BrcüniStoo io oppovniStvo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
ishaja * pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
S «redm&tvom se more govoriti tnk đu od 11.—12. ure dopold.
Totofon M. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
-	-	-.-	-	.....- - -. .......... -	-	--- *	--- -	■	, i . ■	-	-	---
Št. 34.	Maribor, dne 22. marca 1911.
IfaruSnina listo:
Celo teto.............12	h
Pol leta ......	6	K
četrt leta............ 3	K
Mesečno............... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 via od 6 redne pedtvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik III.
Organizacija ženskega delavstva.
Ker so se zadnjo nedeljo vršili po celi Avstriji shodi ženskega delavstva, se nam zdi primerno, da izpregovorimo nekaj besed o ženski organizaciji.
Nikjer se nima organiziranje boriti s takimi tež-kočami, kot pri delavkah. To se je izkusilo tako na katoliški strani, kakor tudi na socialno-demokratični. In vendar je ženska organizacija skoroda iste važnosti, kakor moška. V večjih mestih in industrijskih krajih že še gre, toda- v majhnih mestih, kjer se ne more šteti delavk po tisočih, se nakopičijo težkoče; tukaj se ne more delavk ene stroke posebej organizirati, temveč se mora zediniti vse delavke v enem društvu in dostikrat se Še mora služkinje v društvo sprejeti, kajti ustanovitev društva za služkinje je zvezana z prevelikimi ovirami. Služkinje so preveč odvisne od doma in se ne morejo vse ob določeni uri odtrgati od hiše in priti k zborovanju. Nasprotno pa zopet ne smejo biti izključene iz naše organizacije, ako hoče doseči slednja svoj cilj. Organizirati se pravi: napraviti ljudi za organe kakega' telesa, ljudi z ljudmi spraviti v živo skupnost. Da je telo življenja zmožno, morajo vsi njegovi organi živahno delovati; ako je le eden bolan, že trpi .skupnost. Z'ato se pa mora tudi žensko delavstvo v društvih organizirati. Društjvo ima torej dve nalogi: posamezne delavke spraviti v živo skupnost s stanovskimi tovarišicami in navsezadnje vendar tudi s celo človeško 'družbo.
Mi vsi smo za to na svetu, da delamo. Kdor to svojo dolžnost zvesto izpolnjuje, ima pravico zahtevati, da se ga spoštuje. Zato ni nikakoršna nesreča ali krivica, če mora tudi delavka delati, toda okolnosti, pod katerimi jih mora toliko delati, so krivica in nesreča, in se morajo zato izboljšati.
iTo bi bila najprej dolžnost države. Ker se pa slednja odteguje svoji nalogi, se jo mora prisiliti, da izvrši svojo dolžnost in zato je organizacija, samopomoč potrebna.
V celem srednjem veku je bila delavka član kroga, v katerem je delala; bila je v živi zvezi z delodajalcem in po njem ob enem s človeško družbo, s skupno upravo dotičnega kraja, v katerem je delala. Njen delavski kraj je bil njena domovina.
Danes je pa to drugače. V Času strojev je sama postala del tovarniških strojev, z delodajalcem nima
nobene druge zveze, kakor da jo podjetnik plača in ona dela. Äko slednji ne more ali noče več plačati, ali ako ona ne more več delati, se jo vrže na cesto.
Tako je zgubila ženska zanimanje in čut ;za zvezo s skupno upravo, z državo, je postala brezdomovinska, je izročena bedi vsake vrste.
Navadno prinese delavka sabo iz domovine, • iz očetovske hiše, versko zavest, verski čut. V vsakdanjem občevanju s tovarišicami in sodrugi se njej, ki ni apologetično Šolana, zastruplja srce in ppčasi se v njej vzbudi sovraštvo zoper cerkev, vero in duhovnike. Kakor hitro je pa enkrat vera omajana, je omajana tudi zavest dolžnosti in sramežljivosti; ko se pa enkrat to zgodi, postane delavka žrtev nenravnosti in ko je enkrat nravno uničena, se nobeden vec za njo ne briga, k večjem, da jo pošljejo v domačo občino, da jo ta redi.
Kar smo povedali o delavkah, velja tudi po večini za služkinje, katere so s svojimi socialnimi in pa službenimi razmerami ravno tako nezadovoljne, kakor so gospodinje s služkinjami im njihovimi zmožnostmi. Delavke in služkinje so pa važni in nepogrešljivi deli velikega človeškega družabnega organizma, in zato je dolžnost socialnih' politikov, posebno pa Še krščanskih žen, ustvariti organizacijo teh svojih sester po Bogu, ki so izpostavljene tolikim nrafvnim in gospodarskim nevarnostim, kot močno, življenja polno organizacijo na katoliški podlagi.
Ministrska kriza v Italiji«
Molilno reformno vprašanje je sedaj tudi političnega „.čarovnika“ Luzzatija vrglo. Ko je Luzzati po velikem trudu spravil skupaj svoj kabinet, je med drugim tudi zagotovil temeljito reformo , .obstoječega volilnega sistema. Toko j, ko je pa reformo predložil zbornici, se je vedelo, da pomenjia ta (predlog pogin kabineta; saj tudi hi napravil nobenega, učinka. Tako republikanci kakor socialisti so bili predlogu so-vriažni. Samo radikalci so bili razun nekaj izjem s projektom zadovoljni. V gotovih točkah, kakor .„splošna volilna pravica in proporčno zastopstvo“ so bili socialisti in konservativci edini, med tem ko so liberalci nasprotovali; nasprotno so pa bili radikalci in liberalci za volilno dolžnost, prej omenjene stranke pa proti. RazVentega je še mnogo politikov, ki so pa sploh proti vsaki volilni reformi.
Da pod takimi okolnostmi ne more prodreti Luz-zatijev predlog, je bilo razvidno že meseca decembra. Toda republikanci in prostozidarji, ki niso hoteli de-lati novemu ministrstvu težkoč, niso takrat pripustili razgovora radi predloga, temveč so predlog od kazali neki komisiji, z namenom, pridobiti si Časa. Toda radi volilne dolžnosti so socialni demokrati začeli vehementno napadati Luzzatija in njegov predlog. Luzzati, ki vzlic vsem slavospevom prostozidarskega časopisja nima nobenega smisla za notranje-politicno življenje Italije, je držal roke križem, upajoč, da bo obdržal svojo večino. Ta je pa bila drugejga mnenja.
Giolittijevi pripadniki, kateri so Luzzatija že od pričetka grdo gledali, so zahtevali nazaj svojega starega voditelja Giolittija, ki je jpred nekaj dnevi prispel v Rim in imel s svojimi prijatelji dolge in zaupne sestanke, ki so 'pokazali nepričakovan učinek. Poročevalec volilnega odseka poslanec Bertolini je namreč stavil predlog, da se naj poročilo ne predloži takoj, temveč naj se pusti odseku še nekaj časa v svr-ho proučavanja. Ta predlog je bil sprejet.
Socialisti in radikalci so protestirali in zahtevali, naj se odsek zaveže, predložiti svoje poročilo tekom dveh mesecev. Ker se je sprejel v zbornici predlog Bertolinija, sta smatrala radikalna ministra Cre-daro in Saehi to kot poraz lastnih' strank in sta podala demisijo. Nato je podal Luzzati demisijo celotnega kabineta, katero je kralj tudi sprejel. Sedaj bo zopet stopil 701etni lisjak dronerskl (Giolitti) na pozo-rišče.
Luzzatijeva volilna reforma je sicer padla, a da bi pa bilo to vzrok za zadrževanje reforme sedanjega volilnega sistema, je nemogoče. Reforma se bo
morala na vsak način izvršiti.
Posilinemci hočejo bojkot.
Mera naše potrpežljivosti je prekipela do vrhunca. Počenjanje nemškutarjev je postalo že tako drzno in podlo, njihovo ravnanje je že tako brezvestno, da se težko premagujemo in ne govorimo tako, kakor bi bilo edino na mestu: klim s klinom, zob za zob!
Ker imajo spodnještajerske nemške posojilnice po večini prazne blagajne, ker se slovensko ljudstvo «vedno bolj zaveda in hrepeni po gospodarski osamosvojitvi, so zaceli razni renegati in šnops;arski baroni divjati. Žalostni polom Glavne posojilnice jim je prišel kakort nalašč in sedaj organizirajo pravcato boj-
Kapitan Sharkey.
(Dalje.J
Klapitan se je čutil tako varnega, da ni bilo nenavadno, dja je zapuščal v takšnih časih ladijo, seveda dovolj zastraženo, in se podajal v majhnem čolnu s svojimi tovariši na razne ekspedicije, največkrat v kako oddaljeno mestece, kjer so mešali glave. ženskam s svojo bahajvo galantnostjo ali pa nastavili cel sod vina na trgu jn pretili z revolverjem vsakomur, kdor ni hotel popivati z njimi.
Včasih so prišli celo v mesta, ki so tako velika kakor Charleston, in hodili po ulicah s svojimi zvenčečimi sabljami — v sramoto vsem poštenim ljudem.
Toda vselej niso prišli v mesta nekaznovani. Na nekem takšnem izletu je na primer poročnik N. Maynard, ki so ga napadli, odsekal glavo Blackbe-ardu in jo nataknil na ladiji na kol. NavaSdno pa so gusarji brez zadržkov rogovilili, razsajali in se pretepali, dokler ni prišel čas vrniti se zopet na njihovo ladijo.
Tjoda bil je gusar, ki se ni nikdar podal niti v obližje civilizacije, in to je bil zloglasni Sharkey, kapitan ladije „[Happy Delivery.“ Vzrok temu je bil njegov črnerni, samotarski značaj, ali pa, kar je verjet-nejšle, ker je vedel, da je njegovo ime tako zloglasno, da bi se razkačeni ljudje najbrž kar vrgli nanj, in zato se ni nikdar pokazal med njimi.
[Radar so čistili ladijo, je izročil pojveljništvo Nedu Gallowayju — svojemu krmarskemu pomagaču iz Nove Anglije — in se podajal v svojem čolnu na daljna potovanja, včasih, kakor so pravili, zakopat svoj roparski delež, včasih pa streljat hispamijolske
bivole, ki so bili, posušeni, za hrano na prihodnji vožnji. V tem slučaju je prišla lađija na prej določeni kraj in naložila, kar je nastreljal.
Po otokih so vedno upali, da vjataejo Sliarkey-ja nekoč pri kaki priliki; nazadnje so prišle novice iz Kingston a, ki so opravičevale nekoliko, kakor se je zdelo, poizkus, da se ga napajde. Prinesel jih je postaren drvar, ki je prišel v gusarjeve roke, ki gaje pa v svoji pijani dobrohotnosti izpustil in ga samo pretepel in mu preklal nos.
Njegovo poročilo je bilo novo in zanesljivo. — „Happy Delivery“ je ležala pri Torbecu, južnoza-li'ođno od Hi span iole. Sharkey s štirimi možmi je ropal p,o oddaljenem otoku La V,ache. Kri na stotine pobitih mož je klicalo ,po osveti, in sedaj se je zdelo le končno, da ne zastonj.
Sir Edward Compton, visokonosni, rudečelični guverner, je sedel pri svečanem posvetovanju s poveljnikom in načelnikom občinskega sveta, in si žalostno ubijal glavo, kako bi porabil to priliko.
Vojne ladije ni bilo bližje, nego v Jamestownu in še ta je bila preokorna, da bi ujela gusarja na morju, ali ga pa dosegla v plitkem zalivu. V Kingstow,nu in Port Royalu so pač imeli trdnjavice in pa oddelke topničarstva, toda nikakih vojakov za kako ekspedicijo.
Oborožila naj bi se zasebna lađija — saj je bilo dosti ljudi, ki so smrtno sovražili Sharkeyja, — toda kaj bi se dalo opraviti z zasebnim 'podjetjem? Gusarji so mnogoštevilni in borili bi se obupno. Kapitana Sharkeyja in njegove štiri, tovariše bi bilo pač lahko ujeti, ako bi jih našli; toda kako jih najdejo na tako gozdnatnem otoku, kakor je La Vaehe, ki je poln divjih hribov in nepristopnih močvirij.
Razpisali so nagrado, kdor bi jim mogel pomagati, in to je odkrilo moža, ki je imel čuden načrt in se je sam ponudil, da ga izvrši.
Stephen Craddock je bil najstrašnejši človek,
puritanec, ki je zablodil na kriva pota. BIJ je potomec .čislane rodbine iz Salerna, njegova propalost je izvirala, kakor se je zdelo, iz odpada od njihove tako, stroge vere, in vse kreppsti, telesno moč in energijo, ki jih je podedoval od svojih prednikov, je porabil za svoja hudodelstva.
Bil je iznajdljiv, neustrašen in nenavladno v-strajen pri svojih sklepih, tako da; je postalo njegovo ime že v mladosti znano po vsem amerika(n;skem obrežju.
To je bil tisti Craddock, ki je bil pred virginijskim sediščem, ker je ubil šprnidokskega poglavarja, in akoravno je bil oproščen, je bilo vendar dobro znano, da je podkupil priče in sodnike.
Pozneje je kupčeval s sužnji In kakor so nami-gavali, je bil celo gusar in tako je postat jako zloglasen v beninskem zalivu. Končno se je vrnil na Jamajko s precejšnjim premoženjem, kjer se je naselil in razsipal svoje bogatvo.
'To je bil suh, resen in nevaren človek, ki je pričakoval sedaj guvernerja s svojim načrtom, da linici Sharkeyja.
Sir Edward ga je sprejel malo navdušeno, kajti vkljub vsem govoricam o njegovem poboljjšfanju in spreobrnitvi, ga je imel še vedno za garjevo ovco, ki bi lahko okužila celo njegovo malo čredo.
Craddock je videl guvernerjevo nezaupnost, ki se je skrivala pod hladno uljudnostjo.
.JVzroka pač nimate, da bi se me bali, sir“, je rekel, „[izpremenil sem se docela,, kakor ste slišali. Končno sem zopet zagledal luč, ki sem jo izgubil pred mnogimi leti. Rešil me je častiti gospod John Simons. Gospod, ako bodete potrebni tolažbe, vas njegov mili razgovor gotovo pokrepča,“
Guverner.je zavihal svoj anglikanski nos proti
njemu.	,	.
„Prišli ste, da se pogovoriva o Sharkeyju, gospod Craddock“, je rekel.	(Dalje prili.)
kotno gibanje proti vsem našim denarnim zavodom, ki seveda s polomom Glavne posojilnice niso nič tangirani. Snopsarski „Stajerc“ že več številk zaporedoma hujska proti slovenskim denarnim zavodom. Sedaj se pa razpošilja na nemške denarne zavode in posameznike sledeči zaupni oklic, ki ni nič drugega, kakor poziv na bojkot.
Uredništvo in upravništvo iJStajerca.“ Ptuj, Theater-
gebäude.
Nujno in zelo zaupno.
Ptuj, 14. marcia 1911.
Na .... .
v
Neprestano se nadaljujoči krahi slovenskih denarnih podjetij so na Spodnjem Štajerskem za naše narodne in gospodarske nasprotnike ustvarili usode-polno krizo. Z ozirom na dejstvo, da so morali nemški zavodi skozi leta in desetletja prenašati silen bojkot, da prvaško časopisje v najsurovejšem tonu izkuša izpodkopati zaupanje prebivalstva v nemška podjetja, da se zjper nas uporabljajo vsa lepa in nelepa sredstva — talko iz gospodarskih kakor iz narodnoobrambnih vzrokov bi torej pomenilo napačno preti-rano nesebičnost, Če bi po n a j p o Ü 1 e j § i brezvestnosti nastalo krizo prva Si kih denarnih zavodov v vsakem oziru ne izrabili. To je delo, ki ga, stoječi na načelu gospodarske in narodne samopomoči, moramo izvršiti. — Več nemških hranilnic nam je v tem oziru že predložilo v z |o , o d b u j e v a 1 n e predloge.
„'Stajerc“ kot publistični organ Nemcem prijaznega gibanja v tem oziru gotovo svojo dolžnost izvršuje. Da bi pa še one kroge, ki so doslej bili Še „Štajercu“ nepristopni, za to vprašanje primerno zainteresirali, je vodstvo štajerčeve stranke sklenilo izdati primerno knjižico v slovenskem jeziku z namenom, da se razširi v velikih' masah. Ta knjiga naj bi v obliki male knjižice (miniatur-knjižica) na 32 straneh izšla in se po 4 vinarje razprodajala. Njena vsebina naj v kratkih potezah naslika ogorču-joče pojave pri slovenskem krahu (gospodarstvo pri posojilnicah, klerikalni painama na Koroškem itd.), pojasni njihove vzroke in razloži popularno razliko nasproti varnim nemškim denarnim zavodom.
Da se pa razširjenje v masah doseže, s kojega pomočjo je edino omogočen sistematično pripravljen vspeh, je treba, da vsi nemški denarni zavodi in prizadeti krogi večje število teh knjižic pokupijo in poljem zastonj razširjajo. Cena je tako nizka, da ne more igrati tu nobene vloge. Pri tem ni prav nič ipotreba, da bi nemški zavodi javno kot r a z š i rj e v al-,0 i' a 1 i podpiratelji te akcije veljali in se lahko s popolnoma neudeleženimi posredovalnimi osebami dela. Sicer pa posameznim korporacijam način razširjevanja popolnoma prepuščamo.
Prosimo Vas, da nam takoj naznanite, koliko sto ali tisoč tega spisa prevzamete (1000 stane samo 40 K), pod katerim naslovom naj jo Vam pošljemo in če imate glede vsebine kakšne posebine želje j Ker je naša akcija zelo nujna, Vas prosimo, da nam na to okrožnico takoj odgovorite.
Ob enem si dovoljujemo Vaš častni zavod opozoriti, da bi ravno sedaj inseriranje Vašega zavoda v naš.em listu „Štajercu“ bilo velikega pomena. Zato Vas vabimo Še enkrat najuljudneje in najnujneje, da „Štajerca“ z inseratnimi naročili (najboljše celoletni tekoči inserati, pa tudi objavljenje letnega računa) podpirate.
Nadejajoč se nujnega in ugodnega odgovora, Vas zagotavljamo našega vednega sodelovanja in se podpišemo z velikim spoštovanjem
za odbor „Štajerca“ :
Dr. Plachki.
Ne vemo, koliko vspehov bodo dosegli posili-nemci s svojim bojkotnim alarmom. Ker so ljudje, k'i kaj dajo na besede ptujskih' št ajerči j an cih-vo ditel j e v, po večini samo nezavedni prijatelji Šnopsa, ki nič nimajo, mislimo, da ne ravno preveč. Vemo pa dobro, da bi vsakega Slovenca, ki bi se upal podpisati tak oklic, kakor zgoraj Plachki, že zasledoval državni pravdnik in bi prišel v kriminal in vemo tudi, kaj nam je storiti, Ce se gre za posülijnemce, potem gledajo naše oblasti navadno skozi vse prste. Akorav-no dobro vedo, da je „StajerČevo“ hujskanje neutemeljeno uprizorjeno samo zato, da bi se oškodovalo slovenske denarne zavode, saj tudi oklic ne more navesti nikakih dejstev, vendar ne ganejo s prstom. Smo vendar v Avstriji v času „objektivne“ Biener-thove vlade in smo Slovenci. Raditega pe apeliramo na oblasti, ki bi najrajše same pomagale. »„Štajercu“, ampak pomagali si bomo sami. Hvala Bogu, naše ljudstvo je po večini že dovolj zatvedno in le radi naše potrpežljivosti se je dobro godilo raznim nemšlku-tarskim trgovcem in obrtnikom. Poskrbeli bomo, da se bo to korenito spremenilo. Ce bo kdo prizadet,, se naj gre zahvalit Linhartu in Plachkiju. Za nas velja: Kakor ti. meni, tako jaz tebi!
Med ljudstvom.
Trbovlje.
Pretečeno nedeljo dne 19. t. m. je imela S. K. Z. pri nas shod. Bilo je za naše razmere preceJŠInje Število zbranih, vendar bi bilo dobro, ako bi so naši kmetje za S. K. Z. nekoliko bolj zanijmaJi.
Na sliodu je poročal gospod državni in deželni poslanec dr. Benkovič, o državnem in deželnem zboru in o lovskem zakonu, sploh o vsem, kar se tiče kmečkega stanu.
Ljudstvo je gospoda poslanca z velikim zanimanjem poslušalo. Po shodu je bila volitev novega odbora.
*
* *
Popoldan je imela J. S. Z. svoj shod. Ljudstva je bilo nepričakovano veliko.
Najprvo je govoril gospod državni poslanec Gostinčar, kateri je nalašč iz Dunaja prišel. Govoril je o pomenu J. S. Z. in razvijal pomen tega važnega združenja slovenskih delavcev.
Za gospodom Gostinčarjem je govoril poslanec dr, Benkovič. Povdarjal je potrebo združenja katoliških! slovenskih delavcev, da s tem podpiramo katoliško gibanje, in je pobijal liberalce in socialdemokrate, kateri imajo skupne stike in delajo proti katoliški veri.
Ljudstvo je gospodoma poslancema živahno a-plavdirajlo in je bilo s shpdom zelo zadovoljno. Res, veselje je bilo videti na obrazih naišlh vrlih pristašev. Ljudstvo si želi večkrat takih shodov.
Razkosovanje zemljišč.
Eina največjih’ nevarnosti za krnjeta in za njegovo stanje je razkosavanje zemljišč. Na Nižjem-Av-strijskem na primer je kakor pri nas jako veliko število zemljiških razkosovalcev, ki ttvorijo s svojimi priganjači stalno nevarnost za kmečko prebivalstvo tako dolgo, dokler se jim ne bo zavlezjalo rok s primernimi zakoni, kakor:	razbremenjevanje zemljišč,
visoko obdačenje, prepoved, da se izvršuje razkoso-vanje zemljišč kot obrt itd. (Ti razkosovajlci uničijo cele soseske s tem, da pokupijo velike kmetije, jih parcelirajo in hišo prodajo kaki ubogi pari, navadno iz kake druge kronovine; re,vež ima sicer lepo hišo, obširna gospodarska poslopja, a kaj mu pomagajo, 'ko nima večjega posestva.
Tiakih hiš najdemo na N i ž jem-A,v stri j skem, pa tudi po 'drugih kronovinah že v velikem Številu. Poprej so v njih stanovale premožne kmečke družine, sedaj pa prodajajo v njih lakoto in bedo razni kočarji,. dninarji, drvarji itd, Ker od teh navedenih seveda nobeden ne skrbi popolnoma nič za potrebna popravila pri hiši, nudijo slednje žalosten pogled raz-* pada našega kmetijstva.
Na Bavarskem so se pred kratkim sklenili zakoni, ki bodo v veliki meri omejili to umazano obrt, ki si z revščino drugih ljudij polni svoje mošnje. Zakoni so se sprejeli vkljub vpitju in zadiranju raznih razkosovalcev zemljišč in odvetnikov, ki so prerokovali, da bodo sedaj zemljišča v ceni padla. Samoob-sebi je umevno, da se to ne bode zgodilo, kajti zemljišča ne smejo tvoriti blago, ki gre iz roke v roko, kakor kaki kurzni papirji.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 21. marca.
Danes je bilo v zbornici izvanredno živahno in vse zanimanje je bilo osredotočeno okoli seje načelnikov, ki se je vršila proti večeru, V predpoldjanskih in prvih popoldanskih urah so se večkrat porajali glasovi o krizi. Vlada in stranke večine so se bale, da bo opozicija zabranila rešitev proračunskega provizorija in posojilnega zakona. Kolportiralo se je že izjavo barona Bienertha, da hoče izvajati konsekvence, če ne bodo pravočasno rešene državne potrebščine.
Kakor navadno v takih slučajih, je bilo tudi danes vse življenje v kuloarjih in naznih klubih. Za plenarno sejo, ki se je vršila, ni bilo skoro nikake-ga zanimanja. Na dnevnem redu damašnje plenarne seje je bilo nadaljevanje prvega branja rekrutnega predloga. Govorilo je mnogo poslancev, med njjimi tudi poslanec Gostinčar, ki se je pritoževal, da se niso izvršile olajšave glede vojaške službe. Pritožuje se tudi radi tega, da smejo vojaške godbe pri nemišikih veselicah' sodelovati, pri slovenskih pa ne. Ziahtevajl je, da naj ima novi brambovski zakon olajšave glede vojaške službe za kmečke sinove in za resnične družinske reditelje.
Jutri in pojutrejšnjem se bo vršilo prvo branje proračunskega provizorija s posojilnim zakonom,
V	seji klubovih načelnikov je predlagal ministrski predsednik naslednji delavni program za ,pred-velikonočno zasedanje. Debata o rekrutnem kontingentu naj se danes konča, do četrtka naj se prvo branje proračunskega provizorija, absolvira, in v petek se naj provizorij reši v odseku. Neposredno nato bi se lahko rešil rekrutni zakon, tako da bi ttidi gosposka zbornica rešila rekrutni zakon pred dne 9. aprilom.
Po debati, v kateri so načelniki strank večine izrazili svoje soglasje z baronom BienertKom, je izjavil zbornični predsednik Pattai, dta bo v smislu Bie-nerthovega predloga uredil zbornično delovanje. Ce ne bo prišlo do kakih nepričakovanih ovir, se bo delavni program izvršil.
Mladočeške stranke proti Bienerthu.
V	nedeljo dne 19. t. m. se je vršila v Pragi seja eksekutive mladočeških strank, v kateri je poročal
poslanec Skarda o političnem položaju v deželnem zboru, poslanec Kramar pa, o politični situaciji v državnem zboru. Eklsekutiva se je zedinila na enotno taktiko in je sklenila, da zavzemo proti ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu j mladočeške stranke stališče skrajne opozicije.
Ženske povsod v ospredju.
Sedaj so se tudi v Avstriji začele gibati ženske. Poprej smo čitali skoroda vsak dan samo o junaštvih londonskih sulra getk, sedaj pa, lahko poročamo tudi o ženskem gibanju v Avstriji. V nedeljo dne
19.	t. m. so zborovale na Dunaju in po drugih mestih ženske, ki so zahtevale, da se jim podeli volilna pravica. Bodri jih k temu novi društveni zakon, po katerem bodo smele biti ženske članice političnih društev.
Na zborovanju na Dunaju je bilo po socialde-mokratičnih poročilih do 25.000 žensk. Po shodu so napravile demonstrativen obhod, pri katerem je prišlo celo do spopadov s policijo. Nosile so s sabo ženska razne plakate, od katerih' je policija enega konfiscirala, pri čemur je prišlo do konfliktov.
Na Štajerskem je bilo v nedeljo 28 ženskih shodov. V Gradcu je govorila na shodu neka sodruginja Marija Koch zelo ostro, tako da je vladni zastopnik grozil z razpustitvijo.
Na Koroškem se je vršilo šest ženskih shodov.
Pa naj kdo reče, da ne napredujemo.
Stolipinovo stališče omajano.
Listi poročajo:	Stališče ruskega ministrskega
predsednika Stolipina velja, za omajano. Kot njegov naslednik ventilirajo, da bo prišel sedanji poljedelski minister Krivošejn. Povod za omajitev stališča ministrskega predsednika je ta, da je ob priliki, ko se je v ruskem državnem svetu obravnavalo o novih zem-stvih v zahodnjih provincah, izjavil, da želi car, da se ustanove zemstva na podlagi narodnostnih kurij. Sedaj pa se je pokazalo, dai car te želje ni nikdar izrekel, vsled česar viacla veliko razburjenje na strani desnice.
Raznoterosti.
Imenovanje pri državni železnici. Gospod Golob Rajmund, tarifni kontrolor v Trstu, je imenovan zia podnačelnika komeroijelnega oddelka c kr, ravnar teljstva državnih železnic v Trstu. 'To je prvi podil aeelnik pri ravnateljstvu državnih železnic ; sploh, ki je Slovenec.
Premeščen je vojaški kurat gospod Valentin Rozman iz Trsta v Gradec.
Promocije. Danes dne 22. t. m. promovira na Dunaju za doktorja pravla odvetniški kandidat gosp. Karol Žabec, starešina »„Danice.“ Najiskrenejše čestitke! — Včeraj dne 21. t. m. je promoviral v Pragi koroški rojak Rudolf Ravnik za1 doktorja prava.
Smrtna kosa. V pondeljek dne 20. j. m. je umrl v deželni bolnišnici v Ljubljani gospod Fran Lončar, b(ivši tajnik posojilnice v Celju, po daljši bolezni v
52.	letu. Pogreb ranjkega se je vršil danes 22. t. m. popoldne. N. v m. p.!
Kayser-Palese. Včeraj dne 21. t. m, se je končal pred celovškimi porotniki senzaciopelni proces proti Kayserju in Palese. Oibsojen je bil Kayser na dve leti težke ječe. Palese je dobil šest tednov.
Značilno. „(Slovenski Narod“ od dne 20. t. m. poroča o volitvah v Slivnici pri Celju in končuje ta-ko-le: i„,Zanimivo je, da so se vršjle občinske volitve na obletnico pogreba naprednega mladeniča in odbornika Z. S. N. M., Kumerca, kateremu župnik ni hotel dati zvoniti, češ, da se ni na smrtni postelji spravil s sveta s katoliško cerkvijo (ni se namreč dal spovedati).“ Ta konečni pasus: *,ni se namreč dal izpovedati“ kaže naše „katoliške“ liberalce, ki tako radi pobožno zavijajo oči, v pravi luči. Neprimerno ba-gateliziranje katoliških zakramentov in cerkvenih postav govori iz njega. Videti je, da našim liberalnim voditeljem njihovo protiversko mišljenje in mržnja do vsega katoliškega kar nehote vzbruhne na dan,. Weß das Herz voll ist . . . .’
Za „los von Rom.“ Zopet hočejo pričeti vse-nemci s protestanjovskimi pastorji na čelu z živahnejšo agitacijo za „los von Rom.“ V soboto dne 18. t. m. zvečer se je vršilo v Gradcu zborovanje, na k'a^ terem se je na vse mogoče načine hujskalo proti Ri-
mu.	Vso akcijo so započeli lutrovski vsenemci z veliko hinavščino. V svojem glasilu „Grazer Tpgblattu“ so naznanili shod kot protestno zborovanje proti — „klerikalizmu.“ Niso se upali z barvo na dan in so hoteli z zahrbtnostmi zvabiti ljudi na svoj lim. Samo v dunajskem vsenemškem glasilu so se drznili povedati odkrito, da se jim ne gre za nič drugega, kakor za „los von Rom“»-propagando. Kakor pa poroča „Gr. Volksblatt“', so s svojimi zahrbtnostmi korenito pogoreli. Udeležba na sobotnem shodu je bila zelo pičla in če bi ne bilo kričavih burŠakov, ki morajo biti pri vsaki protikatoliški ali protiavstrijski 'komediji, naj si govori že naš dični Linhart ali pa kak prusovski pastor,- bi bila blamaža popolna. Na zborovanju sta govorila pastor Sapper in profesor Crammer iz Solno-grada. Zlasti Sapper je bil velik v hujskanju. Končal je svoj govor, kateri kar mi’goli neresničnih trditev o katolicizmu, ta nainovejši, iz Nemčije impor-tirani buditelj in rešitelj Štajerskega ljudstva tako-le: i„Ne delam propagande samo za protestantizem, am-
pak tudi za staro- in reformni katolicizem. Mi smo na boj proti Rimu navezani. Se oni, ki nima nikake vere, se mora nam pridružiti. Za nas ni druge rešitve, kakor da postavimo na mesto katolicizma od Rima o-proščeno krščanstvo.“ Kako naj brezverci agitirajo okoli po Svetu za „od Rima oproščeno“ krščanstvo, zgovorni mož ni povedal . . . Kakor se sliši, nameravajo vsenomci prirediti slična zborovanja po vseh Štajerskih mestih.
Hočevar — prijet. Kakor se poroča, so Antona Hočevarja, ki je radi dolgov pobegnil iz Novega mesta, prijeli na podlagi tiral nice, ki jo je izdalo novomeško sodišče, že na nemškem parniku, na katerem se je vozil v Ameriko, torej še 'na nemišjkem teritoriju. Poslali so ga takoj nazaj v Bremen in po rešitvi formalnosti bodo nemška oblastva izročila Hočevarja avstrijskim sodnim organom. Hočevar je potoval pod imenom Andreja Teropšiča.
Počitnice na srednjih šolah. Minister za uk in bogočastje je odredil, da se začnejo velike počitnice na srednjih šolah, dekliških licejih, moiških in ženskih učiteljiščih, komercielnih in navtičnih šolah zopet dne 16'. julija in trajajo do dne 16. septembra. Da se dobi za zrelostne, za privatistovske in sprejemne skušnje potrebni čas, odpade na zgoraj imenovanih šolah pouk v zadnjih desetih dneh pred začetkom počitnic in se bo prvi ali drugi dan teh pouka prostih dni vršila šolska služba božja, in se bodo razdelila spričevala.
Ljubljana. Pri včerajšnjih nadomestnih dežel-nozborskih volitvah je bil kandidat V. L. S., župan gospod Vehovec, izvoljen z veliko večino. Razmerje glasov še ni znano. Socialdemokraški kandidat Kristan je ostal v veliki manjšini.
v
Štajersko.
Maribor. Slavensko gledališče. V soboto dne 25. sušca, ob 544. uri popoldne se vprizori zadnjikrat v letošnji sezoni „V znamenju križa“, kot popoldanska predstava. Kdor še ni videl te res krasne igre, naj si jo ogleda. To je ob enem zadaja predlßtava v letošnji sezoni. O vzrokih, da se letos mora sezona tako zgodaj zaključiti, bomo poročali pozneje. Prosimo pa slavno občinstvo, da jpomore drušjtviu, ki, se nahaja vsled nepričakovanih ovir, v velikih stiskah, z o-bilnim posetom te zadnje predstave < vsaj deloma iz zadrege., to tembolj, ker je to zadnja prireditev letošnjega leta v veliki dvorani. Začetek točno ob 344. uri poppklan, omogoča zunanjim obiškovpilcem povratek že z večernimi vlaki.
Maribor. Danes dne 22. marca zvečer igra v restavracijskih prostorih Narodnega doma dunajski damski orkester. Vstop prost.
Maribor. Gospo zdravnika .Urbaitscheka sen. je zadela kap.
Maribor. O nemškem gledališču in njegovem ravnatelju krožijo po mestu čudne govorice. Včeraj dne 21. marca zvečer ni bilo predstave. Kot vzrok se nalvaja obolelost mnogih igralcev. Gotovo je samo nekaj: Nemško gledališče tiči v dolgovih, da je groza. Postavljajo se pa res lahko mariborski „Nemci“, da si še enega gledališča ne morejo vzdrževati. Kulturo-nosci pa taki!
Fram. Tukaj se vrši v soboto dne 25. t. m. po večernicah za framsko mladino shod, na katerem Ido govoril državni in deželni poslanec gospod dr. Korošec. Po njegovem govoru bo gledališka predstava: „Dve materi.“ V nedeljo po ranem opravilu pa imata naša gospoda poslanca dr. Korošec in PiŠek političen shod.
Št. Lenart v Slovenskih goricah. Tiukaj je bil izvoljen za župana „kerndeutscher Mann“ Henrik Sollag.
Staritrg pri Slovenjgradou. Odlikovanje. Bivši ces. kralj, okrajni šolski nadzornik gospod Prane Vrečko, sedaj večletni neumorno delavni Šolski vodja in nadučitelj na naši starotržki Šitirirazrednici v SIo-tvenjgradeu je dobil od naučnoga ministrstva potom c. kr. deželnega šolskega sveta vrlo zasluženo Častno odlikovanje: imenovan je namreč za šolskega ravnatelja ali direktorja na istem Šolskem zavodu. Iskreno častit amo!
Polička vas. Očka Reininger je bil obsojen, kakor že poročano, radi žaljenja gospoda Jagra na 200 kroni globe. To mu ;pa še ni zadostovalo. Njegova vroča posilinemiška kri mu ni dala miru. Rlazžaiil je zopet gospoda Jagra, Ta si seveda to ni pustil dopasti in očka Reininger je moral svoje žalitve preklicati in obžalovati. Razventega mora navoziti 50 kubičnih metrov kamenja za občinsko cesto, ker le pod tem pogojem je odstopil gospod Jager od tožbe. Mi hvaležni občani se čutimo dolžne, da se našemu očku, ki tako skrbi za naše ceste, prav primerno zahvaljujemo, Ce vas bo zopet kaj šegetalo po jeziku, le hitro in glasno povejte, občina ima pri cestah in drugod vedno dovolj potrebščin.
Sv. Jurij v Slovenskih’ goricah« Izjava, „Šta-jerc“ je prinesel v številki 11 z dne 12. t, m. neresnično in zlobno zavito poročilo glede smrti Magdalene Kasučič, posestnice v Zgornjem Gasteraju. Ne odgovarjam ptujskemu nesramnemu listju, ampak da pojasnim resnico. List piše, da je dospel neki Bračič k Sv. Juriju in naznanil spoved ob 4. uri zjutraj, ko je prišel kaplan Bosina ravnokar od neke prireditve bralnega društva, Kedaj pjride kaplan Bosi|na odkod, to najmanj briga kakega „iStajerčevega“' dopisuna. Izjavljam pa, da nimam navade ob 4. uri zjutraj pri-
bajati od društvenih prireditev. Resnica je, da sem bil o spovedi obveščen šele po peti uri.; Ni res, da bi bil rekel, da sem preveč truden in da vsled utrujenosti ne grem k bolni ženi, ker niti govoril nisem z omenjenim možem. Takih izgovorov, da bi ;„moral počivati, kadar bi imel svojo sveto duhovniško službo opravljati“, kaplan Bosima ne \p|jzna. Spoved se je pač odložila in ne „odrekla vsled utrujenosti“, radi nekega pogreba, ki je bil napovedan ob 547. uri. Do tega časa bi bil komaj prišel na dom bolnice, kamor je skoro uro hoda, tako da bi bil dospel nazaj komaj proti osmi uri. Imenovana spoved je bila tore] odložena na čas po pogrebu. Dotični mož je nato odšel,- a je našel bolnico že mrtvo. Njen mož prizna, da je u-mrla žena po domači uri proti šestim. Domači čas je po njegovi izpovedbi pred cerkveno uro približno pol ure, torej je žena umrla po cerkveni uri že okoli %6. Ker sem bil, kakor rečeno, še-le po petih obveščen o spovedi in sicer po organistu in bi bil na vsak načini prišel prepozno — v teh razmerah skoro eno uro — je razvidno, da posestnica. Kaučič ni umrla „.brez verske tolažbe“ vsled moje „utrujenosti“, ampak vsled tega, ker se je prepozno poslalo p jo spoved. Ko bi bil pot res prišel ob štirih, ali kakor so pisali nemški listi, že ob 544. uri, bi bil pa morebiti pravočasno prišel. To tudi ljudstvo dobro ve, da so zamudili pravi čas domači, zato prav nič ni razburjeno nad („političnimi duhovjniki.“ Rarburjene, razgrete, farizejsko pohujšjane so samo štajerčijbmske podle duše, ki izrabljajo tudi tak nesrečen slučaj in dogodek, da udarijo po duhovniku. „(To so pač žalostne razmere.“ Kajplan Bosina ni nikdar počival, kadar bi imel o-pravljati „isvojo sv. duhovniško službo.“ Pač pa si vzemite zlasti vi Štajerčijanci, zakrknjeni in hudobni, kakor ste, — hvala Bogu, da vas ni mnogo — iz tega« dogodka svarilen zgled, jla se pravočasno oskrbite, da ne bodo vaše grešne duše Šle brez verske tolažbe na oni svet! — Edino, kar v omenjenem članku JStajerc“ piše, je res to, da pri volitvah kaplan Bosina nikdar ni truden! Zapomnite si, da tudi nikdar rie bo! Se marsikatere račune vam bo prekrižal, če Bog da!: Ce bi slovenski duhovniki, svetni kakor tudi redovni, ne izvrševali tudi svojih (političnih dolžnosti, kakor jih žalibog zanemarjajo in celo Izdajajo ljudje liberalnega kalibra, bodisi da so to notarji, sodniki, odvetniki ali kdorkoli, dobro vemo, kako bujno fcji vsled takega političnega izdajstva šla pšenica v klas — štajerčijanSkim backom. Toliko v pojasnilo resnici na ljubo! — Sv. Jurij v Slovenskih goricah, dne 20. sušca 1011. —■ Bosina Ivan, kaplan.
Gornja Polskava. Pri nas se je pretekli teden obesil in ustrelil raznih hudodelstev, kakor požiga in umora osumljeni, s Šnopsom in ,„(Štajercem“ prepojeni kočar Visočnik. Strasten sovražnik duhovnikov je bil pokopan brez duhovnikov.
Župeča vas pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Nesrečen dan je bil za našo vas pretekli četrtek dne 16. t. m. Ob 10. uri predpoldne je nastal pri posestniku Pijšeku požar, ki je uničil njemu in še dve-« m*a sosedoma gospodarska poslopja, ki so bila še skoraj nova in je zato škoda- zelo izdatna. Na pomoč sta prihiteli domača in cirkovška požarna hramba.
Ptuj. Kmetska hranilnica in posojilnica v Ptuju vabi vse člane in nečlane na svoj I. redni občni zbor, ki se vrši v soboto dne 05. t. m., na praznik Marijinega oznanjenja, ob 3. uri popoldne v iposojilniških prostorih. Na dnevnem redu je tudi zanimivo poučno predavanja znanega strokovnjaka) iz Maribora o gospodarskih stvareh. Pridite v prav obijlnem Številu, da tako damo „.Štajercu“' in njegovim privržencem primeren odgovor, na. vse zlobne napade proti vsem slovenskim denarnim zavodom, M se zadnji čas Širijo od njega.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Poročajo nam: Poročilo o nekem napadu na .tukajšnjega trgovca gospođa Simoniča, katero so priobčili nemški in za njimi slovenski listi, so popolnoma izmišljena. Nekdo je imel z njimi blaženi namen, postaviti naš kraj in naše ljudstvo v slabo luč, kajti pri nas že cela desetletja ni bilo čuti o kakem ropu ali napadu.
Velika Nedelja. Pri nas se je nalštelo pri ljudskem 'štetju 3342 oseb, med temi 39 z nemfškim občevalnim jezikom.
Dramlje. Kmetijsko zborovanje. (V nedeljo dne
26.	t. m. po rani sveti maši se vrši kmetijsko zborovanje v ljudski šoli v Dramljah, ki ga (priredi šentjurska kmetijska podružnica po sledečem vsporeau: 1. Predavanje o aktuelnih kmečkih vprašanjih. 2. Želje in nasveti. 3« Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odfolor.
Slovenjgradee. Poneverba. Tajnik občine St. Ilj pri Slovenj gradcu, Franc Krušič, je dobil od več gostilničarjev koleke in denar, da bi on plačal pri občini pristojbine za licence. )T|odiaj KjruMč je denar ves zase porabil. Občina trpi radi nepoštenosti svojega tajnika občutno škodo.
Bukovžlak. Kmetijsko zborovanje. V nedeljo dne 26. t. m. ob pol štirih popoldne se vrši kmetijsko zborovanje v Bukovžlaku pri gospodu Sodinu, ki ga priredi šentjurska podružnica po sledečem vsporedu: 1. Predavanje o 'aktuelnih' kmečkih vprašanjih. 2. Želje in nasveti. 3. Slučajnosti.. K obilni .udeležbi vabi odbor.
St. Jurij ob južni železnici. Hranilnica in posojilnica pri Sv. Juriju ob južni železnici pri farni cerkvi izjavlja sledeče: Ker neki liberalni odbornik liberalne posojilnice govori okoli, da je naša hranilnica im posojilnica v zvezi z liberalno Glavno posojilnico v Ljubljani, ki je sedaj v konkurzu, in Ščuva
ljudi, da naj pri nas vzdignejo hranilne vloge in naj vložijo v njegovo liberalno posojilnico, ki je. pri »Zadružni zvezi v Celju, odločno izjavljamo, da mi nikdar nismo bili jv. zvezi g Glavno posojilnico v Ljubljani, niti da bi imeli mi tam naložen denar^ ampak mi smo v zvezi z Ziadružno zvezo v Ljubljani, za katero jamči kranjska dežela z dvemia milijonoma kron. Slavno občinstvo pa prosimo, da načelstvu hranilnice naznani vsako osebo, ki bi kakšno govorico širila, da sottnijsko zasledujemo takšne hujskače. — Načelstvo.
Celje. V pondeljek ob 549. uri zvečer je napadel poznati nemški študent Bechine urednika Watzlaweka od „jSiidsteirisclie Volksstimme“, ko se je ta vračal s svojim očetom iz postaje domov. Napad se je dogodil v Bogengasse in je bil tako nenaden, da se je Watz-lawek ubranil lahko še le drugega udarca. Vzrok je gotovo iskati v tem, da „S. V. ostro biča celjsko nemško kliko.
Sv. Peter, v Savinjski dolini. Ziadnja številka „Straže“ je vedela v notici:	„Iz Savinjske doline5*
povedati, „da hodijo iz St. Petra otroci v nemško šul-ferajnsko šolo na Polzelo.“ Resnica pja je, da ne hodi nobeden otrok od nas v polzelsko ponemčevalnico. St. Peterski otroci so tako zavedno slovenski, da nabirajo prispevke za „Slovensko« Stražo.“ Marljivi učenki Josipina Sribar in Julika Punčar sta nedavno na- , brali 6.30 K. Posnemanja vredno!	— n—
Petrovče. Na mostu čez Savinjo, katerega je pred kratkim prevzel okrajni zastop Celje in kateri se sedaj popravlja, se je v nedeljo dne 19. t. m. ponoči zgodila grozna nesreča. Neki delavec iz Teharja, kateri je tudi pomagal pri delu na navedenem mostu — po imenu Maksimilijan Vošnjak — je šel v nedeljo okoli 10. ure ponoči čez most, kateri je deloma razdrt in na straneh deloma nezavarovan, Vošnjak je v temni noči stopil predaleč na stran in ker ni 'bilo nobenih ograj, je padel v globočino, najprej z glavo na kamenje in s kamenja v vodo, ter se ubil in potopil. Vošnjak je bil sin nekdaj jako znane rodbine; njegov, oče je bil svoječasno lastnik tovarne za usnje v Laškem trgu in sorodnik šoštanjskiK Vošnjakov. Kot mladega dečka je Maksimilijana sprejel nekdanji pivo-varnar in lastnik posestva „Bežigrad“ ,pri Celju — Maksimilijan Schmid — čegar soproga je bila teta ponesrečenega Maksimilijana, v svojo rodbino. Usoda pa je povzročila, da je rajni Maksimilijan Vošnjak bil v rodbinskem življenju nesrečen. Postal je delavec v veliki železno-tovarniški delavnici v Štorah pri Celju in je tamkaj zgubil levo oko. Prišel je pred kratkim na naš most iri tukaj na naveden tragičen način zgubil svoje živijenie.
Velenje. Slučajno sem prišel' tudi jaz pred kratkim po svojih opravkih v Velenje. Ko grem po sredi trga, ozirajoč se sem in |ja, zagledam hišo, na kateri stoji napis: „Spar- und Vorschuss-Verein“, iz katere je prihajal tak vrišč, da sem mislil, da je tukaj kakšna menežarija. Vprašam starega znanca, kaj je tukaj notri in ta mi prijazno odgovori, da je tukaj
ob.	enem šiulferajjnska šola. Ker sem bil pa radoveden, vprašam, kakšien učitelj je tukaj, da si upajo otroci tale kraval delati v sredi trga. Prijatelj mi zelo hitro ustreže in pove, da tukaj poučuje neki gospod, ki se zanima za politiko in so mu pošteni Slovenci v želodec zlezli. Tako je ta gospod pred kratkim tožil nekega Slovenca, zaradi — kaj mislite — 10 vinarjev, pa je v Šoštanju pri sodniji dobil dolg nos, ker se je dokazalo, da na vsem ni bilo phjfce resnice. Kako veliko se šolarji tukaj naučijo, kaže dejstvo, da Še marsikateri na nemško vprašanje, kako se piše, ne ve odgovora. Pač žalostno je za slovenske stariše, da se še nekateri tako daleč spozabijo, da pošiljajo otroke v tako Šolo,- kjer se samo izpridijo, nekateri za celo svoje življenje.
Sv. Krištof pri Laškem. V torek, dne 14. t. m. so se vršile volitve občinskega odbora,. Za župana je bil izvoljen Anton Petek; občinskim svetovalcem so bili izvoljeni naslednji: Karol Sunta, Andrej Rebo-zu, Alojzij Sipek, Luka Kačič'in Jakob’ Draksler,
Primorsko.
Posvečenje tržaškega škofa. V Trstu se je v pondeljek dne 20. t. m. na slovesen način izvršilo posvečenje monsignora dr. Karlina za škofa tržaško-koperske škofije. Ljudstva je bilo navzočega silna množica;, 'zastopane so bile vse oblasti, na čelu jim princ Hohenlohe in župan dr. Valerio. Novemu škofu so asistirali nadškof dunajski dr. Nagi, ki je izvršil posvečenje, metropolit goriški dr. Sedej, knezoškof ljubljanski dr. Jeglič, škof poreški dr. Flapp in škof krški dr. Mahnič. Opravilo je trajalo od 9. do 11. ure dopoldne.
Trst. Stavka mornarjev. Dne 20. t. m. zjutraj so mornarji, kurjači in sploh nižji uslužbenci v tukajšnji luki usidranih ladij zapustili delo. Mornarji zahtevajo priznanje posredovalnice, za nameščanje mornarskega osobja, katerega brodolastniki nočejo priznati. Več parnikov ni moglo oditi iz luke. Mornarji so imeli shod, na katerem so sklenili vstrajati v stavki, ter so si pridržali daljne ukrepe, ko pride odgovor brodolastnikov. „Dalmatia“ je naznanila svojemu osobju, da pusti v slučaju stavke razpremiti svoje parnike. „Jdoycl“ najema na mesto stavkujočih mornarjev drugo osobje.
Potovanje Clemenceauja v Dalmacijo. Dalmatinski listi poročajo, da namerava potovati prihodnji mesec v svrho Študij George Clemenceau ,v Dalmacijo, kjer bo proučeval stare umetnine in druge lepote dežele.
Vage
ia vagone, voze (most* ne), centimalne,škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna za vsge,
Brno, Ziflenice
slovanska obrt.
Naročite Straža!
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Glavni zastopnik za Štajersko: G"pod Fr"p,,r,ic’
165	sprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in sprejema ponudbe glavni zastop zavarovalnice ter postreže na željo tndi s preglednicami in ceniki.
Fabriksgasse 21, blizn Nar. Doma.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako u-godnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drago zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih povoje nikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Najnovejše spomladanske sezone je došlo.
Elegantni čevlji za dame, gospode in otroke v naj večji izberi in v vseh oblikah. — Z velespoštovanjem
Štefan Strašek
prva najvecja zaloga in izdelovanje cevljef v 18_ Celju : Kovaška ulica 3.
lili fill lili lili fill
Trgovina špecerijskega blaga
nVilan Hočevar Celje
1!
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne
in sobdne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka ruma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. Sveže rozine, grozdiće, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega,, Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtrove.	::
Tudi priporoča in raznovrstnih, voščenihm dragih sveč, kadilo inolje.	177
Naročite naš list „Straža“!
Nova mesnica.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v» Celju nasproti hotela „Pri belem volu‘ novo mesnico.
Prav pridnega peseta svojega podjetja proseč, zagotavljam pri kakovosti mesa, ceni kakor postrežbi storiti vse možno, da si pridobim zaupanje, in s tem blagohotno nadaljeval-njo priporočilo. Z velespoštovanjem
Josip Stelzer*
mesar.
Izjava.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C®U®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izdo tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno ______in solidno, vse po zmernih cenah.
Ker se povodom napada V. Bechineta na gospoda urednika Watzlaweka i zopet 'širijo vesti, dia jaz podpisani Bechineta podpiram, izjavljam tem potom sledeče:
Bechinetu je od znanih septemberskill dogodkov leta 1908 vstop v mojo hiš.o prepovedan, jaz od tistega Časa ž njim nisem govoril in ne dobiva on od mene nobene bodisi kakoršpekoli podpore. Izjavljam nar dalje, da bom proti vsakomur, ki bi Širil te govorice, katere imajo namen me oškodovati kot trgovca, sod-nijsko postopal.
Celje, dne 21. sušca 1911.
Ivan Ravnikar,
trgovec.
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
Fmi#Bureš
Maribor
Tsgethofova cesta 39
pred kolodvorom, priporoča svojo pogato zaloga zlatnine, srebrnine, nr i. t. d. po nanižji ceni.
čistim in tovarn.
8 slovenskimi ploščami, či VJ1 CllJiUlUJLIv jasnim glasom iz najboljših
—	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se "priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkrenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
---- Načrte In proračune ni razpolago. =
Tovarna za
H. KOLOSEUS
vstriisko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
POSLANO.
Veselje zjutraj, žalost zjutraj, to je bilo pri meni zmiraj, dokler nisem poskusil Fay-evih pristnih „Softener Mineral-Pastillen.“ Sedaj mi ne Škoduje ne kajenje, ne pijača, ne trpim tudi več radi nadležnega katarja in zjutraj sem 'kot riba. In vse to le radi tega, ker vzamem zjutraj in zvečer nekaj Fay-evih pristnih „iSodener.“ Ena škatljica mi zadostuje za dolgo časa in stane samo K 1.25.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani
priporoča svoje marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo
v sodčekih in steklenicah.