostojna parkirišča. (2) Pod pogoji tega odloka se na območje lahko umešča tudi naslednje objekte in dejavnosti (po enotni klasifikaciji CC-SI): • 1242 Garažne stavbe, • 1252 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe. (3) Na celotnem območju OPPN je dopustna tudi gradnja novih in vzdrževanje ter rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture in urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin (po enotni klasifikaciji CC-SI): • 211 Ceste, • 222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja, • 24110 Športna igrišča, • 24205 Drugi gradbeni, inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, • 311 Trajno preoblikovanje terena, • 321 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin. 8. člen (opis načrtovanih rešitev) (1) Na območju OPPN je predvidena širitev obstoječe PC Šenčur s pripadajočimi zunanjimi ureditvami. (2) Obravnavana EUP ŠE-42 predstavlja gospodarsko cono (IG), ki je namenjena za širitev dejavnosti na območju obstoječe PC Šenčur (EUP ŠE-38), ki se ureja z Odlokom o občinskem lokacijskem načrtu za območje Šenčur-jug OPC P2B. Predvideno je zaokroževanje obstoječih obrtno-poslovnih kompleksov, ki delujejo na sosednji EUP. Predvsem so predvidene širitve zunanjih ureditev (ureditev površin za mirujoči promet in manipulativnih površin) ter umeščanje nezahtevnih in enostavnih objektov. (3) Pod pogoji tega odloka se na območje lahko umešča tudi podzemne in nadzemne manj zahtevne in zahtevne objekte (dopustne vrste objektov in dejavnosti so določene v 7. členu tega odloka). 9. člen (pogoji za oblikovanje objektov) (1) Urbanistično in arhitekturno oblikovanje celotnega območja mora biti usklajeno, hkrati je treba upoštevati tudi oblikovanje objektov na stičnih območjih. Oblikovanje objektov naj se prilagaja funkciji in okoliškim objektom v obstoječi PC Šenčur. (2) Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni. Fasade stavb morajo biti zasnovane s kakovostnimi, trajnimi in sodobnimi materiali. (3) Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju fasad objektov, ki so obrnjene proti glavni cesti G2-104/1136 Kranj - Spodnji Brnik. (4) Prezračevalne in druge tehnološke naprave na fasadah in strehah objektov morajo biti oblikovno zastrte. (5) Dovoljena je masivna in montažna gradnja. (6) Strehe novih objektov naj bodo ravne oz. v minimalnih naklonih in praviloma skrite za fasadnimi elementi oziroma oblogami fasad (dopustni so npr. napušči kot arhitekturni poudarki). (7) Dovoljujejo se poudarki in nadstreški, ki morajo biti oblikovani v skladu z zunanjo podobo stavbe in okolice. (8) Izbor kritin in barva kritin morata biti načeloma enotna, svetleči in bleščeči materiali niso dopustni. Dopustna je izvedba ozelenjenih streh. (9) Na strehah objektov je dopustno postavljati sončne zbiralnike ali sončne celice (fotovoltaika), vendar naj bodo ti umeščeni zadržano in z upoštevanjem vpliva na podobo območja in širše okolice. (10) Vse stavbe morajo biti načrtovane v skladu s predpisi o mehanski odpornosti in stabilnosti, požarni varnosti v stavbah, o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah in ostalimi bistvenimi zahtevami za graditev stavb ter veljavno zakonodajo. (11) Za vse objekte v javni rabi je potrebno zagotoviti neovirano uporabo in gibanje funkcionalno oviranim osebam, tako zunaj kot znotraj objekta. 10. člen (lega objektov na zemljišču) (1) V primeru gradnje nadzemnih objektov (stavb) morajo biti le ti umeščeni južno od določene gradbene meje (GM), ki poteka kot smiselno nadaljevanje gradbene linije objektov v pasu ob glavni cesti, v sosednji EUP ŠE-38. (2) Gradbena meja (GM) je črta, ki je stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišč. (3) Gradbeno mejo poleg zunanjih ureditev (površine za mirujoči promet, dostopi, krajinske ureditve, ipd.) lahko presegajo podzemni deli objektov (kletne etaže), vključno z uvoznimi klančinami v kletne etaže, enostavni in nezahtevni objekti in nadstreški, pod pogojem, da se ne St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1950 posega v trase interventnih poti ter v trase komunalnih vodov in v druga območja varovanj oz. so za take primere pridobljena soglasja upravljavcev. (4) Med z OPPN predvidenimi ureditvami in robom cestišča državne ceste (po razširitvi v štiripasovnico) mora biti zagotovljen pas za postavitev prometne signalizacije v širini minimalno 5 m. (5) Znotraj območja OPPN se lahko določi ena ali več parcel za gradnjo. Parcela, namenjena gradnji, mora biti določena tako, da poleg gradnje stavbe oz. objekta omogoča tudi njegovo nemoteno uporabo in vzdrževanje ter zagotavlja površine za manipulacijo, mirujoči promet in zelene površine. (6) Odmiki objektov od parcelnih mej morajo biti v skladu z zazidalno situacijo oz. v okviru dopustnih odstopanj, pod pogojem, da so usklajeni z zahtevami nosilcev urejanja prostora, s predpisi s področja graditve objektov in varstva pred požarom. (7) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta. (8) Kjer odmiki od sosednjih zemljišč niso določeni z gradbeno mejo, morajo biti za zahtevne in manj zahtevne objekte najmanj 4 m, za enostavne in nezahtevne pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. (9) Dovoljen faktor pozidanosti parcele za gradnjo je do 60 % ob hkratnem pogoju, da objekt ne presega z OPPN določene gradbene meje ter da se znotraj parcele za gradnjo zagotovi ustrezno število parkirnih mest glede na dejavnosti v objektu in s tem odlokom določen minimalni delež zelenih površin. (10) Objekti gospodarske javne infrastrukture ter druge prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. (11) V grafičnem delu OPPN je prikazana ena izmed možnih variant umestitve površin za mirujoči promet ter gradbena meja, ki je nadzemni deli objektov (stavbe) ne smejo presegati. Natančna razporeditev, velikost, število in namembnost stavb in drugih objektov (vključno z zunanjimi ureditvami) se opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju določil tega odloka in veljavnih predpisov za vrsto objekta, ki se gradi. 11. člen (gabariti objektov) (1) Maksimalni tlorisni gabariti stavb so opredeljeni z gradbeno mejo, dopustnim faktorjem zazidanosti parcele, z zahtevanim deležem zelenih površin ter z obveznostjo zagotavljanja zadostnih odmikov od sosednjih zemljišč ter površin za mirujoči promet in manipulacijo. (2) Maksimalni višinski gabariti stavb in vseh drugih objektov na območju so omejeni na 12,5 m nad koto terena ob hkratnem pogoju, da ne posegajo v vodoravno omejitveno ravnino Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, ki se na območju OPPN nahaja na nadmorski višini 408 metrov (omejitev velja za vse dele objektov, tudi za klimatske naprave, antene in druga morebitna zvišanja osnovne višine objekta). (3) Znotraj dopustne višine stavb je dopustna izvedba poljubnega števila etaž. (4) Glede na geomehanske in geološko hidrotehnične pogoje ter racionalnost izgradnje je dovoljena gradnja več kletnih etaž. 12. člen (pogoji za oblikovanje zunanjih površin) (1) Ureditve v obcestnem prostoru morajo izpolnjevati zahteve, ki jih postavlja varnost prometa in ne smejo ovirati preglednosti na cesti. Zasaditve se predvidi izven pregledne berme, preglednostnih trikotnikov ter izven prostora za postavitev prometne signalizacije in opreme. (2) Izbrane rastlinske vrste za urejanje zelenih površin znotraj območja OPPN morajo biti avtohtone in ne smejo biti prenašalke hruševega ožiga. Prepovedana je uporaba invazivnih tujerodnih vrst rastlin ter pri drevesnih vrstah uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce. (3) Na območju OPPN je potrebno zagotoviti najmanj 10 % zelenih površin. (4) Višinske kote zunanjih ureditev morajo biti prilagojene kotam dostopnih cest v območju in kotam okoliškega terena. (5) Višinske razlike na zemljišču je potrebno premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, se praviloma izvede v kaskadah. (6) Oporni zidovi in škarpe morajo biti arhitekturno oblikovani in obdelani z naravnimi materiali in/ali ozelenjeni. (7) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Odvajanje meteornih vod iz parkirnih površin mora biti urejeno preko peskolovov in lovilcev olj. (8) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest, je potrebno ozeleniti z najmanj 1 drevesom na 6 parkirnih mest. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena. Odstopanja so dovoljena pri urejanju parkirnih mest nad kletnimi garažami. (9) Na celotnem območju OPPN je ob upoštevanju veljavnega občinskega odloka o oglaševanju dopustno umeščanje objektov za oglaševanje. Višina samostojnih objektov za oglaševanje ne sme presegati dopustnega višinskega gabarita stavb (12,5 m nad koto terena ter nadmorske višine 408 m). (10) Dopustno je ograjevanje parcel z ograjami iz žičnega pletiva, v zeleni ali sivi barvi, na nosilcih enake barve. Višina ograj je lahko največ 2,00 m. (11) Medposestne ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m. (12) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od cestnega sveta 0,5 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. (13) Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev. (14) Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. Na območjih uvozov na gradbene parcele morajo biti ograje odmaknjene od cestnega telesa minimalno 5,0 m. Odstopanje je dopustno ob soglasju upravljavca cest. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. (15) Morebitno postavitev ograj, zasaditev, objektov za oglaševanje, ipd. v varovalnem pasu državne ceste je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti njegovo soglasje. Pri načrtovanju je med drugim treba upoštevati, da morajo biti ograje, zasaditev, St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1951 objekti za oglaševanje, ipd. ob državni cesti postavljene izven pasu za postavitev prometne signalizacije in opreme ter izven pregledne berme in preglednostnih trikotnikov. (16) Osvetlitev zunanjih površin v območju OPPN bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave. Izvedena mora biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. 13. člen (pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov) (1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postavljati ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte: • pomožni objekt v javni rabi, • ograjo in podporni zid, • rezervoar, • vodnjak in vodomet, • priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, • samostojno parkirišče, • kolesarsko pot, pešpot, gozdno pot in podobne, • športno igrišče na prostem, • vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, • objekt za oglaševanje, • pomožni komunalni objekt, • pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, • objekte (tudi proizvode), ki niso trajno povezani s tlemi. (2) Za gradnjo in oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov na območju OPPN je potrebno upoštevati OPN Šenčur, vključno s Prilogo 1. V. Načrt parcelacije 14. člen (načrt parcelacije) Zaradi lastniške strukture in oblike zemljišč, ki omogočata dostop do obravnavanega območja preko zemljišč obstoječih objektov v sosednji EUP, nova parcelacija z OPPN ni predvidena, je pa dopustna. VI. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 15. člen (splošni pogoji) (1) Ker gre za širitev že delujočih obrtno-poslovnih kompleksov, gradnja novih omrežij gospodarske javne infrastrukture ni predvidena. Novo predvideni objekti se bodo priključevali na obstoječe priključke obstoječih kompleksov v sosednji EUP ŠE-38. (2) Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in je v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. (3) Pri načrtovanju in izvedbi infrastrukturnih omrežij je potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med posameznimi vodi ter pogoje in smernice upravljavcev za priključitve na obstoječe sisteme komunalne in druge infrastrukture. (8) Nova infrastrukturna omrežja se praviloma umešča v koridorje javnih prometnic. Razvodna omrežja morajo biti medsebojno usklajena in izvedena v podzemni izvedbi. Vse električne in telekomunikacijske vode je obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. (9) Objekti in ureditve na območju OPPN se bodo glede na potrebe priključevali na obstoječa infrastrukturna omrežja, ki se nahajajo na sosednji EUP ŠE-38. (4) Spodbuja se uporaba okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporaba obnovljivih virov energije. Kot energetski vir za objekte na območju OPPN je predviden zemeljski plin, ki se ga lahko uporablja v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Obnovljivi viri energije so lahko tudi edini vir energije za ogrevanje objektov. (5) Potrebno je upoštevati zakonodajo s področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo. (6) Gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno. (7) Obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi. 16. člen (pogoji za prometno urejanje) (1) Območje OPPN se bo prometno navezovalo preko obstoječih prometnic znotraj PC Šenčur, ki se vzhodno od območja navezujejo na glavno cesto G2-104/1136 Kranj - Spodnji Brnik ter preko zunanjih ureditev objektov na skrajnem severozahodnem robu območja EUP ŠE-38. (2) Dopustne so povezave s prometnimi površinami na sosednjem območju ŠE-38 ter prilagoditve lokacije dostopa na območje OPPN. (3) Dovozi in priključki na obstoječa cestna omrežja morajo biti urejeni skladno s pogoji njihovih upravljavcev. (4) Do vseh objektov in ureditev na območju morajo biti zagotovljene intervencijske poti in dostopi za komunalna vozila. (5) V primeru gradnje stavb je glede na njihovo dejavnost potrebno zagotoviti zadostne površine za mirujoči promet. (6) Parkirna mesta se zagotavljajo skladno z normativi določenimi v OPN Šenčur za posamezno namembnost ali dejavnost v objektih. (7) Površine za mirujoči promet se praviloma zagotavlja v okviru gradbenih parcel objektov, v primeru združevanja parcel z zemljišči že obstoječih objektov na sosednji EUP ŠE-38 je površine za mirujoči promet dopustno urediti tudi na sosednjem območju. (8) Poleg zahtevanega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot 10 parkirnih mest, potrebno zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila. 17. člen (priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo) Vodovod (1) Za objekte na območju OPPN se ne predvideva samostojnih priključkov na vodovodno omrežje. V primeru potreb po oskrbi s pitno vodo bodo objekti napajani preko obstoječih priključkov na sosednjem območju ŠE-38. (2) V primeru priključevanja objektov na javno vodovodno omrežje morajo biti priključki izvedeni v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Odvajanje odpadnih in padavinskih vod (3) Za objekte na območju OPPN se ne predvideva samostojnih priključkov na kanalizacijsko omrežje. V primeru, da bodo v objektih nastajale odpadne vode, St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1952 bodo odvajane preko obstoječih priključkov na sosednjem območju ŠE-38. (4) Odvajanje odpadnih vod mora biti urejeno v skladu s predpisi s področja odvajanja odpadnih komunalnih in odpadnih padavinskih vod. (5) V primeru priključevanja objektov na javno kanalizacijsko omrežje morajo biti priključki izvedeni v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. (6) Padavinske vode z dvorišč, dovoznih poti ter drugih utrjenih površin ter s streh objektov se preko peskolova odvaja v ponikovalnice, ki morajo biti zgrajene na zemljišču lastnikov objektov. Elektroenergetsko omrežje (7) Južno od območja OPPN, v EUP ŠE-38 se nahaja obstoječa transformatorska postaja TP 1213 OPC Šenčur 3. (8) Za potrebe napajanja novih porabnikov na območju OPPN bo potrebno zgraditi nove NN priključke iz obstoječe TP 1213 OPC Šenčur 3 do priključno merilnih omaric na območju OPPN. (9) Priključno merilne omarice morajo biti locirane na parcelnih mejah posameznih objektov oziroma morajo biti dostopne z javnih površin. Njihove lokacije bodo določene v projektu elektrifikacije območja. (10) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. (11) Za priključitev na elektroenergetsko omrežje je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s tehničnimi predpisi in standardi ter skladno s pogoji pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja. (12) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba upoštevati zakonska določila in določila veljavnih podzakonskih predpisov, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. (13) V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan pri upravljavcu distribucijskega omrežja naročiti projektno dokumentacijo prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav. Vse stroške izdelave te projektne dokumentacije nosi investitor. Vsa morebitna dela prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav lahko opravi samo upravljavec distribucijskega omrežja, na stroške investitorja. Telekomunikacijsko omrežje (14) Na severni strani območja OPPN, ob glavni cesti, potekajo glavni napajalni hrbtenični optični kabli Kranj -Kamnik in Kranj - Jezersko ter obstoječi bakreni vodi in TK kabelska kanalizacija upravljavca Telekom Slovenije d.d.. (15) Za objekte na območju OPPN se ne predvideva samostojnih priključkov na telekomunikacijsko omrežje. V primeru potreb po priključitvi na telekomunikacijsko omrežje bodo priključeni preko obstoječih priključkov na sosednjem območju ŠE-38. (16) Za priključevanje objektov na telekomunikacijsko omrežje bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami. (17) V primeru gradbenih del v območju obstoječih telekomunikacijskih naprav je treba izdelati projektno dokumentacijo in izvesti prestavitve oziroma zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav v skladu s predpisi in pogoji pristojnega upravljavca. (18) Morebitno potrebne prestavitve in zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav je potrebno projektno obdelati v skladu s predpisi in pogoji upravljavca. Za prestavitev obstoječih telekomunikacijskih naprav mora investitor pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zemljišč. (19) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih naprav pri posegih v prostor izvede upravljavec telekomunikacijskega omrežja. Distribucijsko plinovodno omrežje: (20) Operater distribucijskega sistema zemeljskega plina na obravnavanem območju je PETROL, d.d., Ljubljana. (21) Obstoječe omrežje distribucijskega sistema zemeljskega plina poteka južno in vzhodno od območja OPPN, v trasah občinskih cest. (22) V primeru priključevanja novih objektov na obstoječ distribucijski sistem zemeljskega plina je treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s pogoji operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina. Prenosno plinovodno omrežje: (23) Območje OPPN posega v varovalni in varnostni pas obstoječih prenosnih plinovodov R29, RMRP Vodice - RP Britof in R29/1 RMRP Vodice - RP Britof (oba premera 250 mm, tlak 50 bar), ki sta v upravljanju sistemskega operaterja Plinovodi d.o.o.. (24) Vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem in varnostnem pasu prenosnih plinovodov, se lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in nadzorstvom pooblaščenega operaterja Plinovodi d.o.o.. Ravnanje z odpadki (25) S posameznimi vrstami odpadkov je treba ravnati skladno s predpisi s področja ravnanja z odpadki. (26) Investitor oziroma izvajalec morata v času gradnje poskrbeti za pravilno zbiranje in odvoz odpadkov na ustrezno deponijo v skladu z veljavnimi predpisi. VII. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 18. člen (varstvo kulturne dediščine) (1) Obravnavano območje OPPN se nahaja v vplivnem območju enote kulturne dediščine Šenčur - Vas, EŠD 14469, naselbinska dediščina. (2) V kolikor predhodne arheološke raziskave ne bodo opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je treba pristojnemu Zavodu za varstvo kulturne dediščine zaradi varstva arheoloških ostalin, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. (3) Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del. (4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti na območju OPPN velja tudi obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče. (5) Za gradnjo in druge posege na podlagi tega odloka ni potrebno pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. VIII. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave 19. člen (varstvo narave) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1953 zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij, pomembnih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti in območij, predvidenih za zavarovanje. 20. člen (varstvo zraka) (1) V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je potrebno preprečevati prašenje gradbišč in okolice, potrebno je upoštevati predpise o emisijah gradbene mehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos materiala z gradbišč. (2) Med uporabo objektov morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo, snovi, ki se izpuščajo v ozračje, pa ne smejo presegati predpisanih mejnih količin. (3) Pri gradnji in obratovanju objektov ter pri urejanju zunanjih površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. 21. člen (varstvo voda) (1) Območje OPPN ne tangira poplavnih, vodnih ali priobalnih zemljišč, niti ne posega na območje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja. (2) Varstvo voda se zagotavlja z odvajanjem odpadnih vod v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo in z rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema ter s predhodnim čiščenjem onesnaženih padavinskih vod pred odtokom v meteorno kanalizacijo in v ponikovalnice. (3) Vsi posegi v prostor naj bodo načrtovani tako, da ne pride do čezmernega poslabšanja stanja voda in da se omogoči varstvo pred škodljivim delovanjem voda. (4) Za čas gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda ali podtalnice, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje. 22. člen (varstvo tal) (1) Posege v tla je treba izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine je treba prednostno uporabiti obstoječe infrastrukturne površine in druge manipulativne površine. Čas in obseg gradnje je treba omejiti na za gradbišče določeno območje in za gradnjo določen čas. (2) Pri gradnji je treba uporabljati transportna sredstva in gradbene stroje, ki so tehnično brezhibni, in materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Predvideti je treba nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi, zaradi nezgod na tehnoloških površinah. (3) Na nestabilnih in pogojno stabilnih površinah je treba predvideti rešitve za zavarovanje in stabilizacijo, s katerimi bo zagotovljena ustrezna stopnja stabilnosti terena. (4) Pri vseh posegih znotraj in izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje. 23. člen (varstvo pred hrupom) (1) Obravnavano območje je glede na namensko rabo razvrščeno v IV. stopnjo varstva pred hrupom. (2) Za vse objekte oziroma varovane prostore v objektih, za katere je treba zagotavljati povečano stopnjo varstva pred hrupom, mora biti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja izkazana ustrezna zvočna zaščita objektov in predvidena ustrezna pasivna zaščita. (3) Izvedba vseh protihrupnih ukrepov za zaščito objektov in območja je obveznost investitorjev novih posegov. (4) Novi viri hrupa ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom. 24. člen (svetlobno onesnaženje) (1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. (2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu. IX. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 25. člen (varstvo pred požarom in drugimi nesrečami) (1) Požarno varstvo vseh objektov na območju mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Za zaščito pred požarom je potrebno zagotoviti: • pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja; • odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve; • neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila; • vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (hidrantno omrežje v skladu s predpisi); • površine za potrebe evakuacije. (2) V fazi izdelave projektne dokumentacije za posamezne objekte je treba upoštevati predpise s področja požarne varnosti. (3) Manipulacijske površine ob objektih morajo zagotavljati ustrezen dovoz in površine za intervencijska vozila. (4) Odmiki od parcelnih mej in med objekti morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednja zemljišča ali sosednje objekte. (5) Če odmiki ne zagotavljajo predpisanih požarnovarnostnih zahtev, je treba načrtovati protipožarne ločitve v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah ter z izbranimi materiali preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi. (6) Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev ter omogoča vožnjo gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton. (7) Intervencijske poti morajo ohranjati predpisan svetli profil, drevesa, urbana oprema in druge grajene oziroma nepremične ovire ne smejo posegati vanj. (8) V projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih in dalje do cest na območju OPPN. (9) Objekti morajo biti načrtovani potresno varno, upoštevati je potrebno projektni pospešek tal (0,225g), geološko sestavo in namembnost objekta ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. Pri St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1954 projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost in ustrezne tehnične rešitve gradnje. (10) Območje OPPN ni poplavno ogroženo ter se ne nahaja na plazljivih ali erozijskih območjih. X. Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje prostorske ureditve 26. člen (etapnost izvedbe) (1) OPPN se lahko izvaja etapno, vendar mora biti sočasno z izgradnjo posameznih objektov zagotovljena tudi izgradnja za obratovanje objekta potrebne komunalne, energetske in prometne infrastrukture. Etapnost izgradnje objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja nemoteno funkcioniranje novo zgrajenih objektov. (2) Objekti so lahko zgrajeni v več neodvisnih etapah, ki si lahko sledijo v poljubnem časovnem zaporedju. (3) Dopustna je tudi fazna gradnja posameznih objektov, če zgrajen del objekta predstavlja zaključeno funkcionalno celoto. 27. člen (drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do obstoječih objektov ter pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. (2) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin. (3) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. (4) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je potrebno upoštevati tudi vse pogoje in omejitve iz smernic posameznih nosilcev urejanja prostora ter vso veljavno zakonodajo. (5) V primeru potreb državne ceste (širitev v štiripasovnico) je dolžan investitor tangirane posege (parkirišča, zunanjo ureditev idr.) ustrezno odmakniti od državne ceste v skladu z zahtevami upravljavca državne ceste. XI. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 28. člen (dopustna odstopanja) Odstopanja pri legi in velikosti objektov: (1) Dopustna so odstopanja navzdol od dopustnega višinskega gabarita stavb (12,5 m nad koto terena ter nadmorska višina 408 m), odstopanje navzgor pa je dopustno le v primeru, če so novi objekti zakriti z drugimi enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa. Za tako preseganje mora biti pridobljeno soglasje Agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije. (2) V grafičnem delu OPPN je poleg prikaza območja, znotraj katerega se lahko umeščajo stavbe (omejeno je z gradbeno mejo in zahtevanimi odmiki od parcelnih mej), prikazana tudi ena izmed možnih variant ureditve območja. Natančna razporeditev, velikost, število in namembnost objektov (vključno z zunanjimi ureditvami) se opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju določil tega odloka in veljavnih predpisov za vrsto objekta, ki se gradi. (3) Objekti na območju OPPN se lahko funkcionalno povežejo z objekti na sosednjem območju ŠE-38 (vzhodni rob območja), v smislu povezav objektov v enovit objekt oz. povezav njihovih delov oz. zunanjih ureditev, če to dopušča lastniški status zemljišč ter predvidene in obstoječe prostorske ureditve na sosednjem območju ŠE-38. (4) Glede na to, da je območje OPPN namenjeno zaokroževanju obstoječih kompleksov se pri izračunu faktorja pozidanosti lahko upošteva celotno zemljišče posameznega objekta (na območju OPPN ter na sosednji EUP ŠE-38). Odstopanja od predvidene parcelacije: (5) Na območju OPPN je dovoljeno združevanje in delitev zemljišč. Dopustno je tudi povezovanje s parcelami izven območja OPPN, kadar gre za povezovanje ureditev s sosednjim območjem ŠE-38. Odstopanja pri izgradnji komunalne infrastrukture: (6) Pri prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditvah so dopustna odstopanja od v grafičnem delu prikazanih potekov tras, priključnih mest, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. Odstopanja so dopustna, če gre za prilagajanje stanju na terenu, prilagajanje zasnovi stavb oz. za izboljšave tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, krajinskega, finančnega ali okoljevarstvenega vidika. Zaradi odstopanj ne sme biti ovirana izvedba z OPPN predvidenih ureditev, prav tako se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji, z odstopanji pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. (7) Odstopanja pri izgradnji infrastrukture in priključkov na infrastrukturna omrežja zunaj območja OPPN so dovoljena v skladu s konceptom razvoja sosednjih območij in ob upoštevanju strokovno korektnih tehničnih rešitev, zanje pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnih nosilcev urejanja prostora. (8) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko šteje tudi gradnja druge prometne, komunalne, energetske, komunikacijske in druge infrastrukture, ki ni določena s tem odlokom, pod pogojem, da se z njeno izvedbo ne onemogoča izvedba in uporaba prostorskih ureditev po tem odloku. XII. Končne določbe 29. člen (posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi: • odstranitev naprav in objektov, • vzdrževalna dela, rekonstrukcije, nadzidave, dozidave in novogradnje na mestu odstranjenih objektov (do s tem odlokom dopustnih gabaritov in izrabe zemljišč), • postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni na območju OPPN, • spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. 30. člen (vpogled) OPPN je na vpogled na Občini Šenčur in na Upravni enoti Kranj. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1955 31. člen (nadzorstvo) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 32. člen (veljavnost) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na spletni strani Občine Šenčur in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 350-7/2018-14 Datum: 26.9.2018 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 796. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za »jugozahodni del območja ŠE-28 SSe v Občini Šenčur« Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 -ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2), 16. člena statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2018) ter Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/2017 - uradno prečiščeno besedilo, 4/2018) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 29. redni seji, dne 26. 9. 2018 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA »JUGOZAHODNI DEL OBMOČJA ŠE-28 SSE V OBČINI ŠENČUR« I. Splošne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) za JUGOZAHODNI DEL OBMOČJA ŠE-28 SSe v Občini Šenčur. (2) Ta odlok določa: • območje OPPN, • vplive in povezave s sosednjimi območji, • arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, • pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, • rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, • rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, • rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, • etapnost izvedbe prostorske ureditve, • dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, • vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, • načrt parcelacije. (3) OPPN je izdelala arhitekturna družba GEOPLAN d.o.o., Kamnik pod številko projekta OPPN - 16/2017 v letu 2018. 2. člen (sestavni deli OPPN) (1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka), grafični del in priloge. (2) Tekstualni del OPPN vsebuje: Odlok o OPPN. (3) Grafični del OPPN obsega: List 1: Prikaz lege območja OPPN v prostoru, merilo 1:1000 List 2: Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, merilo 1:1000 List 3: Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merilo 1:500 List 4: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor, merilo 1:500 List 5: Ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja, narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom. merilo 1:500 (4) Priloge OPPN so: • sklep o pričetku OPPN, • prikaz stanja prostora, • strokovne podlage, • smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, • odločba, da Celovita presoja vplivov na okolje (v nadaljevanju CPVO) ni potrebna, • obrazložitev in utemeljitev OPPN, • povzetek za javnost. 3. člen (izrazi) (1) Gradbena parcela po tem odloku je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerih že stoji oziroma je predvidena postavitev novih objektov in pripadajočih površin in infrastrukture, ki bodo služile enemu ali več objektom. II. Območje oppn 4. člen (obseg območja OPPN) (1) Območje urejanja z OPPN zajema jugozahodni del enote urejanja ŠE-28 - SSe in na južni in severni strani meji na Mlakarjevo cesto v Šenčurju. (2) Območje urejanja obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1005/8, 1005/9, 1005/4, 1005/5, 1005/6 in 1005/7, vse k.o. Šenčur v skupni velikosti 4526 m2. (3) Meja območja OPPN je prikazana v grafičnem delu OPPN. III. Opis prostorskih ureditev 5. člen (funkcija in oblikovanje območja OPPN) (1) Območje OPPN je v nadrejenem prostorskem aktu sedaj opredeljeno kot območje namenjeno individualni stanovanjski dejavnosti. (2) Območje je s sprejemom OPPN namenjeno poleg že obstoječe možnosti umeščanja stanovanjske dejavnosti, vzpostavitvi dodatne turistično - gostinske dejavnosti, vključno z ureditvijo pripadajočih površin za tovrstno rabo, krajinsko ureditvijo in ureditvijo gospodarske infrastrukture. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1956 (3) Zasnova oblikovanja območja pri umestitvi stanovanjskih objektov sledi oblikovanju sosednjih območij z enako dejavnostjo. (4) Zasnova oblikovanja območja pri umestitvi objektov ostalih dejavnosti, določenih v OPPN, uvaja nove oblikovne kvalitete, pri čemer pa morajo vsi objekti iste dejavnosti v območju OPPN izhajati iz enotno zastavljenih oblikovnih izhodišč. 6. člen (vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) (1) Območje OPPN na severni in južni strani meji na javno občinsko cesto, na vzhodni strani meji na območje individualne stanovanjske gradnje, na zahodni strani pa na območje rekreacijskih in športnih in poslovnih površin ter na zelene površine gozda. (2) Načrtovani posegi v območju OPPN nimajo pričakovanih vplivov na preostala poselitvena območja v neposredni bližini. Območje bo priključeno na južni strani na javno cesto, z ostalimi okoliškimi območji bo povezano s krajinsko ureditvijo in gospodarsko infrastrukturo. 7. člen (posegi izven območja OPPN) (1) Posegi izven območja OPPN so dopustni za potrebe gradnje gospodarske in prometne infrastrukture, za potrebe priključevanja cone in za vzpostavitev povezav s sosednjimi ureditvenimi območji naselja. Posegi so dopustni s soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture in so prikazani v grafičnem delu OPPN. 8. člen (dopustne dejavnosti) (1) Na območju OPPN so dopustne naslednje osnovne dejavnosti: Stanovanjske površine, gostinstvo in turizem, mirna poslovna dejavnost. (2) Pogojno so dopustne tudi druge dejavnosti, vendar ne smejo imeti večjega vpliva na okolje in na gospodarsko javno infrastrukturo, kot dejavnosti, ki so v prostoru že dopustne. Pogojno dopustne dejavnosti so dopustne, če dopolnjujejo osnovne dejavnosti. 9. člen (vrste dopustnih gradenj in objektov) (1) V območju OPPN so dopustne: • gradnje novih objektov, • nadzidave in dozidave objektov, • spremembe namembnosti objektov in njihovih delov v okviru dopustnih dejavnosti, • rekonstrukcije objektov, • odstranitve objektov, • gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na gradbenih parcelah osnovne stavbe, ki služijo dejavnostim na teh parcelah, teh dejavnosti ne ovirajo oz. so skladne s tem OPPN. (2) V skladu s predpisi o enotnih klasifikacijah vrst objektov in predpisi o vrstah objektov je v območju OPPN dopustna gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov, kot so: • individualne stanovanjske stavbe, • gostinske stavbe, • poslovno turistične stavbe, • objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, • objekti prometne infrastrukture, • lokalni cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, • oporni zidovi, škarpe, ograje. (3) V skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov in njihovo klasifikacijo je v območju OPPN dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov. (4) Gradnje malih čistilnih naprav, greznic, objektov za rejo živali, pomožnih kmetijskih gozdarskih objektov in objektov za kmetijske proizvode niso dopustne. IV. Rešitve načrtovanih objektov in površin in usmeritve za projektiranje in gradnjo 10. člen (merila, pogoji in usmeritve za umeščanje, načrtovanje in oblikovanje objektov) (1) Objekti se v EUP umeščajo znotraj gradbenih meja. Gradbena meja je črta, ki jo novozgrajene oz. načrtovane stavbe brez soglasja soseda mejaša ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Meja gradbene parcele je določena za manj zahtevne objekte 4 m od urejenih parcelnih meja, za enostavne in nezahtevne objekte pa 1,5 m od urejenih parcelnih meja. Manjši odmik od gradbene meje je mogoč ob soglasju soseda mejaša. (2) Stavbe morajo biti praviloma orientirane tako, da so stranice osnovnih kubusov vzporedne z gradbenimi mejami, razen, če namenoma drugačna umestitev stavb v območju znotraj gradbenih meja prinaša nove oblikovne kvalitete v območju OPPN. (3) Objekti naj bodo oblikovani po enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov, fasad, okenskih in vratnih odprtin, z upoštevanjem tehnoloških značilnosti posamezne dejavnosti in načina gradnje ter optimalne umeščenosti glede na nebesno orientacijo. (4) Prezračevalne in druge tehnološke naprave na fasadah in strehah objektov morajo biti oblikovno zastrte. (5) Izbor vrste kritine in barve streh mora biti praviloma enotna, dopustne so kombinacije poševnih streh z ravnimi in zazelenjenimi strehami. (6) Na strehah objektov je dovoljena postavitev zbiralnikov sončne energije. (7) Podkletitev objektov je dopustna na način, da so preprečeni morebitni škodljivi vplivi visokih voda in talne vode. Kletne etaže lahko presegajo regulacijsko črto in lahko segajo od roba območja OPPN. (8) Ograje so lahko postavljene na parcelno mejo, če oba lastnika s tem soglašata, v nasprotnem primeru pa mora biti ograja od parcelne meje sosednjega zemljišča umaknjena najmanj 0,5 m oz. v primeru postavitve od javnem zemljišču skladno s 15.členom tega odloka. (9) Ostali enostavni in nezahtevni objekti, morajo biti: • od sosednje parcelne meje odmaknjeni najmanj 0,5 m, s soglasjem soseda pa lahko segajo do parcelne meje. • od meje parcele gospodarske javne infrastrukture odmaknjeni najmanj 1,5 m. (10) Gradbene meje ne veljajo za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo. (11) Z oblikovanjem fasad stavb ob javnih površinah naj se zagotavlja kakovostni izgled območja. Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in poenoteno. (12) Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele. Največji dopustni faktor zazidanosti je 0,6. Največja višina stavb je 12 m, največja višina enostavnih in nezahtevnih objektov je 6 m. (13) Delež zelenih površin (DZP) v območju OPPN je delež gradbene parcele, namenjene zelenim in drugim ureditvam, ki ne služijo prometnim površinam oziroma komunalnim in funkcionalnim površinam stavb. Najmanjši delež zelenih površin je 0,2. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1957 (14) Enostavni in nezahtevni objekti naj z velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi dopolnjujejo ostalo pozidavo in tvorijo kvaliteten videz območja OPPn. 11. člen (usmeritve in pogoji za parkiranje, interventne in manipulativne površine) (1) Potrebne manipulativne in parkirne površine morajo biti zagotovljene znotraj gradbenih parcel objektov. Potrebne interventne površine se lahko zagotovijo na javnih površinah, ki mejijo na območje OPPN. (2) Parkiranje na javnih cestah ni dopustno. (3) Zagotovljeno mora biti čelno vključevanje vozil na javno cesto. (4) Za izračun potrebnih parkirnih mest se upoštevajo normativi po občinskem odloku o prostorskem načrtu občine Šenčur. (5) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se manjkajoče potrebne parkirne površine na območju OPPN lahko zagotovijo tudi na drugih zasebnih površinah izven območja, če od objekta niso oddaljena več kot 250 m in je omogočena njihova trajna uporaba. 12. člen (merila, pogoji in usmeritve za ureditev ostalih površin in krajinske ureditve) (1) Za urejanje ostalih površin veljajo naslednji pogoji: • višina urejenega terena ob načrtovanem objektu mora biti praviloma prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem, • morebitne manjše nivojske razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (klančinami, zidci, škarpami ipd.), ki pa ne predstavljajo grajene ovire v sistemu peš in kolesarskega dostopa, • ureditev okolice objektov v območju OPPN naj bodo oblikovno skladna, • zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije, • parkirišča naj bodo, če je le mogoče zasenčena z drevjem. V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev gledev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 13. člen (splošni pogoji) (1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture: • obveznost priključevanja velja za infrastrukturo (vodovodno, kanalizacijsko ter elektroenergetsko omrežje), • upoštevanje predpisanih odmikov od obstoječih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav, • usklajena gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav ter objektov, • dopustna prestavitev, obnova, dograjevanje, povečevanje zmogljivosti ali odstranitev obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture skladno s prostorskimi in okoljskimi možnostmi in skladno s pogoji posameznih upravljavcev komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, • priključevanje na infrastrukturno omrežje se izvaja skladno z gradbeno zakonodajo. 14. člen (zasnova projektnih rešitev gospodarske infrastrukture) (1) Potek obstoječega omrežja gospodarske infrastrukture je prikazan na grafičnem listu št. 3. 15. člen (prometna infrastruktura) (1) Območje OPPN je dostopno iz Mlakarjeve ulice -zbirna krajevna cesta LZ 390391, ki se navezuje na glavno cesto G2-1136 Kranj-Brnik preko obstoječega priključka. (2) Skrajna točka manj zahtevnih in zahtevnih objektov, projicirana na tla, mora biti od zemljišča javne ceste, parc.št. 1885/1, k.o. Šenčur odmaknjena najmanj 4,00 m, skrajna točka nezahtevnih in enostavnih objektov, projicirana na tla, mora biti od zemljišča javne ceste, parc.št. 1885/1, k.o. Šenčur odmaknjena najmanj 1,50 m. (3) Priključek na zbirno krajevno cesto LZ 390391 mora biti urejen tako, da ne ovira prometa. Širina cestnega priključka mora biti zadostna za izvajanje predvidenih dejavnosti. Pri projektiranju priključka je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s področja načrtovanja cest. (4) V primeru izvedbe infrastrukture priključkov preko javnih zemljišč oz. zemljišč v lasti Občine Šenčur, je potrebno pridobiti soglasje za poseg oziroma prekop javnega zemljišča. (5) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. (6) Parkirišča morajo biti protiprašno utrjena ter odvodnjavana skladno z zakonodajo, ki ureja odvajanje odpadnih voda ter in odmaknjena od parcel javne ceste najmanj 1,5 m. (7) V primeru postavitve ograje ob meji z zemljiščem parc.št. 1885/1, k.o. Šenčur mora biti le-ta odmaknjena najmanj 1,00 m od parcelne meje. (8) V primeru, da je predvidena ograja na območju uvoza, je potrebno med javno površino in uvozom oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, zagotoviti najmanj toliko prostora, kolikor znaša dolžina vozila skupaj s priključkom, na katerem se vozilo lahko ustavi, dokler ni onemogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoza in nje. 16. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Novi porabniki na obravnavanem območju se bodo napajali iz obstoječe TP 230 Šenčur Mlakarjeva ali TP 548 Skladišče krompirja Šenčur, preko obstoječega nizko-napetostnega (nN) omrežja. Za priključevanje novih odjemalcev z električno energijo, bo potrebno zgraditi nove NN priključke iz obstoječega NN omrežja do priključno merilnih omaric lociranih na parcelnih mejah. Priključno merilne omarice morajo biti dostopne z javnih površin. Njihove lokacije bodo določene v projektu elektrifikacije območja. Nn omrežje mora biti zgrajeno v elektro-kabelski kanalizaciji oziroma v kabelski izvedbi. Točen način priključitve bo podan v soglasju za priključitev ko bodo znane potrebe po električni moči ter končno stanje ureditve območja. 17. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) V varovalnem pasu območja OPPN potekajo obstoječi zemeljski TK vodi in TK kabelska kanalizacija. Pred pričetkom gradnje je potrebno obvezno zakoličiti obstoječe TK naprave. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1958 (2) Na območju OPPN je dopustna gradnja telekomunikacijskega omrežja, pri čemer je potrebno predhodno pridobiti projektne pogoje in ustrezna soglasja. 18. člen (vodovod) (1) Za priključitev novih objektov je predvidena priključitev na vodovod, ki poteka po Mlakarjevi cesti. Samostojni vodovodni priključek za potrebe izgradnje manj zahtevnih objektov v enotah urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) se predvidi po interni dostopni poti, pri čemer enostavni in nezahtevni objekti ne smejo imeti samostojnega vodovodnega priključka. (2) Za manjzahtevni ali zahtevni objekt se predvidi samostojen vodovodni priključek, ki se ga izvede sočasno s komunalno ureditvijo območja. (3) Posamezna stanovanjska enota in/ali gostinski objekt mora imeti samostojno merilno napravo, ki se vgradi ob dostopni poti v zunanjih vodomernih jaških na funkcionalnem zemljišču posameznega objekta v nevoznih površinah. (4) Obveznost samostojnega vodovodnega priključka ne velja za enostavne in nezahtevne objekte, ki pripadajo obstoječim manjzahtevnim ali zahtevnim objektom, ki so že priključeni na vodovodno omrežje, če je kapaciteta priključka zadostna. (5) Omrežje sekundarnega vodovoda mora biti izvedeno skladno s tehničnimi zahtevami pooblaščenega upravljalca vodovoda. 19. člen (hidrantno omrežje) (1) Voda za požarno varnost območja OPPN je zagotovljena iz hidrantnega omrežja, ki se napaja iz sistema javnega vodovoda v količini 10 l/s, zgrajenega na Mlakarjevi cesti. 20. člen (odvajanje odpadnih in padavinskih vod) (1) Fekalna kanalizacija: • vsi objekti na predmetnem območju, v katerih bo nastajala komunalna odpadna voda, so priključeni na omrežje javne fekalne kanalizacije, • odpadne komunalne vode se odvodnjavajo skladno s predpisi in pogoji izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod, • odpadno vodo iz gostinskih objektov, v katerih poteka priprava hrane je potrebno pred odtokom v javno kanalizacijo očistiti skladno z veljavnimi predpisi in pogoji izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. (2) Meteorna kanalizacija: • padavinske vode, ki nastanejo zaradi posegov v prostor na območju OPPN je potrebno v celoti ponikati izključno na zemljišču investitorja; • padavinsko vodo z utrjenih površin, onesnaženo s usedljivimi snovmi, je potrebno ponikati skladno s predpisi, ki urejajo ukrepe za ravnanje padavinske odpadne vode. 21. člen (javna razsvetljava) (1) Izvedba javne razsvetljave v območju OPPN ni posebej predvidena. 22. člen (ravnanje z odpadki) (1) Skupno zbirno mesto za odpadke se izvede kot urejen prostor v ali ob objektih, v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji pooblaščenega izvajalca odvoza in ravnanja z odpadki. (2) Oblika in zmogljivost zabojnikov za zbiranje odpadkov bo določena s strani pooblaščenega izvajalca ravnanja z odpadki pred pridobitvijo soglasja za priključitev. 23. člen (ogrevanje) (1) Dopustna je uporaba vseh okoljsko sprejemljivih virov energije (plin, toplotne črpalke, sončna energija, energija zemlje ipd.) VI. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin 24. člen (varstvo narave) (1) Na območju OPPN ni naravnih vrednot, območja Natura 2000, zavarovanih območij, ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. (2) Osvetljevanje zunanjih površin je pri posegih zmanjšana na najnižjo raven oziroma je opuščeno, če ni nujno potrebno. (3) Med gradnjo se izvajajo ukrepi preprečevanja širjenja invazivnih tujerodnih vrst, predvsem tako, da se na območje dovaža le zemeljski material, ki ne vsebuje ostankov invazivnih tujerodnih vrst, delovne stroje se pred začetkom del očisti, po končanih delih pa naj investitor najmanj 3 leta spremlja morebiten pojav invazivnih tujerodnih vrst in jih nemudoma odstrani (cvetoče vrste pred cvetenjem), ostanke pa sežge. 25. člen (varstvo kulturne dediščine) (1) Območje OPPN se nahaja v vplivnem območju enote kulturne dediščine Šenčur - Vas, EŠD 14469, naselbinska dediščina. (2) Poselitev, predvidena z OPPN se zvezno priključuje obstoječi poselitvi, kar zadošča usmeritvam za vplivno območje navedene enote kulturne dediščine. (3) Na območju OPPN še niso bile opravljene predhodne arheološke raziskave, zato je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del, pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine pisno obvestiti o dinamiki gradbenih del ter mu omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. (4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. 26. člen (varstvo zraka) (1) V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je potrebno preprečevati prašenje gradbišč in okolice, potrebno je upoštevati predpise o emisijah gradbene mehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos materiala z gradbišč. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1959 (2) Med uporabo objektov morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo, snovi, ki se izpuščajo v ozračje pa ne smejo presegati predpisanih mejnih količin. 27. člen (varstvo voda in varstvo tal) (1) Območje OPPN ne vsebuje poplavnih, vodnih ali priobalnih zemljišč, niti ne posega na območje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja. (2) Posegi na stavbnih zemljiščih ne smejo poslabšati vodnega režima in stanja podzemnih voda. (3) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti izvedeno skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih voda. (4) Pri vseh posegih znotraj in izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje. 28. člen (varstvo pred hrupom) (1) V območju OPPN je dovoljena mejna raven hrupa, predpisana za III. stopnjo varovanja pred hrupom, glede na veljavno zakonodajo in predpise. (2) Upoštevati je potrebno predpise s področja varstva pred hrupom, ki določajo mejne vrednosti obremenitev s hrupom glede na rabo prostora in obremenitve s hrupom na predvidenih, za hrup občutljivih objektih, načrtovanih s tem OPPN. 29. člen (varstvo pred elektroenergetskim sevanjem) (1) Posegi v OPPN, kjer bodo zgrajene stavbe, v katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje, so načrtovani izven območja elektroenergetskega sevanja. 30. člen (zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja) (1) Osvetljevanje območja OPPN (dovozne poti, parkirišča, objekti) se zmanjša na najnižjo možno raven, oziroma se jih ne osvetljuje, če to ni nujno potrebno. VII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 31. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom) (1) Območje OPPN ni poplavno ogroženo in se ne nahaja na plazljivih ali erozijskih območjih. (2) Pri načrtovanju nove pozidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal (0,225g) ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. (3) Pri projektiranju objektov je potrebno predvideti vse pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom v skladu z zakonodajo s področja varstva pred požarom. Zagotavljati je treba zadostne odmike med objekti, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, ustrezne površine za dovoz in intervencijska vozila. (4) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz obstoječega vodovodnega hidrantnega omrežja. (5) Obravnavano območje OPPN posega v območje kontroliranega dela zračnega prostora Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Omejitvene ravnine letališča se nad območjem urejanja nahajajo na nadmorski višini 408 m n.v.. Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno zagotoviti, da najvišji deli konstrukcij (vključno z zaščitnimi ograjami, antenami, obcestnimi svetilkami, gradbenimi žerjavi, ipd) ne prebadajo omenjenih ravnin. Novi predmeti ali podaljški obstoječih predmetov ne smejo segati nad vzletno omejitveno ravnino (408 metrov nadmorske višine), razen če so zakriti z drugimi enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti. (6) V primeru, da bodo novi objekti presegali 414 metrov nadmorske višine, je potrebno Agenciji za civilno letalstvo, v postopku pridobitve soglasja za postavitev ovir, posredovati digitalne podatke ovir skladno z 8.členom Uredbe o izvajanju Uredbe Komisije (EU) o zahtevah glede kakovosti letalskih podatkov in letalskih informacij za enotno evropsko nebo (Uradni list RS, št. 60/17) ter skladno z navodilom za zagotavljanje dodatnih podatkov o ovirah za potrebe civilnega letalstva, ki je objavljeno na spletni strani Agencije za civilno letalstvo. (7) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. VIII. Načrt parcelacije 32. člen (načrt parcelacije) (1) Parcelacija se lahko izvede glede na novo urbanistično zasnovo v EUP. IX. Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje prostorske ureditve 33. člen (etapnost izvedbe) (1) Gradnja objektov na območju OPPN lahko poteka sočasno z gradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture. (2) Dopustna je fazna gradnja območja OPPN. Objekti so lahko zgrajeni v več neodvisnih etapah, ki si lahko sledijo v poljubnem časovnem zaporedju, pri čemer mora biti pred gradnjo objektov ali sočasno z njo izvedena dovozna pot s pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo, ki je potrebna za delovanje tega objekta. X. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 34. člen (dopustna odstopanja) (1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika. S takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na območju OPPN. S takšnimi odstopanji morajo soglašati nosilci urejanja prostora, na katere se odstopanja nanašajo. (2) Dopustne tolerance v tem OPPN so pri stavbah skladne z veljavno gradbeno zakonodajo. (3) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov gospodarske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1960 možno vključiti v končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske infrastrukture. XI. Prehodne in končne določbe 35. člen (prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov) (1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/2017 - uradno prečiščeno besedilo, 4/2018) v delu, ki je urejen s tem odlokom. 36. člen (hramba in vpogled) (1) OPPN je skupaj s prilogami na vpogled na Občini Šenčur in na Upravni enoti Kranj. 37. člen (nadzorstvo) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 38. člen (veljavnost) (1) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na spletni strani Občine Šenčur in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 350-17/2017-18 Datum: 26.9.2018 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 797. Odlok o 1. fazi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja VI-08 Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZV0-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP, 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 76/2014-odl. US, 14/2015-ZUUJFO in 61/2017 - ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2018) je Občinski svet Občine Šenčur na 29. seji dne 26. 9. 2018 sprejel ODLOK O 1. FAZI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA VI-08 I. Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se, ob upoštevanju določil Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/2017-UPB in 4/2018) (v nadaljevanju: OPN), sprejme 1. faza občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja VI-08 (v nadaljevanju OPPN). 2. člen (namen OPPN) (1) Namen OPPN je določitev podrobnih lokacijskih pogojev za gradnjo objektov in drugih ureditev s pripadajočo komunalno infrastrukturo. 3. člen (vsebina OPPN) (1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki se nanaša na: mejo območja, lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, komunalnih naprav in ureditev ter okoljevarstvene ukrepe. (2) Tekstualni del obsega: • uvodne določbe, • opis prostorske ureditve, • umestitev načrtovane ureditve v prostor, • zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno • infrastrukturo in grajeno javno dobro, • rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, • rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, • rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z • varstvom pred požarom, • etapnost izvedbe prostorske ureditve, • velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, • končne določbe. (3) Grafični del obsega: • izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta s prikazom prostorske ureditve na širšem območju, • izsek iz kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta s prikazom enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture na širšem območju, • območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, • prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, • ureditveno situacijo, • prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, • prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, • prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, • načrt parcelacije. (4) Priloge obsegajo: • izvleček iz strateških prostorskih aktov, • prikaz stanja prostora, • seznam strokovnih podlag, • smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, • obrazložitev in utemeljitev, • povzetek za javnost. II. Opis prostorske ureditve 4. člen (ureditveno območje in opis ureditve) (1) Območje OPPN posega na parcele oziroma dele zemljišč s parcelnimi št. 944/9, 944/10 in 944/11-del, vse k.o. Visoko. Velikost območja je 0,20 ha. Predlaga se zazidava z individualno stanovanjsko gradnjo. (2) Ureditveno območje je prikazano v grafičnem načrtu (Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem - karta št. 3). (3) Predmetno območje se po OPN nahaja v enoti urejanja VI-08. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1961 III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 5. člen (vplivi in povezave s sosednjimi območji) (1) V naravi tangirana zemljišča predstavljajo še nezazidano stavbno zemljišče. Lokacijsko je območje pozicionirano ob regionalni cesti R1-210 (odsek 1107 Preddvor-Kranj (Primskovo), pododsek Hotemaže-Britof) oziroma občinski cesti JP 890331. (2) Predvidena stanovanjska objekta bosta priključena na komunalno infrastrukturo, ki je predvidena oziroma že zgrajena pod obstoječo dostopno cesto. (3) Ureditev predlaganih stanovanjskih objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo se v tlorisnih in višinskih gabaritih zgleduje po primerljivi tipologiji obstoječih okoliških objektov. 6. člen (namembnost, dejavnosti) (1) Namembnost: • SSe • Območje stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš. (2) Osnovna dejavnost: • Bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem. (3) Spremljajoče dejavnosti: • centralne dejavnosti, • gostinstvo in turizem, • poslovne dejavnosti, • trgovske dejavnosti (na drobno). (4) Vrsta objektov: • eno in dvo stanovanjske stavbe, • nezahtevni in enostavni objekti skladno s področnim predpisom. 7. člen (gabariti, arhitekturno oblikovanje) (1) Gabariti - stanovanjski objekt: • oblika: podolgovat (min 1:1,4), lahko sestavljen, • tloris: 8,50 m x 12,00 m, dovoljeni izzidki do 1,50 m, ob vhodu ali stiku sestavljenih tlorisov dovoljen poudarek (v tlorisu in gabaritu), • pritličje: do 0,30 m nad koto urejenega terena pri vhodu v objekt, • etažnost: (K)+P+M. (2) Gabariti - nezahtevni/enostavni objekti: • skladno z določili področnega predpisa. (3) Arhitekturno oblikovanje - stanovanjski objekti: • fasada: fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v spektru svetle barve oz. zemeljskih tonov, možna je kombinacija z lesom v naravni barvi in naravnim kamnom, detajli na objektu lahko sledijo tudi oblikovanju na ohranjenih tradicionalnih objektih v bližji okolici, uporaba kričečih in florescentnih barv ni dovoljena, • balkoni:dovoljeni do širine 1,50m, • streha: simetrična dvokapnica, naklon 38-42°, kritina betonski ali opečni strešnik, za osvetlitev mansarde se v strešino lahko vgradijo frčade ali strešna okna, oblika frčad: trikotna, hišica, na plašč, dovoljeni so tudi čopi, • napušči: dovoljeni tudi večji, lahko segajo čez tlorisno projekcijo balkonov, • kritina: kritina mora biti izvedena v enotni sivi ali opečno rdeči barvi. (4) Arhitekturno oblikovanje - nezahtevni/enostavni objekti: • skladno z določili področnega predpisa. 8. člen (nezahtevni/enostavni objekti in drugi objekti) (1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov znotraj pripadajoče gradbene parcele je dovoljena skladno s področnimi predpisi. (2) Od vsake vrste objektov je dovoljeno znotraj pripadajoče gradbene parcele postaviti le en istovrstni objekt. Oblikovanje in lokacijska postavitev se dovoli skladno z določili OPN. (3) Zunanja enota toplotne črpalke se lahko postavi do 0,50 m od meje s sosednjim zemljiščem, oziroma skladno s pogoji soglasodajalcev. 9. člen (zunanja ureditev) (1) Zunanja ureditev: • utr. površine tlakovane ali asfaltirane, • ostalo: ostale površine znotraj pripadajoče gradbene parcele se ozelenijo z avtohtono vegetacijo, • ograja: dovoljena s soglasjem mejaša do parcelne meje, odmik ograje ob kategorizirani cesti je pogojen s soglasjem upravljavca, • parkiranje: 2 PM/stanovanje, znotraj pripadajoče gradbene parcele, v stanovanjskem objektu, v sklopu nezahtevnega/enostavnega objekta ali na dvorišču. (2) Okolica objekta je namenjena dvorišču (dovoz in manipulativne površine), ostale površine se ozeleni in hortikulturno uredi (zelenica, zasaditve). V območju dostopa h o rti kulturne ureditve ne smejo ovirati preglednosti na cesti. Površine namenjene dvorišču morajo biti utrjene, lahko asfaltirane ter izvedene v ustreznih naklonih z urejenim odvodnjavanjem znotraj pripadajoče gradbene parcele. (3) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material pa odpeljati na ustrezno deponijo. Plodno zemljo se uporabi za ponovno ureditev zelenih površin. 10. člen (lega objektov na zemljišču) (1) Odmiki objektov od parcelnih meja morajo biti v skladu z ureditveno situacijo oz. v okviru dopustnih odstopanj. (2) Lega objektov: • fiksna točka: JV stranica objekta je vzporedna z dostopno cesto, • odmiki: stanovanjski stavbi morata biti (merjeno od gotovega zunanjega zidu), oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 4,00 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,50 m, s soglasjem mejaša je odmik (ob pogoju da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele objekta), lahko manjši. (3) Lega objektov je prikazana na načrtu (Ureditvena situacija - karta št. 5). 11. člen (urbanistični parametri) (1) Pri načrtovanju objektov na gradbeni parceli se upošteva: • zelene povr.: minimalno 20 %, • zazidanost: maksimalno 0,30 % St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1962 12. člen (parcelacija) (1) Oblikovanje gradbenih parcel se izvede skladno z besedilnim in grafičnim delom tega odloka. IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 13. člen (skupni pogoji) (1) Predvideni objekti znotraj območja predmetnega OPPN se morajo priključiti na gospodarsko javno infrastrukturo, ki je bila na območju naselja Visoko že zgrajena ob ureditvi obstoječe javne poti JP 890331 (zemljišči 1773/2 in 1773/3 k.o. Visoko). (2) Obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi, ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da s posegi soglašajo njihovi upravljavci. (3) Poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih (mimobežnih) vodov gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, v kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju, pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku. (4) Pri izgradnji komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati zahtevane minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove skladno s področnimi predpisi. Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno. 14. člen (cestno in drugo prometno omrežje, parkiranje) (1) Načrtovana prometna ureditev se preko obstoječega skupnega priključka (zemljišča 944/4, 944/7 in 944/11 k.o. Visoko) navezuje na javno pot JP 890331 (zemljišči 1773/2, 1773/3 k.o. Visoko). Predlagani priključek na JP 890331 je usklajen z OPPN za prostorsko ureditev skupnega pomena za regionalno cesto R1-210 (odsek 1107 Preddvor-Kranj (Primskovo), pododsek Hotemaže-Britof). (2) Upravljavec državnih cest ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovano območje hrupno občutljivih dejavnosti, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oz. bodo posledica obratovanja ceste. Izvedba vseh ukrepov je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo območja. Pri obravnavanih posegih v varovalnem pasu državne ceste Direkcija RS za infrastrukturo ne prevzema nikakršne finančne ali druge odgovornosti, kot posledico hrupa, vibracij in ostalih vplivov prometa, ki se pojavljajo na cesti. (3) Parkiranje vozil se ureja znotraj pripadajoče gradbene parcele posameznega stanovanjskega objekta. Velikost manipulacijskih površin znotraj dvorišča omogoča, da se vozila vključujejo na javno cesto čelno. 15. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Na obravnavanem območju elektro energetsko omrežje še ni prisotno. V sosednjih območjih EG izvaja elektro kabelske kanalizacije (EKK), ter izgradnjo SN in NN kabelskega omrežja, ki bo nadomestilo obstoječe prosto zračno omrežje. (2) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov, je potrebno predvideti njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov, oziroma predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska. (3) Za potrebe napajanja novih porabnikov na obravnavanem območju je potrebno zgraditi nov NN kabelski izvod iz obstoječe prosto stoječe razdelilne omarice na meji zemljišč parc. št. 953/4 k.o. Visoko do priključno merilne omarice locirane na parcelni meji obravnavanega območja. Priključno merilna omarica mora biti dostopna iz javnih površin. Njihove lokacije bodo določene v projektu elektrifikacije območja. NN omrežje mora biti zgrajeno v kabelski kanalizaciji. Za izgradnjo novega NN kablovoda se lahko koristi obstoječa elektro-kabelska kanalizacija, ki poteka po zemljiščih 1773/2 in 1773/3 k.o. Visoko. 16. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Na predmetnem območju se predvideva izgradnja telekomunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli vseh najsodobnejših tehnologij v ustrezni kabelski kanalizaciji. (2) Priključna točka, od koder se območje smiselno poveže na obstoječe TK omrežje, se nahaja na zemljiščih 1773/2 in 1887/3 k.o. Visoko. Kabelska instalacija do načrtovanih gradbenih parcel bo potekala po zemljiščih 944/7 in 944/11 k.o. Visoko. 17. člen (vodovodno omrežje) (1) Oskrba s pitno vodo je zagotovljena preko obstoječega priključka na vodovodno omrežje, ki poteka po zemljišču 1773/2 k.o. Visoko. Individualno omrežje do posamezne gradbene parcele bo potekalo po zemljiščih 944/7 in 944/11 k.o. Visoko. (2) Na koncu vodovoda se vgradi hidrant ali blatni izpust za praznjenje in čiščenje cevovoda. Voda za požarno varnost se zagotavlja iz sistema javnega vodovoda v količini 10 l/s. (3) Posamezen objekt bo priključen na javno vodovodno omrežje s samostojno priključno cevjo. Vodomerni jašek se postavi na nepovozno površino. 18. člen (meteorna in fekalna kanalizacija) (1) Kanalizacijsko omrežje je na območju urejanja že zgrajeno (zemljišče 1773/2 k.o. Visoko), zato se fekalne vode iz načrtovanih stanovanjskih objektov vodijo v javno fekalno kanalizacijo, ki se zaključi v Centralni čistilni napravi Kranj. Ureditve potekajo izven gradbenih parcel še po zemljiščih 944/7 in 944/11 k.o. Visoko. (2) Padavinske vode iz utrjenih površin načrtovanih stanovanjskih objektov je potrebno preko lovilca olj, s strešin pa preko peskolovov, ponikati znotraj območja posamezne gradbene parcele. (3) Padavinske vode iz območja posamezne gradbene parcele objektov ne smejo pritekati na javno cesto. 19. člen (ogrevanje) (1) Predlagana stanovanjska objekta bosta ogrevana individualno. Kot energent se uporablja biomasa. Kotlovnica je predvidena v sklopu objekta oziroma znotraj pripadajočega nezahtevnega/enostavnega objekta. Dopustna je uporaba drugih obnovljivih virov energije (tudi plina) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1963 (2) V kolikor bodo objekti priključeni na plinovodno omrežje je do območja potrebno zgraditi distribucijsko plinovodno omrežje delovnega tlaka 1 bar. Načrtovana trasa je predmet projektne dokumentacije. 20. člen (ravnanje z odpadki) (1) Za zbiranje odpadkov je potrebno znotraj pripadajoče gradbene parcele zagotoviti mesto za odpadke. To je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavi zabojnik za mešane odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dostop vozilom za odvoz odpadkov. V. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 21. člen (varovanje kulturne dediščine) (1) Območje OPPN leži v vplivnem območju kulturne dediščine Šenčur EŠD 14469 Šenčur-vas, v katerem se varuje tudi prostorski pomen cerkve sv. Vida na Visokem. Zato načrtovane rešitve ne izstopajo iz silhuete naselja. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče. VI. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanja narave 22. člen (varstvo voda) (1) Obravnavano območje se nahaja izven površin, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, zato posebne ureditve s področja varstva voda niso predvidene. 23. člen (varstvo zraka) (1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka. Pri gradnji se zagotavlja racionalna raba energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov. Znotraj posamezne gradbene parcele se uredi zelene površine in zasadi visoka vegetacija za boljši lokalni pretok zraka. 24. člen (varstvo zemlje) (1) Za preprečitev onesnaževanja tal z nevarnimi snovmi (motorna olja, goriva, hidravlična olja,..) je potrebno pri gradnji objektov ali drugih ureditev uporabljati le dobro vzdrževana vozila in gradbene stroje. 25. člen (varstvo narave) (1) Na predmetnem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, območij Natura 2000 ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zato posebne ureditve s področja varstva narave niso predvidene. 26. člen (varstvo gozda) (1) Predmetno območje v naravi ni gozd, območje ne meji na gozdni prostor, zato posebne ureditve s področja gozdarstva in lovstva niso predvidene. VII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 27. člen (varstvo zračnega prometa) (1) Območje predvidene gradnje se nahaja pod konično ravnino letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, v kateri so glede na določila področnega predpisa posegi in gradnja objektov nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo objekti približati manevrskim površinam letališča samo na dovoljeno razdaljo. Omejitvena ravnina se na območju urejanja nahaja na nadmorski višini 431 metrov, kota terena predvidene gradnje pa je višja od definirane omejitvene višine. Novi predmeti ali podaljški obstoječih predmetov (gradnja) ne smejo segati nad konično omejitveno ravnino, razen če so zakriti z drugimi, enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa. (2) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti soglasje tangiranega upravljavca k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. 28. člen (naravne in druge nesreče) (1) Na obravnavanem območju ni poplavne, erozijske in plazovite ogroženosti ter požarne ogroženosti naravnega območja, zato posebne ureditve s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami niso predvidene. (2) Pri načrtovanju ureditev se upošteva projektni pospešek tal 0,20 (g). (3) V kolikor obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, se gradnje in ureditve načrtujejo temu primerno. 29. člen (varstvo pred požarom) (1) Pri načrtovanju predvidenih ureditev je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara ter z možnostjo širjenja požara. (2) Požarna tveganja zaradi uporabe požarno nevarnih snovi pri individualni stanovanjski gradnji ob upoštevanju področnih predpisov niso velika. (3) Potrebni odmiki od meje sosednjih zemljišč so minimalno 4,00 m, med objekti pa znašajo več kot je njihova višina. (4) Oskrba virov vode za gašenje je zagotovljena preko hidrantnega omrežja. (5) Neoviran in varen dostop za intervencijska vozila z ustrezno nosilnostjo se zagotavlja po dostopni poti širine 3,50 m, delovna površina pa je zagotovljena znotraj utrjenega dvorišča posameznega stanovanjskega objekta, znotraj pripadajoče gradbene parcele. VIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve 30. člen (etapnost izvedbe) (1) Faznost gradnje ni predpisana. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1964 (2) Za vsako individualno stanovanjsko enoto je predhodno ali sočasno potrebno zagotoviti/omogočiti priključevanje na (obvezno) komunalno infrastrukturo in dostop do javne ceste. Obvezna komunalna infrastruktura obsega: priklop na vodovodno, elektro omrežje, zbiranje fekalnih voda ter dostop do javne ceste. IX. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 31. člen (dopustna odstopanja) (1) Splošno: Pri realizaciji prostorskega akta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri natančnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, infrastrukturnega, komunalnega ali okoljevarstvenega vidika. (2) Objekti: Odstopanja pri gabaritih stanovanjskih objektov so dovoljena v toleranci 15 %. (3) Nezahtevni/enostavni objekt in dvorišče sta v situaciji prikazana le informativno z namenom da se preveri ustreznost načrtovanega programa na predmetni gradbeni parceli. (4) Namembnost: Predlagana namenska raba določena za objekte lahko odstopa znotraj istega klasifikacijskega razreda, skladno s področnim predpisom. (5) Infrastrukturno omrežje (komunalni priključki, prometna ureditev in dostop): Odstopanja pri komunalni infrastrukturi (z upoštevanjem obstoječega omrežja) so dovoljena pri legi oziroma poteku le te. (6) Soglasja tangiranih upravljavcev: Z odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. X. Končne določbe 32. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 33. člen (vpogled) (1) OPPN je na vpogled na sedežu Občine Šenčur in na pristojni upravni enoti. 34. člen (veljavnost odloka) (1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-18/2017-014 Datum: 26.9.2018 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan OBČINA ZREČE 798. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Zreče za leto 2018 Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 110/11 -ZDIU12, 14/13 - popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS 1617 in 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US in 30/18), 84. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/12 in 28/18) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18), je Občinski svet Občine Zreče na 19. redni seji dne, 26.9.2018 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ZREČE ZA LETO 2018 1. člen V Odloku o proračunu Občine Zreče za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16, 45/17, 57/17 in 25/18) se drugi odstavek 3. člena odloka spremeni tako, da se glasi: »Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Podkonto Proračun leta 2018 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 7.382.220,75 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.254.740,09 70 DAVČNI PRIHODK 4.873.999,00 700 Davki na dohodek in dobiček 3.784.999,00 703 Davki na premoženje 606.000,00 704 Domači davki na blago in storitve 463.000,00 706 Drugi davki 20.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.380.741,09 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 316.714,09 711 Takse in pristojbine 3.500,00 712 Denarne kazni 10.300,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 851.095,00 714 Drugi nedavčni prihodki 199.132,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 769.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 80.000,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 689.000,00 73 PREJETE DONACIJE 4.500,00 | 730 Prejete donacije iz domačih virov 4.500,00 St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1965 | 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 353.980,66 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 338.980,66 741 Prejeta sred. iz drž. proračuna iz sred. proračuna EU 15.000,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 7.980.592,44 40 TEKOČI ODHODKI 2.932.935,99 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 558.961,50 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 86.957,50 402 Izdatki za blago in storitve 2.119.806,99 403 Plačila domačih obresti 60.710,00 409 Rezerve 106.500,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.514.919,00 410 Subvencije 95.900,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.634.210,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 287.600,00 413 Drugi tekoči domači transferi 497.209,00 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.485.237,45 | 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.485.237,45 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 47.500,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski porabniki 44.500,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 3.000,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -598.371,69 | (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B .RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2018 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2018 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 116.519,00 | 500 Domače zadolževanje 116.519,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 265.427,00 | 550 Odplačila domačega dolga 265.427,00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | -747.279,69 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | -148.908,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 598.371,69 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo 710.748,25 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4100-0002/2016-17 Datum: 26. 9. 2018 Občina Zreče Boris Podvršnik, župan 799. Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Zreče Na podlagi drugega odstavka 132. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 - ZUreP-2) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet Občine Zreče na 19. redni seji dne, 26.09.2018 sprejel St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1966 ODLOK O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI ZREČE 1. člen Ta odlok določa višino stroškov lokacijske preveritve, ki jih Občina Zreče zaračuna investitorju oziroma pobudniku lokacijske preveritve, razen če je investitor oziroma pobudnik Občina Zreče, kot nadomestilo stroškov, ki nastanejo v postopku lokacijske preveritve na podlagi pobude investitorja gradnje na posamični poselitvi, investitorja, ki želi odstopiti od prostorskih izvedbenih pogojev ali izvesti dopolnilne prostorske ureditve oziroma posege v prostor, ali pobudnika začasne rabe prostora. 2. člen (1) Stroški za posamezno lokacijsko preveritev znašajo: • za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi 1.500,00 EUR, • za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev 1.500,00 EUR, • za območje začasne rabe prostora 1.500,00 EUR. (2) V kolikor dejanski stroški lokacijske preveritve presežejo navedene zneske, lahko občina obračuna investitorju celoten presežek stroškov. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4100-0002/2016-17 Datum: 26.09.2018 Občina Zreče Boris Podvršnik, župan 800. Odlok o dodeljevanju enkratne denarne pomoči iz sredstev proračuna Občine Zreče v primeru naravne ali druge nesreče Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US in 30/18), 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet Občine Zreče na 19. redni seji dne 26. 9. 2018 sprejel ODLOK O DODELJEVANJU ENKRATNE DENARNE POMOČI IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE ZREČE V PRIMERU NARAVNE ALI DRUGE NESREČE I. Uvod 1. člen (1) S tem odlokom se določijo upravičenci do delitve enkratne denarne pomoči, pogoji in razlogi za dodelitev te pomoči, oblika in višina pomoči, kriteriji in postopek dodeljevanja ter izplačevanje pomoči upravičencem. (2) Po tem odloku se denarna pomoč izplača upravičencem v primerih, ko pojav ali dogodek ni del naravne ali druge nesreče, ki je razglašena s strani države ali občine. (3) V tem odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. II. Upravičenci 2. člen Do enkratne denarne pomoči so upravičeni občani s stalnim prebivališčem v Občini Zreče, ki so se zaradi naravne ali druge nesreče trenutno znašli v težki materialni situaciji oziroma jim je bila povzročena škoda na premoženju. III. Namen enkratne denarne pomoči 3. člen Enkratna denarna pomoč je namenjena za trenutno premostitev nastalih težav pri občanih povezanih z naravno ali drugo nesrečo. Denarna pomoč je namenjena tudi prizadetim zaradi naravne ali druge nesreče, če jim je bil poškodovan ali uničen stanovanjski objekt ali gospodarski objekt na območju občine Zreče. 4. člen (1) Naravna nesreča je uničujoče delovanje naravnih dejavnikov na premoženju, ki povzroča škodo. Med naravne nesreče po tem odloku spadajo poplava, zemeljski plaz, močan veter, neurje, udar strele, požar kot posledica udara strele in podobno. (2) Druge nesreče so dogodki, ki izvirajo iz dejanj ljudi, predmetov ali drugih nenaravnih dejavnikov, ki povzročajo škodo. Mednje spadajo ekološke nesreče, požari, prometne in delovne ter druge podobne nesreče, medtem, ko se za druge nesreče po tem pravilniku ne štejejo kraje, tatvine in druge običajne poslovne škode. IV. Merila za dodelitev pomoči 5. člen (1) Do dodelitve denarne pomoči je upravičen posameznik oziroma družina, če izpolnjuje pogoje iz 2., 6. in 7. člena tega odloka. (2) Upravičencem se omogoča dodelitev enkratne denarne pomoči zaradi povzročene škode na premoženju, in sicer do 10 % ocenjene škode, če je ta ocenjena do 25.000 EUR. (3) V primeru, kadar škoda presega 25.000,00 EUR, predlaga komisija iz prvega odstavka 7. člena tega odloka županu poseben sklep o zagotovitvi sredstev za pomoč prizadetim. Predlog komisije mora biti skladen z višino sredstev rezervnega sklada v proračunu občine. V. Postopek 6. člen Prosilci naslovijo vlogo za dodelitev enkratne denarne pomoči na sedež Občine Zreče. Postopek se lahko ob soglasju upravičenca uvede tudi na vlogo pristojnega centra za socialno delo, humanitarnih organizacij in društev, zdravstvenih in vzgojno-izobraževalnih ter drugih zavodov ter sveta krajevne skupnosti na območju Občine Zreče. 7. člen (1) Vlogo obravnava na podlagi predhodnega ogleda Komisija za reševanje vlog za dodelitev enkratne denarne pomoči (v nadaljevanju: komisija), ki jo imenuje župan Občine Zreče in poda oceno o upravičenosti in višini denarne pomoči. Upravičenost do denarne pomoči in njena višina se ugotavlja na podlagi v vlogi navedenih dejstev in predloženih dokazil ter pridobljenega mnenja St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1967 Centra za socialno delo in mnenja krajevne skupnosti, kjer upravičenec biva. (2) Do enkratne denarne pomoči so upravičeni lastniki stanovanjskih in gospodarskih objektov. (3) Komisija sprejme odločitev k vlogi najkasneje v 48 urah od prejema ocene škode in svojo odločitev posreduje pristojnemu upravnemu organu Občine Zreče, ki izda odločbo o dodelitvi enkratne denarne pomoči. Zoper odločbo je dovoljena pritožba na župana Občine Zreče. (4) Upravičenec je dolžan v 15 dneh po vročitvi odločbe o dodelitvi enkratne denarne pomoči upravnemu organu Občine Zreče, ki je odločbo izdal, predložiti predračun, iz katerega izhaja namenska poraba dodeljene enkratne denarne pomoči. (5) Upravičenec mora takoj oziroma najkasneje v roku enega leta po odpravi posledic naravne ali druge nesreče, za katero mu je bila dodeljena enkratna denarna pomoč, upravnemu organu Občine Zreče predložiti račun, ki izkazuje namensko porabo dodeljenih sredstev. 8. člen Oceno škode na premoženju iz naslova naravne ali druge nesreče opravi pristojna komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah v Občini Zreče, imenovana s sklepom župana. Komisija je sestavljena iz strokovnih sodelavcev, v postopku lahko sodeluje tudi občinska inšpekcijska služba. 9. člen (1) Denarna pomoč pri odpravi posledic naravnih in drugih nesreč se ne more dodeliti, če je bilo ugotovljeno, da je nastanku škode botrovalo neodgovorno ravnanje oškodovanca ali tretjih oseb. (2) Prejemnik je dolžan vrniti prejeto denarno pomoč skupaj z zamudnimi obrestmi, če se ugotovi, da jo je prejel na podlagi neresničnih podatkov oziroma v nasprotju z določbami tega odloka. (3) Pri ravnanju z vlogami se upoštevajo določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. VI. Končna določba 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2019. Številka: 0070-0002/2018-9 Datum: 26.09.2018 Občina Zreče Boris Podvršnik, župan 801. Sklep o ukinitvi statusa zemljišč javno dobro Na podlagi 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) in 247. člena Zakona o urejanju prostora (Zurep-2, Uradni list RS, št. 61/17) je Občinski svet Občine Zreče na svoji 19. redni seji dne 26.9.2018 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA ZEMLJIŠČ JAVNO DOBRO 1. člen Ukine se status zemljišča grajeno javno dobro lokalnega pomena, za naslednje nepremičnine: • parc. št. 1347/11 z ID znakom parcela 1100 1347/11, k.o. 1100 - Zreče, • parc. št. 1526/1 z ID znakom parcela 1099 1526/1, k.o. 1099 - Gorenje pri Zrečah, • parc. št. 1527/1 z ID znakom parcela 1099 1527/1, k.o. 1099 - Gorenje pri Zrečah. 2. člen Nepremičnine iz 1. točke tega sklepa prenehajo imeti značaj zemljišča - grajeno javno dobro lokalnega pomena. Po izbrisu zaznambe javno dobro nepremičnine ostanejo last Občine Zreče, Cesta na Roglo 13/b, 3214 Zreče, matična številka: 5883342000. 3. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-34/2018-5 Datum: 26.09.2018 Občina Zreče Boris Podvršnik, župan OBČINA LJUTOMER 802. Javni razpis za nagrade študentom za napredovanje v višji letnik za študijsko leto 2018/2019 Na podlagi 8. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016), 32. člena Pravilnika o kadrovskem štipendiranju in nagradah študentom v občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer štev. 1/2016) in Odloka o proračunu Občine Ljutomer za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 66/2016 in 9/2018) objavlja Občina Ljutomer JAVNI RAZPIS ZA NAGRADE ŠTUDENTOM ZA NAPREDOVANJE V VIŠJI LETNIK ZA ŠTUDIJSKO LETO 2018/2019 1. Občina Ljutomer razpisuje nagrade študentom za napredovanje v višji letnik za študijsko leto 2018/2019. 2. Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje: • je državljan Republike Slovenije, • imeti mora stalno prebivališče v občini Ljutomer, • je redni ali izredni študent, ki ni zaposlen. Nagrade ne morejo prejeti študentje, ki so vpisani v prvi letnik dodiplomskega študija. Študent lahko pridobi nagrado za napredovanje za en letnik samo enkrat. 3. Višina nagrade za napredovanje v višji letnik znaša: • 1. bolonjska stopnja 55,00 EUR, • 2. bolonjska stopnja 75,00 EUR, • 3. bolonjska stopnja 90,00 EUR. 4. Vlogo je potrebno podati na predpisanem obrazcu, ki se dvigne v vložišču Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1968 Ljutomer. Obrazec je objavljen tudi na spletni strani Občine Ljutomer. Potrebna dokazila: • Dokazilo o vpisu za študijsko leto 2018/2019. 5. Prijavitelji lahko vlogo: • oddajo v vložišču Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, do 30. 10. 2018, • jo pošljejo na naslov: Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer. Zadnji dan za oddajo prijave na pošto (priporočeno) je 30. 10. 2018 ali • jo pošljejo po elektronski pošti kot skeniran dokument na e-naslov: obcina.ljutomer@ljutomer.si (s skenirano prilogo - dokazilo o vpisu) do 30.10.2018. Kot pravočasna šteje vloga, ki je prejeta do 15. ure. Kontaktna oseba za podajanje dodatnih informacij je Karmen Lah, tel. št. 02/584 90 54. Številka: 603-48/2018-4103 Datum: 2. 10. 2018 Občina Ljutomer Olga Karba, županja OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM Stran 764. Odlok o spremembah Odloka o 1895 proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2018 765. Sklep o vrednosti točke za izračun 1896 nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Črna na Koroškem za leto 2019 766. Sklep o vrednosti točke za odmero 1897 davka na premoženje na območju Občine Črna na Koroškem za leto 2019 767. Sklep o delni povrnitvi stroškov 1897 volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Črna na Koroškem za volilno leto 2018 OBČINA GORNJI GRAD Stran 768. Odlok o 2. spremembi Odloka o 1897 proračunu Občine Gornji Grad za leto 2018 769. Odlok o proračunu Občine Gornji 1899 Grad za leto 2019 770. Sklep o namestnici predsednice 1902 Občinske volilne komisije Občine Gornji Grad 771. Sklep o določitvi cen programov 1902 predšolske vzgoje v vrtcu Gornji Grad in Bočna 772. Odlok o spremembah in dopolnitvah 1902 Odloka o lokacijskem načrtu Tičjek II. 773. Sklep o ukinitvi javnega dobra 1906 OBČINA KIDRIČEVO Stran 774. Sklep o vrednosti točke za izračun 1906 komunalnih taks v Občini Kidričevo za leto 2019 775. Sklep o vrednosti točke za izračun 1906 nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo za leto 2019 776. Sklep o ukinitvi statusa javnega 1906 dobra OBČINA KOBILJE Stran 777. Odlok o javno-zasebnem partnerstvu 1907 pri izvedbi projekta energetskega pogodbeništva za celovito energetsko prenovo objektov OŠ Veržej, vzgojnega doma Veržej, OŠ Kobilje ter športne dvorane Radenci 778. Sklep o delni povrnitvi stroškov 1911 volilne kampanje za lokalne volitve 2018 v Občini Kobilje OBČINA KRIŽEVCI Stran 779. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju 1911 razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Križevci za programsko obdobje 2018-2020 OBČINA MARKOVCI Stran 780. Sklep o financiranju političnih strank 1915 v Občini Markovci za volitve 2018 Št. 51/5.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1969 781. Sklep o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve 2018 v Občini Markovci 782. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v K.O. Bukovci OBČINA RUŠE 783. Sklep o podelitvi statusa javnega dobra lokalnega pomena 784. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 1915 1916 Stran 1916 1918 OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH Stran 785. Odlok o določitvi stroškov lokacijske 1918 preveritve v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah 786. Odlok o turistični in promocijski taksi 1919 v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah 787. Odlok o pokopališkem redu v Občini 1920 Sveta Trojica v Slovenskih goricah 788. Odlok o predmetu in pogojih za 1927 dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah 789. Sklep o določitvi ekonomske cene v 1930 vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica 790. Sklep o delni povrnitvi stroškov 1931 volilne kampanje za lokalne volitve 2018 v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah podrobnega prostorskega načrta za del območja VI-08 OBČINA ZREČE 798. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Zreče za leto 2018 799. Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Zreče 800. Odlok o dodeljevanju enkratne denarne pomoči iz sredstev proračuna Občine Zreče v primeru naravne ali druge nesreče 801. Sklep o ukinitvi statusa zemljišč javno dobro OBČINA LJUTOMER 802. Javni razpis za nagrade študentom za napredovanje v višji letnik za študijsko leto 2018/2019 Stran 1964 1965 1966 1967 Stran 1967 OBČINA ŠENČUR 791. Odlok o koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z območja Občine Šenčur 792. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja Šenčur ŠE-34 (usklajen predlog) 793. Odlok o programu opremljanja in merilih za odmere komunalnega prispevka za območje izgradnje kanalizacije v naseljih Trboje, Voglje in Žerjavka 794. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč z vodovodom, hidrantnim omrežjem in fekalno kanalizacijo v območju z oznako S2/06, ureditvena enota 2a1 v k.o. Šenčur 795. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja ŠE-42 IG - 2. faza (usklajen predlog) 796. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za »jugozahodni del območja ŠE-28 SSe v Občini Šenčur« 797. Odlok o 1. fazi Občinskega Stran 1931 1937 1945 1947 1948 1955 1960