Prestolni govor. Cesar j» dn» 31. maja otvoril državni zbor s prestolnim govorom. V njem obeta, da se hoce držati ustave ter spoštovati svobošCine vseh narodov, ki so jim zajamCene v državnib. zakonih. Iz tega sklepamo, da z državnikn jezikom ne bo ni6 in da se bo enakopravnost vseh narodov odslej strogo varovala. Prisegel še cesar na ustavo sedaj ne bo, ampak čakal na mir, da potem lažje preuredi Avstrijo. Jugoslovani so prepričani, da se potem izvrši takrat združenje vseh v monarhiji žive&ih Jugoslovanov. To prepričanje ni brez trdne podlage. 0 kmetskem stanu se v prestolnem govori ne govori veliko, kar je znamenje, da sedanji ministrski predsednik bolj misli na industrijo, pri kateri je prej služil, kakor pa na kmetski stan. Tudi zveza z Nemčijo se ne povdarja. Prestolni govor je bil jako dolg, za to prinašarao le najvažnejše odlomke; Spoštovanje svoboščln. Volja Vsemogočnega je poklicala Mene v uspdnem Času na krmilo države. Od vsega početka sem si bil svest ogromne resnosti naloge, ki jo je božja previdnost naložila na Moja ramena. Toda jaz čutim voljo in mo6 v sebi, da v zvestem izpolnjevanju Svojih vladarskih dolžnosti po zgledu Svojega vzvišenega prednika z božjo pemočjo izpolnim svojo vzviSeno službo. Državni blagor ne pogreSa več one uspeSne pospešitve, ki mu jo more dati vztrajno sodelovanje vestnega ljudskega zastopa, ki svoje dolžnosti pravilno razurne. Poklical sem Vas, častita gospoda, da vršite svoje ustavno delo ter Vas danes na pragu Vašega delovanja prisrčno pozdravljam. Popolnoma se 5SttV&dajo6 ustavnih dolžnosti, ki sem jih prevzel od Svojega prevzvišenega prednika, in iz lastnega najglobljega prepriftanja Vam hočem izjaviti in slovesno zagotoviti, da je Moja neoraajna volja, vsikdar izvrševati svoje vladarske pravice v resnično ustavnem duhu, nekršene »poštovati svoboščine, zajamčene v državnih osnovnih zakonih in neskrčen ohraniti državljanom oni delež na ustvaritvi državne volje, ki ga določa sedaj veljavna ustafva. V zvestem sodelovanju svojega ljudstva in njegovih, zastopnikov vidim zanesljivo oporo za uspeh svojega delovanja in Jaz mislim, da blagor države, katere slavni obstoj se je ohranil vsled trdnega in skupnega nastopa državjanov v viharjih svetovne vojne, tudi za 6as miru ne more biti varnejše easidran, kakor t nedotakljivih pravicah zrelega in da-» moljubnega svobodnega Ijudstva. Prlsege ne bo. Svest si Svoje obveznosti, podati ustavno zaobijubo in trdno se drže5 takoj po nastopu vlade naznanjenega namena, da to zaobljubo zvesto izpolnim, si morain zaeno držati pred ofimi doloCbo držajmotemeljnega zakona, ki polaga odlofibe v velikem trenutku mirovnega sklepa samo v Moje roke. Jaz sem tudi prepričan. da blagpstovljeiio procvitanje ustavnega življenja po neplodovitosti prejšnjib. let in po političnih izjemnih razmerah vojne ne glede na rešitev onega gališkega vprašanja, za katero je že Moj vzvišeni prednik pokazal pot, ni mogoče brez uravnave ustavno- in upravnopravnih podlag skupnega javnega življenja, tako v državi kakor v posameznib. kraljestvih in deželah, zlasti na Ce§kem. In Jaz zaupam v to, da spoznanje Vaše resne odgovornosti za uravnavo političnih razmer, vera v srečno bodočnost tako krasno ojačene države v tei grozni vojni. Vam, Moji častiti gospodje, podari moČ, da ustvarite skupno z Menoj v kratkem predpogo|et da v okvirju enotnosti držajve in z zanesljivo sigurnostjo njenih opravil damo prostora tudi STobodnenra narodnemu in kulturnemu razvitku enakopraTnih narodov. Iz teh razmotrivanj sem se odločil, pridržati ustavno zaobljubo za, upam, ne daljni čas, ko bodo temelji nove, moSne, srečne Avstrije za prihodnje rodove zopet zgrajeni na znotraj in na zunaj. Danes pa že izjavljam, da hoCem biti Svojim zviestim narodom vedno pošten, ljubezniv in vesten vladar v smislu ustavne misli, katero smo prevzeli kot dedSSino očetov, in v duhu one prave demokraciie, ki je ravno med viharji svetovne vojne v činib. skupnega ljudstva na fronti in doma čudovito prestala ogajena preizkuŠnjo, 0 Rusiji. Veliki sosedni narod na vzhodu, s katerim nas je vezalo nekoč staro prijateljstvo, se najbrže po počaanem premisleku svojih pravih ciljev in nalog znova približuje mirovnemu naziranju in išfie iz temnega pritiska pravo pot, ki rešuje imetja bodoSnosti, predno jih je požrla brezmiselna vojna politika. Mi upamo v interesu 61oveš(fva, da ta razvoj notranje preobrazitve se prebori tudi na zunaj do moči polne volje in da taka razjasnitev javnega duha seže tudi na druge sovražne dežele. Kakor se skupina naših držav z neomajno težo bojuje za čast in obstoj, je pa in ostane napram vsakemu, ki pošteno opusti misel, ogrožati jo, rada pripravljena, pokopati prepir, in kdor potem hoče boljših, bolj človeških stikov, dobi na tej strani gotovo dobrohotnost, preveto spravljivega duha. Za sedaj pa ne opeša naša bojna volja, naš meft ne otopi. Skrb za državljane. Obžalujem rastoče žrtve, ki jih nalaga dolgotrajna vojna prebivalstvu. Obžaljujem kri Mojib. bjabrih vojaiov, utrpitve vrlih meščanov, rse nadloge in stiske, ki jih prenašajo radi ljube domoTine tako junaško. Ena najnujnejših nalog je, skrbeti za preostaI© po padlih in za one, Iri so v vojni izgubili svojo delazmožnost. Poleg tega gre za to, da, razvijenio ži vahno politiko za blagor v dvojni smeri, na oni strani za pospešitev pridelovanja in na drugi stfani za socialno skrb. IzkuSnje vojne so dokazale, kakto fiudovito prožno je pridelovanje. ,I.n zopet se bo moralo izkazati. ko bo Slo za to, napraviti prehod v bodoče miroviio gospodarstvo in iz mnogostrainske vezanosti, ki jo jfc prinesla vojna s seboj, najti zopet pot v redni ra/voi razmer. Nifi manj nii ni na srcn socjiialna s,krb. Vojua je prizadejala ljudski sili težko škodo ter je prifiakovati iz enačbe le od smotrene obljudovalne politike. Treba je močnih odredb na širokem polju ljudskega zdravstva. Boj proti ljudskim boleznim, prepreSevaiije visoke umrljivosti dojenčkov in roko v roki s tera dalekosežni razvoj naše mladinske skrbi, boj proti zanemarjanju dece in 6asu primerni preustroj zastarelega mladostnega kazenskega prava bo Va-fta skrb in skrb Moje vlade. Tudi bo treba skrbeti. da so zadosti stanovanjskim potrebain ftirokih nias, zlasti rodbinam z mnogiini otroci. Enako nujno zahtevajo rešitev.Vam žo dolgo dobro znana vprašanja sociahiega zavarovanj,). Moja vlada bo sniatrala za svojo dolžnost, da izpopolni za-kon za varstvo dolavcev. Posvočala bo posebno pozornost onemu delu našega delavstva, od katerega telesne in duševne zmožnosti jo bodočnost iraše ljudske sile in našega gospoda rskega življenja v prvi vrsti odvisna: ženam in mladostnim delavcem. Tudi srednji stan. ki ^o ga gospodarske posledice vojne zadele posebno težko, ne sme pogrešati marljive državne skrbi. Vse prebivalstvo ni sarr.o popolnoma izpolnilo, marvefi celo prekosilo pričakovanja, ki jih ,je smela država v teh težkih časih staviti do njega: to prebivalstvo ne sme v, državi doživeti nobenega razoCafaranja. Gotovo se bo uresnicenje takega skrbstva moglo izvršiti le polagoma in z dobrim pisevdarkom, da ne uniči morda iz najboljših namendv izvtirajoča prenagljenost gospodarskih temeljev, na katerib se naj dvigne zgradba socialnega blagostanja. Samo sodelovanje države in družbe po načrtu more pripraviti duševne in stvarne sile, ki jih zahteva izvedb-a1 one velike naloge. Sklep. Castita gospoda obeh zbornic držajVnega zbora! Velik trenutek je to, ki pripelje prvič novega vladarja skupaj z ljudskimi zastopniki. Skupna iskrena Ijubezen do domovine, skupna trdna volja služiti domovini do skrajnosti, bodi blagoslov tega trenutka! Naj bi uvedel dobo cvetoče povzdige, dobo moči in ugleda za staroslavno Avstrijo, dobo sreSe in blaigra za Moje Ijubljene narode! V to pomozi Bog!