Leopold Paljk
S čim boste krmili vašo »živinico«?
»Ko imate hlevček urejen, si nabavite še živali. Jesen je najpriinernejši čas za to. Obišeite znauega rejca kje v bližini in ga povpraŠajtu, Če vam lahko proda samieo. V tem času iuiajo namreč kunccrejci plcmenskih živali na izbiro. Prcpričan sena, da vaiii bodo živalco prodali za majhen tlt-nar. MorcJa vam jo bodo pa eelo darovalL V«lite, da so med rejci malih živali sreno dobri Ijudje, ki nc gojč živalic toliko zaradi osebnih koristi in dobieku. arapak zato, ker Ijubijo živalcc iu imajo / njinii prav posebno vesclje. Nikar se ne bojtt stopiti prtdnje! Korajžuo jira povejle, čemu ste prišli. Lepo vas bodo spreji*li, ko jim pojasntte, da nameravate gojili doinaČe kunce in bi zato radi dobilt plemensko samico. Slarcjši rejci se še prav posebno razvesolimo, če moreino rcjcu začctniku na kaksen način pomagati.« »Še danes pojdcm k sosedu, ki goji .plavčke', in ga poprosim, da mi proda sainico,« modruje Miliec.
^¦Izvrstno, Mihec! Kar pojdit Vso srečo ti žclim! ,l'lavcki' — pravilno jim pravimo m od r i d u n a j č a n i — so za začctuike kaj primerna pasraa. Redimo jih zaradi mesa in kožt*. Krzno bo mamica našila sestri Minki na zimski plašč. To bo Minka vesela, k» bo hitela v nedeljo v cerkev v krznenem plaščn, kot ga navadno nosijo le iuienitue mestne gospe in gospodičiie.s
»Mihcc, ue pozabi povedati sosedu, da bi rad samico Iz .marčnega' gnezda. Zgotlaj spomladi skoteni mladici so sfdaj žc lepo razviti in zgodaj sponiladi za pleme sposobni. Vzt*mi s seboj košaro, kamor boš položil sainico-Ne vzdiguj je za ahlja, kcr živalco to boli, ampak jo priini z eno roko za uhlja, z drugo pa za kožo na hrbtu ier jo previdno položi v košaro!«
Zdaj ima Mihec Živinico v hlevčku in jo pridno krnii. Kaj mislite, s čim? On ve, da kunci kaj radi jedo vsakovrstno zclenjavo. Prav nič niso izbircni. Žro vse, kar jim pride pod zobe. Kuhinjski ostauki so šele prava poslastica zanje. Krompirjcve olupke, surove aii kuhane, pomeša Mihec 7. nekoliko otrobi in položi v koritce za raehko krmo. Preden gre v šolo, naroči mamici, naj spravi za njcgove »zajčke« grahove luščine, kumarene in bučne olupke, ostanke špinace, solate, radiča, korenja, zelja in ohrovta.
Na vrtu nabira liste pese, zelene in repe ter jih nosi svoji »živinici*. Na zelniku izruje vse zelnate štore, ki jih domači kunci iako radi glodajo. saj Mihec ve, <la spadajo domači kunci h gloclavcem. Če bi jih krmil vcdno le z mehko hrano, bi zrastli živalcam zobje tako močno, da bi Še frnbčkov ne mogle vcč oclpirati. Zato jim je treba večkrat položiti v kletko bukove. vrbove, jelševe. lipove ali topolove veje. Pa tudi veje in vejice sadnega drevja, zlasti jablan, nas dolgoušec zelo rad gloje in 31 na njih brusi zobe. V sadovnjaku pobira fant otlpadla piškava jabolka, hmške. čcšplJL' in drugo sadjp ier poklada fo domačim kunccm. Prtdno žanje sočno travo iu deteljo, ki jo kunci tako radi jedo. Prav tako jira je všcč plevel, zlasti koprive, regrat, trpotec, rman. lapuh itd. Niii listov dalij, nagljev in marjetic ne zavraeajo. Zelo radi imajo korenje, pa tudi repo. peso in podzemeljske kolerabe. Kdor redi večje število domaeih kuncev, naj posadi spomladi tako zvani k r m i 1 n i ohrovt, ki zraste do 1.70 m visoko. Kcr jc zelo neobčutljiv za mraz, nam daje skozi vso zimo zeleno klajo. Lisfe iu tudi kocen domač-i kunci zclo radi žro. Krmilni ohrovt uspeva v vsaki zemlji. Pri nas je še precej noznana rastlina. Čeravno jo zelo pri-poTOČajo zlasii za mltčno živjno. Omfnjam Še sončnico. ki jih gotovo vsi poznafe, Listc tn stebla dajemo knncem. seme pa trosimo pticam pozimi. Naš Mihec irna že polno vreČo semena. ker ni samo vnet rej«1 inalih živali. arapak fudi velik ijubifelj drnbnih ptičic. Storitc prav tako tudi vi, dragi oiroci!  Zdaj je ras, da nabirate buČne pečke 111 seme sonČnic«
»Ali jcdo domaci kunci iudi seno?^ me boste vprašali. »Seveda ga jedo in še prav radi. Dobro in zdravo seno jf njih poglavitna hrana. zlasti pozirni. Pa tudi poleii morajo vedno imeti v jaslih seno na razpolago. Res je. da rajsi žro zelenje. a vendar jim tudi se-no dobro tckne in služi za boljšo prebavo. V jaslih naj imajo vedno nekaj seaia.«
»Kaj pa oves?«
>>Imajo ga prav radi.« Mihec že hiti k hlevčku, da jim ga natrosi.
»Kolikokrat  na dan  pa  krmimo domace  knnce?«
»Dvakrat. zjutraj in zvečer. Zjutraj jim damo n. pr. seno in korenje ali kaksno drugo zelenjavo. zvečer pa krompirjeve olupke. pomeŠane z otrobi. nli pa pest ovsa. skorjo stihega kruha itd. Naš MiKec jih krmi zjutraj ol> 7. riri, prcdcn gre v šolo, zvecer pa ob 6. uri. Saj tiuli Živalce hočejo red. Zato _f»Vi ne kaže krmiti. kadar se komn zljnbi, n. pr. danes ob 7. uri. jutri ob 10. iid.. ampak vedno ob istem času. Čim bolj bomo hrano menjavali. tem ra.jši jo bodo uživali. Nekateri rt-jci krmijo domaČe kunce tudi trikrat na dan: zjutraj. opoldne in zveČer. Prav je (tidi tako. Trikratno krmljenjc na dan se priporoča zlasti poleti. ko se zelenjava in mehka krma kaj hitro pokvari in skisa. Sevrda jih lahko krmimo tudi pozimi trtkrat dncvno. To pa zaradi tega. kcr zamešana hrana in fudi koronje v hudcm mrazu zmrznc, Zmrzla lirana pa jc stmp za živali. Kot rečrno. krmirno jih lahko dvakrat ali i>a trikrat na dan. Ako jira pokladamo samo zjuiraj in zvecer. jim sovoda damo nekoliko veo hrant1. koi pa če jih hranimo trikrat dnevno. Živalce nikakor ne smcio stradati. Koliko krme potTebujeio. se ne da za vsak primer natančno dolofiti. Vsakdo kmalu spozna. kdaj imajo živalce rlovolj. Ako (xstaja vvz pol ure v koriteih Še ka.i hrane. je znamenje, da rtttjerao prrvcr. Dniffikrat zmanjšamo porcijo in tako zadenemo pravo mero. Vsak vocer ludi nalijcmo v posodiro sveže vode. Nekateri sicer trdijo, da rlomafi knnci no pijejo vode. To pa nikakor ne drži. Prepricali se boste kaj fcmalu. kako radi io pifojo! Naš Mihec nikoli no pozabi nanjo. Tndi vi. vnlatli rejci, siorite istn! Ako boste v vseni posnemali Mihca, boste dosegli v kimcereji lepe uspehe.t
99