& *> .Jeseniška Straža" izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže" (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin. St. o. __Strela udri ir, višine izdetjaloa domovine l Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže" v Kranju. I. leto. V KRANJU, 7. prosinca 10O5. Jesenice nekdaj in —danes. Dalje. Vse že v zadnjem članku omenjeno so si Nemci postavili kot svojo nalogo in pri tem še nesramno trdijo, da imajo pravico do tega in da so njih pravice utemeljene v tem, da so pred več kakor 1000 leti enkrat njih germanski predniki, o katerih nam poroča zgodovina in še ta le toliko, da so izginili s površja in da o njih sploh ni več duha ne sluha, ker so se pomešali s starimi Rimljani in so se iz te mesi potem razvili današnji romanski narodi, kakor n. pr. naši južni sosedje Italijani, slučajno za časa preseljevanja narodov šli skozi te naše kraje. Seveda je še vprašanje, ali so sploh šli ravno skozi te kraje, kakor to današnjj Nemci trdijo, kateri vse tako natanko vedo. Vprašati si jih dovoljujemo samo to, kje so šli iz Bohinja v Italijo, ali čez Bačo ali čez Komarčo in za to pojasnilo jim bodemo prav hvaležni. Dalje pa opirajo Nemci te svoje pravice tudi na to dejstvo, da so imeli pozneje briksenški škofje svoja podarjena posestva na Bledu in okolici in da so sem- PODLISTEK. Švabska sedmorica. Dalje. Jaz pa sem voglaril krog hiše. Slišalo se je iz nje silno cmokanje. Mislim, da so otepali nemški želod. Pa tulili so, da sem si moral zamašiti svoja dobra slovenska ušesa. kaj naseljevali Nemce, kateri naj bi jim obdelovali obširno polje. Edino na to zgodovinsko dejstvo se opirajo Nemci in iz tega že izvajajo, da so v človeški povestnici utemeljene njih pravice do naše posesti. In vprašamo vas, ali ni ta trditev naravnost smešna, da ne rabimo izraza, ki nam sili na dan, predrzna? Pomislite vendar, kaj bi vi storili, ako bi prišel kdo do vas in bi vam rekel: „Ti, zvedel sem, da so bili na tvojem posestvu pred več sto leti moji pradedje, zato imam danes pravico do tega posestva in zahtevam, da ga zapustiš, da se odstraniš iz njega in greš s trebuhom za kruhom, kamor ti drago; zahtevam, da mi prepustiš posestvo zlepa, ker, če tega ne storiš takoj, bom pač rabil silo!" Vprašamo vas, kaj bi vi na to rekli? Najmanj, kar bi mu zabrusili v obraz, bi bilo pač to, da bi ga nazvali norca, mislimo pa, da bi baš vaša gorenjska kri ne ostala tako mirna, prepričani smo;celo, da bi v svoji ogorčenosti ne pazili na svoje besede, da bi moral ta nesramnež požreti marsikatero britko, preverjeni smo, da bi letel skozi vrata in da ne bi odšel zdrave kože ter da bi mu enkrat Naenkrat pa me je kar streslo. Iz hiše se je začul strašansk vik in krik, cepetanje, javkanje in letanje — in kakor da bi vstrelil kroglo iz kanona, prileti čez hišni prag velika, debela prikazen, se zavali v prah, pobira svoje kosti — pa vse prepozno — obležati mora na tleh. Kajti nanj se zvrne še šest drugih prikazni, ki vse prilete čez prag kakor kanonske krogle iz kanona. Ves osupel hitim bliže, da vidim in poizvem, kaj se je pravzaprav zgodilo. In veste, kaj je bilo? Na kupu so se valjali vsi sedmeri Švabi. Drug drugega so tiščali k tlom in lepo tiho so bili, pridržavali sapo, niti ganiti se ni upal nihče. Tako so ležali na kupu, kakor da so vsi mrtvi. Pa menda niso bili res mrtvi. Le delali so se mrtve, da bi se jih nihče ne dotaknil, kakor se je tisti delal mrtvega, ki ga je srečal medved, pa mu tudi nič žalega ni storil, ravno ker je mislil, da je res mrtev. Silil me je smeh. Pa sem se vendar zdržal, ker je bila moja radovednost večja kot smeh. In kmalu se mi je zjasnilo. Na pragu se je prikazal znani oštir, ki mu pravijo, da ima vse na pare. Lasje so se mu še vedno ježili, dasi se mu je lice že smehljalo. Česa se je neki tako prestrašil ? — Pa zabevskal je prav lepo po nemški: za vselej prešlo poželjenje po vašem posestvu. In zdaj se pa vprašajte sami, ali niso prej označene zahteve objestnih Nemcev v velikem to, kar bi se zgodilo v ravnokar navedenem slučaju z vami in ali niso radi tega njih zahteve še desetkrat bolj nesramne. Svoje krivične, vnebovpijoče zahteve in svojo brezmejno nenasitljivost hočejo toraj spraviti v tako obliko, kakor da bi ne bilo to nič drugega, kakor svojo posest zopet pridobiti nazaj. Nemci pač hočejo med celi svet raztrositi vesti, da so k takemu početju popolnoma opravičeni in da se jim godi krivica, ako se zoperstavljamo njih neslanostim, ako nasprotujemo njih nakanam in ako opozarjamo naše ljudstvo, da je ono tukaj gospodar, da ima kot tako vsaj iste pravice kakor pa "tujec, če ne večjih. Pa še od druge strani preti velika nevarnost in tudi tega ne smemo pozabiti, namreč nove karavanske železnice. Že prej smo namignili na to nevarnost in zdaj glede te izpolnimo samo toliko: Namesto da bi bila po novi železnici zveza med kranjskimi in koroškimi Slovenci, posebno med Gorenjci in Rožanci tesnejša, bi v slučaju, da „Saj tisti v kotu ni bil Slovenec! Kar vsta-nite, pa nazaj v sobo, da spijemo do konca!" No, sedaj mi je bilo jasno, kaj da se je zgodilo. Švabska sedmorica je slovesno pila, pela in žvečila želod. V kotu pri mizi pa je mirno sedel neznan človek. Naenkrat ga je moral eden izmed sedmorice zagle-dati in, ker ga ni poznal, je mislil, da je Slovenec, ki je prišel, da jih zbije vse in pomeče ven na cesto. Zježili so se mu lasje, postalo mu je mraz in vroče, skočil je hitro izza mize in bežal, bežal, kar so ga nesle noge. Drugi pa za njim, ker so mislili, bogvekajda je. Prvi se jeizpodtaknil na pragu, padel in vsi drugi so počepali po njem. — Prestrašili so se tistega navideznega Slovenca, ki je popolnoma mirno sedel v kotu tako strašno, da so popustili sulico in želod in hiteli rešiti kosti svojega rojstva. Tedaj pa sem bruhnil v glasen krohot. Počasi so se jeli Švabi kobacati s kupa. Eden je delal bolj neumni obraz kot drugi. Vseh jih je bilo sram svojega junaškega bega, pa vsak je izkušal dopovedati, da je on bežal zadnji. Naposled so se zjedinili, da so vsi bežali prav najnazadneje, noben najnaprej. Sila so se opogumili, ker jih je oštir prepričal, da ni nobene nevarnosti. V gostilno nazaj pa ni hotel nihče, češ, zna. padejo Jesenice, bili koroški Slovenci še bolj osamljeni in tem preje bi bil zadušen slovenski živelj na Koroškem, ker bi Slovence potem obkoljevali od vseh strani Nemci in na nje pritiskali, ker bi jih potem tudi od juga, odkoder danes še pričakujejo zaslombe, izpodrival objestni tujec in to s tem večjo silo, ker bi se gotovo držal gesla: kuj železo, dokler je vroče. Morda bi nam kdo očital, da vse preveč črno vidimo, da v resnici ni take nevarnosti, kakor si jo predstavljamo. Tudi temu naj velja odgovor: Veselilo bi nas, da bije ne bilo. Ali Nemci so nam sami povedali, kaj hočejo. In še na nekaj si dovoljujemo opozarjati. Najbližja okolica nam potrjuje to nevarnost. Pred 30. leti je bila Belapeč še slovenska. In danes? Le idi tja in govori slovensko! Nihče te ne razume ali te vsaj razumeti noče in sreča ti je mila, ako te ne vržejo iz gostilne, kjer si zahteval slovensko jedi in pijače. Toliko se je toraj izpremenilo v 30. letih in isto bi se ti zgodilo po 30. letih, če ne že prej na Jesenicah, oziroma na Savi, ako se polaste teh krajev Nemci. Tolike važnosti so toraj danes Jesenice za slovenski živelj. Predavanje na Jesenicah 11. grudna 1904. (Drugo predavanje društva .Akademija'.) Trst in nove prometne zveze. Dalje. Turška je dolga 77 km, črez Karavanke pa 66 km in od Bohinja do Trsta 144 km. V primeri z obstoječimi železnicam^ je tedaj skrajšana pot: Trst-Glandorf za 91 km, Solnograd-Beljak za 176 km, Solno-grad-Trst za 246 km. Stroški za turško železnico so bili proračunjeni na 60 milijonov kron, za karavansko na 44 milijonov kron in za bohinjsko 78 milijonov kron. Skupaj torej na 182 milijonov kron. Ti krediti so bili dovoljeni do konca leta 1904. Potem je smela biti je pa vendar še kdo notri. Hočeš, nočeš, oštir je moral prinesti sulico iz sobe in slovesno je izročil orožje, ki jnaj bi rešilo domovino, sedmorici. Vsi so jo strastno poljubili, ker je ona tako pogumno prebila prvo bitko in gledala sovražniku, (ki ga sploh bilo ni) tako pogumno v oči in ni zbežala iz sobe. In razpostavili so se lepo v vrsto, drug za drugim. Eden je dejal: „Vseh sedem na enega (namreč smo prileteli iz hiše), vseh sedem za enega! Zato pa tudi ena sulica za vseh sedem." In slovesno so prijeli sulico, hodili drug za drugim ob sulici, da jih je bilo Videti, kakor sedem jerebic, ki so nasajene na en ražen. Pa so odšli. Nič več niso peli in ukali. Lepo tiho so jo zavili za hišo po tihi in varni stezi. Še, ko sta jim prišli nasproti dve frajli, se jih niso upali pozdraviti glasno, marveč popolnoma potihoma so jim zacvr-čali: „guten tag, frajle" in jim pomigali, da naj boste lepo tiho in se umaknete v miren kotiček, recimo za šolski kateder ali pa v izbo v »templju". In plazili so se lepo tiho dalje. Prvi je šel debel, že osivel gospod. Tolsta lica so se mu majala ravnotako, kakor se mu je zibal obširni trebušček. Če se sme meriti pogum po okroglosti telesa, je pač moral vlada zopet novih kreditov zahtevati. Čeprav je prišla več nego pol leta prezgodaj, je vendar dobila vse, česar je poželela. Naši poslanci so se čudili . . . Čisti dohodek investiranih kapitalov v teh železnicah se je proračunil na okroglo 2-05 odstotkov. Članek IV. omenjene postave (Gesetz, betreffend die Herstellung mehrerer Eisen-bahnen auf Staatskosten und die Festsetzung eines Bau- und Investitionspruliminars der Staatseisenbahnverwaltung ftir die Zeit bis Ende des Jahres 1904) določa, da mora stavba turške železnice Schwarzach-Gastein ter proga Celovec (Beljak) - Gorica - Trst biti dogotovljena v letu 1904.; ostanek turške pa v letu 1907. izročen javnemu obratu. Zakaj da se je vlada odločila za navedeni glavni progi, to nam pojasnjuje v „teh-nično-komercijelnem poročilu o drugi železniški zvezi s Trstom". Prva — severna proga, turška železnica, ima namen in nalogo, da zlasti zbliža trgovinsko okrožje južne Nemčije in zahodnega dela naše monarhije s Trstom; druga — južna proga pa naj skrbi za otvoritev in ekonomsko izrabljenje notra-nje-avstrijskih pokrajin od strani Trsta. Za severno progo je najprikladnejša gastein-ska črta, ki je 77 km dolga, velja 60 milijonov kron, skrajša relacijo Soinograd - Beljak za 176 km in stane 340.909 K za 1 km skrajšanja. Toraj najkrajša in relativno najcenejša ter varna. Za južno progo pa pride v poštev četvore črt: Celovec-Jesenice, ki je 44 km dolga, velja 38 milijonov kron, skrajša relacijo Glan-dorf-Trst (via Divača - Hrpelje) za 49 km ter stane 775.510 K za 1 km skrajšanja; Beljak-Jesenice, ki je 35 km dolga, velja 33 milijonov kron, skrajša relacijo Glandorf-Trst za 28 kin in stane 1,178.571 K za 1 km skrajšanja; Je se nice-Gorica, ki je 91 km dolga, velja 60 milijonov kron, skrajša relacijo Glandorf - Trst za 51 km in stane 1,176.470 K za 1 km skrajšanja; Gorica-T r s t - S v. Andrej, ki je 53 km dolga, velja ta gospod biti najpogumnejši izmed vseh. Zato pa je bil tudi prvi priletel iz gostilne na prašno cesto in iz ravno istega vzroka je tudi prvi hodil ob sulici. Klicali so ga za direktorja in tuintam mu je kdo dejal nekaj kakor Juk", „luk". Čemu, tega pa ne vem povedati. Močan pa je že moral biti. Kamor bi ta udaril, padlo bi jih gotovo najmanj sedem, — seveda, če bi bile muhe. Za njim jc meril korake eden, ki so pravili, da je inženir. Po vseh žepih je nosil „ polno SUdmarkinih vžigalic in jih vedno ponujal^svojim tovarišem. Z desnico se je držal sulice, z levico pa je vodil pruskega kozla. Drugi škrici pa imajo s seboj pse, on pa; je* svoj čas na vrvi s seboj vodil kravo. Če je prišel kam na obisk, recimo k frajlam na kofe, pa je lepo pomolzel kravo, da-ni bilo treba kupovati slovenskega mleka. Seveda je bila ta krava pristno nemška, tudi mukala i. t. d. je samo po nemški. Ker pa so mu jo očitali zlobneži v Jeseniški Straži", jo je',zamenil s kozo. In ko so govorili, da sedaj molze kozo, si je pa iz same kljubo-valnosti naročil kozla. Pa ga je vedno vodij seboj. Tako so šli včasih na izprehod en kozel, dve frajli, pa on. Ljudje, zlobni kakor vedno, pa so često ugibali, kaj da ima kozel 18 milijonov kron in skrajša relacijo Glandorf-Trst za 9 km. Obe progi sta glavni železnici prve vrste po adhezijskem sistemu. Ko je iztekla leta 1857. dne 18. oktobra prvič južna železnica do Trsta, je bilo to mesto gospodarski priklopljeno avstrijski celini. Leta 1858. je južna železnica pripeljala v Trst okroglo 8000 vagonov blaga, odpeljala pa iz Trsta okroglo 11.000 vagonov blaga. Od leta 1860. do 1869. je narasel dovoz na približno 43.000 vagonov blaga, odvoz pa na 12.000 vagonov. V naslednem desetletju se je pripeljalo v Trst 51.000 vagonov, odpeljalo 29.000 vagonov blaga. V letih 1880. do 1889. je bilo dovoza 65.000 in odvoza 32.000 vagonov. In v letih 1890. do 1898. povprečno 63.000, oziroma 52.000 vagonov. Dovoz torej narašča, odvoz pada. In temu ne morejo odpomoči ni diferencialne carine na kavo, dišave i. t. d., niti začasna osvoboditev na novo ustanovljenih industrijskih podjetij od davka in pristojbin. »Poročilo" pravi, da tržaški trgovinski promet stagnira že skoro dve desetletji. Ako se dalje oziramo na to, kakšen pomen ima Trst kot pristanišče v mednarodnem obratu na morju, pa se nam pokaže, da je težišče tržaške pomorske trgovine v deželah ob obalih Sredozemskega morja. S temi je trgovinski obrat aktiven. V vseh drugih relacijah pa Trst več blaga uvaža nego izvaža. Leta 1898. je imel v Sredozemskem morju Trst dovoza (v odstotkih vnanje trgovine) 42 odstotkov, izvoza pa 77 odstotkov; v Črnem morju 3"9 odstotkov, oziroma 4-3 odstotkov; v Rdečem morju, z južno in vzhodno Afriko 0-2, oziroma 03 odstotkov; s severno Ameriko in zahodno indijo 12, oziroma 1'2 odstotkov; z južno Ameriko 10, oziroma 01 odstotkov. Diference so tedaj precej znatne. In res je glavni trg za tržaško trgovino le v Turčiji, Italiji in Grški, v Egiptu in britski Indiji. Vzhodna Azija, severna in južna Amerika, Avstralija, vzhodna in južna Afrika — vsi ti kompleksi so takorekoč zaprti našemu eksportu. In tu opraviti v tej trojici, zopet drugi, ki niso imeli dovolj ostrih oči, pa so pravili, da ne razločujejo prav, kje da je pravzaprav kozel. — No, tudi danes ga je vzel iz previdnosti seboj. Takoj za njim je koračil tisti, ki jo je one dni mislil odkuriti v Sibirijo. Vlačil je s seboj čudne dolge dile, — ški jim pravijo —, ki se z njimi lahko hodi po snegu. Nekaj pa jih je imel privezanih na telo, spredaj in zadaj, tako, kakor so imeli srednjeveški vitezi svoje oklope. Svoje hrbtišče pa je obračal proti čudni prikazi. Kajti za njim je hodil možicelj, ves obložen z risarskim orodjem. Vse polno „colštabov", ravnil, svinčnikov je gledalo iz vseh žepov, pod pazduho pa je tiščal velikanske role papirja. Tak je bil, kakor našpikan zajec. Če sem pogledal še po njegovih laseh, ki so se mu ježili po glavi, kakor da so se vsi skregali, pa sem se nehote spomnil na Ježa. Zato pa ga tudi kar krstim za ježa. Nemški se reče taki živali „Stachelschwein", pa tako ga nečem krstiti, ker to ime ni lepo in se ne prilega mojemu ušesu. Tik za njim pa je hodil Krevlja. Klicali .so ga tako, ker je bil švedrast. Zato so mu pa tudi v časih rekli Sveder. Seveda je bil suh, kakor trska. Saj še noben pisar ni bil debel. Toda suhi Priloga »Jeseniški Straži" št. 6. je najv;e|čja;oV.ira'za'-zdravi razvitek Trsta: ladje,^ki^dovažajo.blago iz Amerike, Azije . . ., morajo računati s tem, da v Trstu d obje le malo'ali nič tovorni ne. To dejstvo pa-podražuje pomorski transport, onemogoča redno in pogostno zvezo in tišči ob tla tekmovalno sposobnost. (Cf. Tehn. - kommerz. Bericht pag. 52.) Trst nima dovolj privlačne moči! i To se kaže tudi v obratu s celino. Leta 1898. se je po železnici pripeljalo v Trst 8 milijonov metrskih centov blaga. Izmed teh je bilo 6-8 milijonov met. centov avstrijskega izvoza, 880.057 met. centov ogrskega in 160.000 met. centov nemškega blaga. Od 6 8 milijonov met. centov avstrijskega blaga odpade na Kranjsko in Primorsko 3 40 milijonov met. centov, na Koroško 0'50 milijonov, na Štajersko 075 milijonov, Solno-graško, Tirolsko in Predarlsko 0*06 milijonov, Češko 0'56 milijonov, Moravsko - Šle-zijo L02 milijona, Galicijo - Bukovino 007 milijonov in na Gorenje ter Dolenje Avstrijsko 0*45 milijonov metrskih centov. Torej se vidi, da imajo sam o^n a j bi i ž je dežele prospeh, če izvažajo svoje blago na tržaško pristanišče. Slično je tudi z dovozom blaga skozi Trst, oziroma iz Trsta. Leta 1898. se je iz Trsta odposlalo v Avstrijo 5'7 milijonov metrskih centov blaga. Od teh je šlo 5'3 milijonov metrskih centov v Avstrijo, 0 9 milijonov metrskih centov na Ogrsko in 0-7 milijonov metrskih centov na Nemško. In sicer je odpadlo od 53 milijonov met. centov na Kranjsko in Primorsko 186 milijonov, Koroško 0-12, Štajersko 0-49, Gorenje in Dolenje Avstrijsko 153, Solnograško, Tirolsko in Predarlsko 0 32, Češko 0"52, Moravsko in Šlezijo 0 26, Galicijo in Bukovino 0T7milijonov metrskih centov. Vpliva tedaj tržaška trgovina le na Kranjsko, Primorsko, Koroško, Štajersko; dalje ne s ega. ljudje so navadno hudi petelini, če niso preveč bojazljivi. Zato je pa tudi Šveder stopil v švabsko sedmorico. Držal pa je z levico vedno za hlače. Najbrže samo zato, ker je bil poizgubil vse knofe. Hlače pa tudi ne stoje same, najmanje še, če mož hodi tako, kakor kamela, da se zaziblje zdaj na to, zdaj na ono stran. Šesti v_vrsti pa je bil.Kila. Ni bil sicer še kilav, pa mu je bilo le tako ime. Oči je imel kaj urne in premetaval jih je v vsako okno, če ne bi morda zagledal kacega dekliča. Kajti dekleta je imel.silno rad. Nosil se je kaj gospodski, kakor vsak tak škric, ki ne more pustiti dekleta na miru. Drugih lastnosti pa o_njem ne morem povedati, ker jih sploh nima. Kot najnazad-neji pa je stopal nekdo v uniformi. Korakal je ponosno, prav viteško. Pa je bil tudi res vitez. Oresta so ga krstili in kot Orestes je stopal ob sulici. Uniformo pa je imel špi-jonsko, in sicer z zlatim ovratnikom. Kajti njega so bili naredili za poglavarja špijon-skega oddelka. Zato pa je tudi vedno špijo-niral, ali se ne kaže kje v hrbtu kaka nevarnost, da bi bilo treba steči. Taki so torej bili naši junaki. S predrznim pogumom so se plazili — mrak se je že storil — čez zelen travnik. Pa je zle-tel prav tik njih čmrlj s cveta v zrak in pel — kakor imajo Čmrlji že to navado — svojo Še drastičnejše se vidi pomen Trsta za trgovino, če se primerja tržaška trgovina z ono tekmujočih pristanišč, zlasti Reke, Benetk, Genove, Marzelja, Bremena in Hamburga. Tu se pokaže, da je Trst zadnjih 40 let neprestano nazadoval, Reka, Genova in Hamburg so napredovali in postali še nevarnejši tekmeci, Benetke so ostale konstantne. In sicer je Trst nazadoval, ker je imel razmeroma manj zveze, ker so ga spajala pomanjkljivejša prometna sredstva z njegovim ozadjem, nego imenovana konkurenčna pristanišča z njihovimi in — s tržaškim. Privlačno okrožje Trsta se tedaj mora povečati. In to naj stori nova železnica s tem, da pritegne k Trstu razen sosednih mu pokrajin še zlasti Gorenje in Dolenje Avstrijsko, Češko, Moravsko, Šlezijo, južno nemško ozemlje in Švico. Iz teh krajev se morajo izpodriniti imenovana inozemska pristanišča. A to bo tem težavneje, čim ugodnejše prometne zveze ima osobito Hamburg s severnim najindustrialnejšim delom Avstrije vsled veletoka Labe — kajti vodni promet je veliko cenejši nego po suhem; tem težavneje, ker avstrijska železniška politika, oziroma tarifarična akcija v prospeh Trsta ne bo mogla več izdatneje učinkovati, nego se je to godilo sedaj. Lastni stroški železnice do Trsta v obratu znašajo za 100 kg in 1 km približno 0i6 h. Železniška uprava — seveda ne južne železnice — je znižala enotne postavke za šamot - opeko na 0 166 h, za pavolo 0T54 h, za levantinsko blago celo na 0T54 za 100 kg in 1 km. Z novo železnico se bo doseglo še nadalje znižanje na 0T34 h za 100 kg na 1 km. To pa zlasti zato, ker se bodo razdalje zelo skrajšale. Vsled tega se bodo dokaj zmanjšala atrakcijska okrožja Hamburga, Genove, Benetk in tržaško se bo razširilo. V tem oziru se bodo gospodarske razmere za Trst ugodno izpremenile, in to bo zopet vplivalo na ren-tabiliteto nove železnice. večerno pesem. Pel in brenčal pa je s silnim basom. Ko pa je naša sedmorica za-čula to grozno brenčanje, prestrašila se je silno. Viteza je polil smrtni znoj in začel je kričati na vse pretege: „Čujte, čujte! Sovražnik že bobna!" — .Res je," je zaklical oni s kozlom, „meni že smrdi po smodniku!" In vitez je popustil sulico in tovariše in jo ubral čez plot. Na oni strani plota pa so ležale grablje, ki so imele zobe obrjene na zgoraj. In, ko je vitez priletel nanje, stopil je ročaj kvišku in ga vdaril s tako silo po čeljustih, da bi skoro nikdar več čez nje ne mogel .Windisches Gesindel". Vitez pa si ni mogel misliti drugače, kakor da ima opraviti s sovražnikom, pa je začel kričati: »Milost, milost, saj se vam podam!" Ostalih šest pa je mislilo: .Kjer je eden, tam smo mi tudi", in začeli so kričati vsi vprek in prositi milosti. Pa sovražnik jih ni hotel uslišati, niti jih ni hotel zajeti in vkle-niti. Naposled so se opogumili in izkušali priti k zavesti. Ko so se zavedli in niso opazili nikakega sovražnika, so se malo po-sramovali in si prisegli, da ne povedo o tem svojem drugem junaškem činu nikomur. Pa so se odpravili dalje, da rešijo domo-vrno. Nastopila je noč in sedmorica je šla dalje v noč. Pa želim njej in vam lahko noč. Prihodnjič pa vam povem to strašno povest dalje. Primerjajoč atrakcijsko moč Trsta z Benetkami v Avstriji, razvidimo, da ovladajo Benetke danes naše gospodarstvo, oziroma naš promet do črte Beljak, Celovec, St. Michael, Amstetten, Budjejovice, Veseli, Praga, Podmokli. Vpliv nove železnice^ bo skrčil pomen Benetk tako, da pojde omenjena črta črez Franzensfeste, Kufstein, Innsbruck, Ulm na Bavarskem in Stuttgart (Wilrttem-berško) do Rena. Konec prih. Dopisi. Z Jesenic. Občina, pozor! G. Jakob Tonejc namerava zopet postaviti novo barako na istem mestu ter že navaža les za to stavbo. Torej pozor, da se to ne bo zopet izvršilo brez dovoljenja občinskega odbora in brez komisijonalnega ogleda, kakor se je to zgodilo v pretečenem poletju, ko je g. Tonejc postavil leseno barako] ter-zidal tudi kuhinjo brez vsakega dovoljenja in kar se tiče varstva proti ognju, jako površnoln nezadostno. Baraka se je 7. grudna užgala ter je pogorela. Nevarnost je bila velika za sesednje gozdove. K sreči je bila mokrota na površju zemlje ter je primanjkovalo vetra, ki bi zanesel požar na sosedne gozde, kjer se nahaja mnogo suhe trave, praproti, srobota i. t. d. Plamen je švigal 8 metrov visoko, uničil je posestniku Romauhu lepo smreko, ki se je vsled hude vročine užgala ter na jedni strani zgorela do vrha. Kdo bo to odškodoval? Torej pozor, da se pravočasno nadzorujejo taka dejanja, ki lahko občanom provzročijo škodo in nevarnosti. Eden od vseh, ki so v tej zadevi prizadeti. Z Dovjega. (Dreyfus fn naš župan.) Ravnatelj tovarne, katerega nazivljemo s sladkim imenom Dreyfus, ni zastonj napel vse sile pri zadnjih občinskih volitvah, da e prišel g. Anton Smolej v občinski odbor kot župan. Hodil je od hiše do hiše kakor berač ter se posluževal še več drugih agentov. Tudi o polnoči je lezel po hišah ter hrulil, da morajo priti drugi dan vsi volit, in sicer tako volit, kakor on hoče, pa da bodo dobili trebuščke. Če pa ne — pa bodo prišli ob službo vsi, ki so od njega odvisni. Seveda delavci so se bali in so bili prisiljeni trobiti v Dreyfusov rog. In tako je prišlo, da je sedaj naš Dreyfus župan na Dovjem, kajti naš Tonček Smolej naredi vse tako, kakor mu ukaže naš ravnatelj. Z Dovjega. Župan Tonček Smolej je obljubil Dreyfusu, da bo, če bo on za župana, v kratkem okrajna cesta skozi Mojstrano. Sedaj dela že poldrugo leto, pa nič ne slišimo jn nič ne vidimo od okrajne ceste. Mi delavci še vedno gazimo po 20 cm visokem blatu ali 15 cm visokem prahu. Hiše skozi Mojstrano so vse oprašene in z blatom zamazane. Z Dovjega. Takoj, ko je nastopil župan na komando Dreyfusa, je tudi na njegovo komando prišel z občinskimi nakladami na dan, češ, da pride kaj v občinski zaklad, da bo tovarna imela manj davka, ker ga težko plačuje, delavec ga pa lahko. Kaj pa je delavcu, če plačuje na leto 4, 6 ali osem K. Takoj so krožili plačilni nalogi, češ, v osmih dneh mora plačati vsak, tudi delavec, če ne, bo izterjalo okrajno glavarstvo te svote. Občinski sluga pa je lepo naletel pri tem poslu. Kakor bi čebele iz- pustil iz panja, so leteli nad njega in moral je slišati toliko robatih in kosmatih, da se mu ni več ljubilo mešati blata po Mojstrani. Ker ni nihče hotel plačati, je vendar ta »naklada" našla svoj srečen konec in izginila s tega sveta. Kako, tega ne vemo! Kje so dobili tiste solde, tega tudi ne vemo, morda jih je dal Dreyfus, ko je videl, da le od nikoder nič ni, čeprav je zarubil po Mojstrani pet „šajterg". Z Dovjega. Letos se je zopet skuhala ena lepa, prav Dreyfusova. Češ, dajmo občinskih naklad 10 vin. manj, pa dajmo tiste na špirit. Tega pa naš gospod župan ni pomislil, da bo s tem zopet odri revnega delavca in kmeta. Delavci smo morali špirit mnogo dražje plačevati. Kmet pa, ki ima delavce, je bil tudi udarjen. Radi tega davka pa je imela tovarna čez 1200 K dobička. Takole nas dero, župan pa ima le zadaj oči, zato pa strelja take kozle. Ves drugačen je bil naš stari župan g. Jakob Janša. Ta si ni pustil od Prusa ukazovati, ampak mu jih je večkrat prav pošteno nadrobil, ga je dobro izpovedal ter ravnatelju tovarne pokazal tudi vrata, kadar si je dovolil posegati s svojo švabsko maniro v pravice naše občine. Hvala mu, da ga je tako dobro izpovedal ter se vedno pokazal kot župana slovenske občine, pa ne švabske gmajne, da se je držal kot mož, ne pa kot prajzovska šlapa. jtovičar. Zabavni večer »Jeseniškega Sokola" je nad vse pričakovanje sijajno uspel. Pri tej prvi zabavni prireditvi Sokola se je pokazalo, da ima to najodličnejše slovensko društvo v jeseniški dolini mnogo, mnogo prijateljev. Veseli nas zlasti velika udeležba zavednega delavstva ter drugega preprostega ljudstva, s čemer se je pokazalo, da delamo z ljudstvom in za ljudstvo ter da stoji naš Sokol na pravi demokratični podlagi, kjer vlada bratstvo in jednakost. Pri tej prireditvi se je pokazalo, kdo je z nami in kdo proti nam, ter da je edino pravilno, da zidamo na temelju, ki ga tvori naše zdravo in krepko — slovensko ljudstvo. Pri razprodaji tablic za tombolo so nas zlasti podpirali hčerki našega vrlega župana gospici Rezika in Cilka Klinarjeva ter gospica Tilka Mencingerjeva, za kar jim izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Pleskarski mojster g. J. Br i cel j je napravil lepo tablo s so-kolskim pozdravom „Na zdar", ki je visela nad uhodom v telovadnico. Skoraj vsi navzoči so imeli na prsih slovenske trobojnice. Za zabavo je skrbel Sokolov pevski zbor pod vodstvom g. Tancerja. Vsem nam je trepetala radost na obrazu, ko je donela po dvorani mogočna »Hej Slovani", »Kje dom je moj" ter »Lepa naša domovina". Bili smo vsi ene misli in enega srca. Navzočih je bilo tudi mnogo bratov Čehov s Hrušice. Koncem bodi še izrečena najsrč* nejša zahvala onim, ki so darovali lepe dobitke za tombolo. V naših srcih pa tli edina želja, da se kmalu zopet snidemo v taki bratovski in nekaljeni edinosti in takrat še v večjem prijateljstvu, kakor je povdarjal v svojem pozdravu naš vrli starosta L. Hummer. Na zdar! Okrožnica „Prosvete". Vsi oni, ki so si izposodili knjige iz knjižnice »Prosvete" v »Sokolovi" telovadnici, se tem potom po-zivljejo, da vrnejo iste v soboto, 7. t. m. od 7. do 8. ure zvečer v salonu g. Ferjana. Tovarniški konstun peče kruh iz moke, ki jo vsiljuje znana »Stinkmtihle" iz Celja. Delavstvo se vobče pritožuje, da je kruh iz te smrdljive švabske moke skoraj — neužiten. Čuditi se moramo, da ti konzumarji, ki se delajo tako prijatelje Slovencev, ne naročajo blaga od Slovencev, ki to nemško druhal gostoljubno preživljajo. Ignac Paar in njegovi koledarji. Ta človek s svojo »Sodawasser- und Kracherl-erzeugung" je napravil nezaslišano nesramnost ter poslal našim slovenskim gostilničarjem svoje švabske novoletne koledarje. Prepričani smo, da vsi Jeseničani dobro vedo, kje je najlepši prostor za te umazane Paarove koledarje. Zabavni večer »Jeseniškega Sokola" je počastilo s svojo navzočnostjo tudi več gospodov občinskih odbornikov. Tako je prav, ker le z dejansko podporo bo cvetelo Slovenstvo vedno lepše v naših lepih slovenskih Jesenicah. Da se zopet kmalu vidimo! Radi otroškega vrtca so imeli jeseniški posestniki v tem tednu sejo v gostilni g. K. Višnarja. Namen imajo sezidati na Jesenicah še en otroški vrtec, dasi imamo že enega na Savi. Sklenilo se ni še nič gotovega. Še celo savskim Nemcem ugaja naš list in ga hvalijo, samo Paarovega »smrko-lina" naj bi pustili v miru, ker se njegovih dejanj sami sramujejo. Naši hajlovci še vedno izzivajo. V slovenski gostilni na Savi so se pretečeni ponedeljek repenčili bojeviti nemški petelini. Oboroženi s palicami na sekirico ter raznim drugim švabskim orožjem so se čutili dovolj korajžne, mučiti navzoče goste s svojimi hreščečimi hajlovskimi glasovi. Okrog štirinajst je bilo teh junakov. Štirje navzoči Slovenci so nekaj časa mirno poslušali te izzivače, ker pa le ni bilo miru, so jih kar kratkim potom postavili na — svež zrak. Zunaj so osramočeni spoznali, da so štirje dostojni Slovenci vrgli na prosto celih — 14 krofastih nemškutarjev. Nemške barabe s Hrušice hodijo ob nedeljah in praznikih razgrajat in razbijat po jeseniških gostilnah. Kakor čujemo, se zapirajo ob nedeljah in plačilnih dnevih gostilne na Hrušici že ob 9. uri. Po našem mnenjn je bolj pametno, da pusti županstvo gostilne malo dalje odprte ter raje bolj skrbi za red. Kaj nam pomaga, če je na Hrušici mir, na Jesenicah pa pretepi, katere navadno povzročajo kaki nemški divjaki, ki spadajo med zverine, ne pa med ljudi. Poleg tega imajo pa tudi obrtniki na Hrušici gmotno škodo, ker morajo gostilne prehitro zapirati. Dražba sv. Cirila in Metoda opozarja svoje podružnice po slovenski zemlji, da je uprav sedanji čas najpripravnejši njenim letnim zborom. V tej dobi naše vestne podružnice sploh od nekdaj zborujejo najraje in koj po tem pošiljajo čč. imena svojih izvoljenih mandatarjev nam v Ljubljano. — Ko Vas opozarjamo sedaj te Vaše vsakoletne dolžnosti, prosimo obenem, da nam naznanite ob teh pošiljatvah vselej tudi poklic in stan si. izvoljenk ali izvoljencev. Potem bode prihodnji naš koledar in »Vestnik" za 1. 1906 ne le — kakor ga je vselej bila skrb — zanesljivo zrcalo podružničnih gmot- nih, nego tudi njenih osebnih razmer. In tak vseskozi merodajen »Vestnik" — prav pravo sliko vsega družbinega življenja — bi vodstvo rado imelo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Listnica uredništva. Na doposlane dopise brez podpisa se ne moremo ozirati. Stvar ostane itak tajna; s podpisom se jamči samo za resničnost dopisa. Rusko - japonska vojna. V Mandžuriji je položaj še vedno neizpremenjen. »Novoja Vremja" piše: Mraz na eni strani, na drugi strani pa želja nasprotnikov, da se kolikor mogoče koncentrirata ter dobita ojačenj, sta provzročila, da bodo mirovale operacije do spomladi, dokler se enemu ne posreči obiti svojega nasprotnika. Ruska, kakor tudi japonska fronta sta dolgi 100 km. Med prednjimi stražami se še vedno dogajajo manjše praske. Port A rt ur je padel. Dasi je bilo vedno pričakovati te vesti in dasi so nas različni listi pripravljali na to ves čas od obleganja sem, vendar je bila za nas ta vest, kakor strela z jasnega. Žalost se je polastila vsega slovanskega sveta. Junak Steselj s svojimi hrabrimi junaki se je moral udati kruti usodi. Uvidel je, da bi bila zastonj vsaka žrtev, da bi bilo zastonj vsako na-daljno upiranje proti veliki japonski premoči, zato je hotel rešiti vsaj to, kar se še rešiti da, to je življenje svojih soboriteljev. Svojo nalogo je Steselj izvršil, več storiti bi ne mogel nihče na njegovem mestu. Kakor poročajo, se je predaja Port Ar-turja že izvršila. Generalu Steslju so se dovolili najbolj častni pogoji. Dano mu je na prosto, da gre, kamor hoče, ako da častno besedo, da se v tej vojni ne bo več boril zoper Japonce. Iz Londona se poroča, da se je moral Steselj udati, ker mu je zmanjkalo streljiva. Bolniki niso hoteli več ostati v bolnišnici, ker so padale japonske granate vanje. Bolniki so se vlekli na utrdbe ter ondi v boju vztrajali toliko časa, da so se mrtvi zgrudili ali pa da so bili ujeti. — Iz Port Arturja v Čifu so priplule 4 ruske torpedovke. La-dije »Sebastopol" in »Bojan" so Rusi v portarturškem pristanišču razstrelili v zrak. SVOJI K SVOJIM! V narodno trgovino k Štefanu podpac-u Mr na Javornik kjer se dobi 15—2 Narodni kolek, peresa, stenski ln skladni koledar, milo, platno, vžigalice, kavlna primes (cikorija) ter sploh vse v prid narodni, prekorlstnl drnžbi sv. Cirila ln Metoda. Nabiralo se tndl obrabljene poštne znamke ter odpošiljalo Ciril ln Metodovi drnžbi. 9-3 Gostilna Jakob Jtiesar na Jesenicah št. 100 tik državne železnice in v neposredni bližini novega kolodvora se priporoča si. občinstvu na Jesenicah in z okolice. Toči raznovrstna najboljša clomača pristna vina in neprekos-ljivo Gossovo ter Kernovo pivo. Tu se dobe vedno topla in mrzla jedila ter vsak čas iz-boren čaj in dobra kava po najnižjih cenah. Na razpolago ima udobne prostore. Postrežba točna. Za mnogobrojen obisk se prav toplo priporoča Jakob Mesar. 99VodniH po Gorenjem" dobivajo naročniki „Jeseniške Straže" brezplačno ""^H ako se zglase po dopisnici in prilože 10 vin. za pošto. Naslov je poslati na tiskarno Iv. Pr. Lampret v Kranju. Emit Mer vinogradnik in veletržec z i3—2 vinom. Direktni uvoz konjaka, ruma, Jamajka', španskih vin in marssla. Glavni zalogi: Koper (Kapodistria) in Trst, ulica S. Lazzaro. Josip Pogačnik potovalec. A Melh. Breme kljncaynicarski in kleparski mojster na Jesenicah se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela in naročila. Popravila in zunanja naročila točno in po nizkih cenah. Obenem priporoča slavnemu občinstvu svojo trgovino s kuhinjskim orodjem, že-leznino i. t. d. 11-3 JOSIP M uljudno naznanja p. n. občinstvu, da je na Jesenicah h. št. 35 otvoril mesnico. Trudil se bo postreči cenjenim odjemalcem kar najbolje Z odličnim spoštovanjem Josip Zrimc, mesar. Zahtevajte „ Jeseniško = Stražo" povsod/ Irvrven okus kava dosoiets » pnmeSar.jom UydFoue žitne kawe POSKUSITE! Vzor®* dratovoijno. po4tna 5 Kg- POiiljkj 4 K 60 h lr«nco. Hp^,,DOMAČI PRIJATELJ" ^f ou<«mii-.«m im:oo 0» C 8 Is K * 41 > p »3 ° i O-3 S i *& i b cr. S v r-d S c ** -I 1-6 ■ O > > S o © ■ sil s ■ "££ m m ■ "g 8 a4> M . * Ji M » a "s? ■ 4» »O x> ■ g«" > I > 41 g ill V 5 S & Bis v Št. 785. 780 748 7*0 78;, 80« St. 785. Srebrna inker rem. z dvoj. pokrov., flno kolesje n» 15 kamnov, mcXni pokrovi, g!d. X»'M , 780............»•""«* " , .............»J • • • J M , 748. . cilinder .......« » • • »» . 780. , ........« • • • i.J? . 736. , , , . . « • • • " . 806. , „ , za tenske „ • • • • • 8 ,n Dobre nikelnastn cilinder-rem. ure od «ld. 2 45 naprej. Moje ure »o najfinejšega Švicarskega izd lka in »o v lastni delavni« natanko »delane (repasirane), torej vsaka zanesljivo tete, za kar jamčim dve leti. Velik cenik, kateri obsega blizu 1000 podob, pošljem vsakemu na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Boliena in novoletna darila, ure, zlatnina in srebrnim. Največja izber, najnitje cen«. Prizna« nizke cene. Solidno blago. Ker je po celem svetu znana moja tvrdka, se lahko vsak zanesljivo do nieue obrne. !„u.. narorin« Unn™frii izmika straže*. Odrovornl urednik Ivan Bavdek. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranj«.