- 52 - Očitna zahvala živinozdravniški šoli v Ljubljani. Od perviga začetka terdovraten nasprotnik načina - 53 - živinske zdravnišnice v Ljubljani, ker nisim mislil, de po bokalu ovsa, z rezanco zmešaniga. Če živina v bi zamogla dežela kako korist po nji zadobiti, spoznam notranjih prisadnih boleznih ne sme ovsa zobati, dobi zdaj očitno, de sim se močno, ja prav močno motil, dopoldne in popoldne še vselej po 3 funte sena poverh, in de smemo veliko veliko dobička od te naprave pri- tako de tak konj dobi na dan 24 funtov sena. čakovati, ker učeniki te bolnišnice niso le samo za- Mi kupujemo za bolne konje nar žl ah niši seno in volj njih vednosti in skušnje prevzetim opravilam po- oves, — to je sploh znano, ker hočemo bolni živini do-polnama kos, kakor sim se z lastnimi očmi prepričal, bro postreči. De cent dobriga sena letaš volja čez 4 temuč so tudi vsi vneti za prid te učilnice. Gotovo dvajsetice, veste Vi, gosp. dohtar! ravno tako dobro, kakor jez bo vsakteri, kdor je ali bo svojo bolno živino kakor mi. Oves je po 54 do 58 kraje, mernik. Pre-njih zdravilu zročil, k spoznanju napeljan, koliko ko- rajtajte zdej , koliko to znese. 18 funtov sena = 14ya risti smemo od te dobrotljive naprave pričakovati. Pa kraje, 3 bokale ovsa = 10y2 kraje, rezanca aa to še ni vse, de imamo zdaj priložnost, svojo bolno 2 kraj., slame za nasteljo (bolni konji ne smejo v živino dobrim in zvestim rokam izročiti; veliko več je gnojnici stati in ležati]) 10 funtov na dan = 4 kraj. še to, de bomo lahko o kratkim času po celi Krajnski de- To znese na dan 31 kraje; hlapca, ki živini poželi pa tudi po drugih slovenskih deželah vseljenih um- klada, nastilja in jo češe (^štergla), (učenci oskerbu-nih kovačev imeli, kteri, v Ljubljanski živinski bolniš- jejo živino le s vunanjimi in notranjimi zdravili]) mo-nici ozdravljanja živine djansko* vajeni, bodo razumeli ramo tudi plačati po 24 kraje na dan in ker ga raj-saj zvunanje in bolj navadno notranje živinske bolezni tamo na 8 živinčet, ki imajo prostor v stali, pridejo na zdraviti. eno glavo = 3 kraje na dan. Moja nezaupljivost v začetku te naprave mi je Torej pride na eniga konja le za kermo, nasteljo bila naglo s tem odvzeta, de so mi konja, kterimu je in postrežbo = 34 kraje Ce nam, gosp. dohtar! bil hrustanec v zadnjim kopitu že tako nagnjit, de je zamorete seno, oves in nasteljo boljši kup nasvetovati, konj le po treh nogah hoditi mogel, v treh tednih po- povejte nam! — Zdej pa živina še nima ne trohice zdra- polnama ozdravili, in tako mi dobriga konja rešili, vil. Kaj mislite, častiti gosp. dohtar! koliko boste kteri je bil že konjedercu zapadel. zdravil za 11 kraje dobili? — — Postavimo: konj Za to dobroto ne morem Ljubljanski živinozdravil- imasmoliko. Pri smoliki se konju vriba vsak dan 1 lot ma- nici zadosti zahvale izreči, pa ravno tako se tudi ne žila živiga srebra (Merkurialsalbe), ki velja 7 kraje — morem prederznosti zderžati, kmetijski družbi očitati, l lot terpentinoviga olja, ki velja 3 kraje — to znese de je plačilo vsakdanjih 45 krajcarjev od konja pre- 10 kraje Dalje se mu da grenjke soli 6 lotov = visoko pustila postaviti, in de bo marsikteriga ta cena 3 kraje, enejana 2 kraje, zlatiga žvepla (Goid- oplašila, se dobrote vdeležiti, ki jo njena živinska bol- schvvefel) 1 kvintelc = 5 kraje To znese spet 10 nišnica deli. Družtva skerb naj bo, brez svoje škode, kraje, če se mu le enkrat na dan dajo, — že same to zdravnišhico vsakterimu doidljivo napraviti, brez de zdravila zneso 20 kraje Vzemite kakšno drugo notra- bi za-se kaj dobička iskala. njo bolezin in 11 kraje Vam bo zmirej premalo hodilo. Kakor v človeški bolnišnici ljudi za 30 kraj. na Vzemite vunanje bolezni, pri kteri je operacije, dan, s čedno posteljo, s potrebnimi zdravili, z drago tinkture, štupe, mazila, prediva, trakov, kopve potreba, in plačanimi služabniki obravnujejo, mislim de bi se znalo prerajtajte vse to, in prepričali se boste, de je 11 kraje tudi konja za tako plačilo v stalo vzeti, h ktere dover- —eno proti druzimu—skorej premalo. Saj veste, de šenju so blagodari veliko pripomogli. Konjske zdravila nam nobeden nič zastonj ne da, ne tinkture, ne ne morejo toliko več znesti, kot človeške. Plačilo ko- štupe, ne prediva, ne trakov! Zdravila pa dajemo ve- vačijskiga mojstra in učenika se tudi ne sme pri zdra- čidel po dvakrat na dan, pa tudi v nevarnih boleznih vilih, marveč pri podkovanju loviti. Ker je dobro znaj- po trikrat. den v kovanju, bodo kmalo vsi Ljubljančani s svojimi Če, gosp. dohtar! primerjate človeške zdravila konji k njemu potegnili, ker so že dolgo po dobrim in s živinskimi, Vam tega ne moremo za zlo vzeti, postrežljivim kovaču zdihovali. ker — niste zdravnik. Ne vemo: ali poje bolnik v Ce ima družtvo kake druge vzroke visokiga vsak- bolnišnici na dan za 31 kraje, kakor konj — to pa je danjiga plačila za konje, naj jih očitno po „Novicah" k gotovo, de so davke (dosis) zdravil pri konjih veliko mojimu in veliko drugih enako mislečih spoznanju pove. veliko veči kot pri človeku, zdravila pa ravno take. Hvaliti kar se dobro, grajati kar se slabo zdi, Tudi tega ne smete pozabiti, de živina, če ni pelje k napredovanju. Zatorej nič za zlo. prav zlo bolna, še zmiraj je, čeravno menj, — in še- Dr. J. Orel. pasti konji so večidel nar silniši jedci, če nimajo pre-Razjasnjenje na to vprašanje. — Kmetijska hudih bolečin. Kader se poželjenje do kerme pomanjša, družba je po sklepu velkiga zbora 8. velic. travna 1844 se povikša potreba zdravil. Kdor pa terja, de naj bolna izročila to napravo Dr. Strupitu in meni, ktero živina iz bolnišnice dobro rejena gre, in kdor se oskerbujeva po vodilih, kijih je ministerstvo uka ti merzi, če je meso zgubila, ta gotovo ni pomislil, de očitni učilnici (offentliche LehranstaltJ naukazalo. De bolan in rejen biti, ne gre vkupej, in de bolezin se pa zamore djanski poduk v ti učilnici dajati, še nobeniga ni spitala, če je imel še toliko piče pred je treba kovačnice in bolnišnice, ki ste le ob- seboj. To, gosp. dohtar! nam boste radi dovolili, de stojni del šole. Ker je tedaj cela naprava nama iz- kaj taciga zamore le kak neveden človek od bolnišnice, ročena bila, sva mi dva določila ceno ozdravljanskiga naj bo človeška ali živinska, terjatL Zdravnik v bol-plačila, torej moreva mi dva odgovor dati na gor po- nišnici je vesel, če le človeku ali živini zdravje da stavljeno vprašanje. Ta odgovor pa tudi prav rada — mes6 de si doma spet pridobi, natanjko dava, de se vsak do dobriga prepriča, Kar Vi, gosp. dohtar! pravite, de naj nikar ne de tarifa bolnišnice je tako nizka, de mi živino v lovimo plačila iz bolnišnice za kovaškiga mojstra, ker bolnišnici zastonj — še enkrat očitno rečeva — za- bo že kovačnica sama dovelj nesla, na to Vam moramo stonj ozdravljujemo. E! zastonj? kako more to biti, odgovoriti: 1) de naš namen ni nikdar bil in nikdar ne in kdo bo to terjal? bo marsikdo rekel. In vunder je bo, de bi hotli vse konje za podkovanje na-se poteg-zares taka. Do pike vam bomo to skazali, de za- niti, ker tudi drugi Ljubljanski kovači želijo kaj zastonj živino ozdravljamo. služka imeti, 2~) pa si še noben kovač na tem svetu ni Vsaka bolna živina v bolnišnici dobi trikrat na veliko vs samim podkovanjem pridobil, kakor Vi mis-dan po 6 funtov sena, zraven tega pa tudi vselej lite. Če bi kovači druzih zaslužkov, postavimo, iz 0 — 54 - kolarstva i. t. d. (s kterim se pa mi ne pečamo) ne imeli, šembrano malikrat bi se zamogli kak masliček vina kupiti, ki ga pri svojim težkim delu zlo potrebujejo. Ce zraven tega še pomislite, de pri poduku podkovanja veliko železja in oglja pod zlo gre, boste spoznali, de na kovačnici se ne kujejo cekini. Celimu svetu odperto stoji, se resnice vsiga tega prepričati; in mi dva nič druziga ne želiva, kakor de bi se dohodki s strožki lepo poravnali. Ves naji trud pa prineseva dobičku domovine v dar. Naji plačilo je le, de imava veselje nad svojimi pridnimi učenci, in de kovačnica pod vodstvam našiga umet-niga učenika S kale ta, in pa naša bolnišnica od dne do dne veči zaupanje dobiva, tako de nam že skorej prostora v stali zmanjkuje. Dr. B.