Leto 1907.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXX. — Izdan iü razposlan dne 5. marca 1907.
Vsebina: St. 59. Zakon, s katerim se izpreminjajo in dopolnjujejo določila zakona z dne 21. septembra 1869.1. (o potrebnostih izvršilnosti poravnav, sklenjenih pred zaupniki iz občine, in o pristojbinah, ki jih je plačati od njih).
59.
Zakon z dne 27. februarja 1907 L,
s katerim se izpreminjajo in dopolnjujejo določila zakona z dne 21. septembra 1869. I. (drž. zak. št. 150) (o potrebnostih izvršilnosti poravnav, sklenjenih pred zaupniki iz občine, in o pristojbinah, ki jih je plačati od njih).
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Določila §§ 1, 2, 8 in 9 zakona z dne 21. septembra 1869. 1. (drž. zak. št. 150) (o potrebnostih izvršilnosti poravnav, sklenjenih pred zaupniki iz občin, in o pristojbinah, ki jih je plačati od njih), se izpreminjajo in naj se glasé:
8 1.
Pred posredništvom, sestavljenim iz zaupnikov občine, se lahko sklepajo med prepirajočimi se strankami v zmislu tega zakona veljavne poravnave:
a)	o denarnih terjatvah in pravicah do premičnih reči;
b)	v sporih o določitvi ali popravku mej nepremičnih posestev ali o zemljiških služnostih;
e) v sporih o služnosti stanovanja;
d) v prepirih o posesti.
j . j ; Da se sklene taka poravnava, je treba, da sta hkratu navzoča vsaj dva zaupnika.
O poravnavah, s katerimi se prenese lastnina zemljiškoknjižno vpisane nepremičnine ali njenih delov ali se izpremeni zemljiškoknjižno telo, mora posredovalni, urad poročati uradoma merskemu uradniku. Poravnavni razpravi se lahko privzame v takih primerih, da načrta nepremičninske meje, na predlog strank izvedenec, ki je pooblaščen sestaviti in poveriti geometrijske načrte (situacijske načrte).
§ 2.
Stranka, ki noče slušati poziva pred posredništvo ali ga ne more slušati iz razloga, za katerega je izvedela dotlej, mora to najpozneje na dan pred določeno poravnavno razpravo naznaniti posredništvu, sicer ji lahko posredništvo naloži, če ne pride, denarno kazen od pol krone do pet kron.
73
(SloTonisoh. )
Take denarne kazni se izterjavajo kakor denarne dajatve, ki se naj vršč po veljavnem občinskem sklepu za občinske namene, in zapadejo v prid ubožnemu zakladu tiste občine, v kateri je bila zaukazana poravnavna razprava.
Uporabljati prisilne pomočke zoper stranke, ki ne slušajo poziva, je nedopustno. Da stranke niso dolžne priti pred posredništvo, da se jim pa zaradi zamujenega ali zakasnelega naznanila, da ne pridejo, lahko naložijo denarne kazni, ter znesek teh denarnih kazni je treba strankam naznaniti, kadar se poživljajo.
Na aktivne vojaške, deželnobrambovske, orožniške osebe naj se sprednja kazenska določila ne uporabljajo; te osebe naj pozove pred posredništvo njihovo predstojno poveljstvo.
§ 8.
Pred posredništvom občine po sprednjih določilih sklenjene poravnave imajo moč sodnih poravnav in uradne listine o takih poravnavah, ustrezajoče določilom § 7, je enačiti uradnim izdajam sodnih poravnav.
Na podstavi poravnav, s katerimi se deli katastrska parcela (§ 1, lit. b), se more ta delitev izvesti v zemljiški knjigi le tedaj, ako popis ali geometrijski očrt delitve v uradni listini ali v situacijskem načrtu, ki ji je priložen, ustreza obstoječim predpisom.
§ 9-
Ako so se stranke poravnale na plačilo denarne vsote upravičencu do dvesto kron vštevši, je ob vpisu , poravnave v uradno knjigo uporabiti tisti kolek, ki odpade po lestvici II z izredno doklado na poravnavni znesek.
Ob vpisu poravnav:
a)	v sporih o določitvi ali popravku mej nepremičnih posestev, ako se s tem ne prenese imo-vina od ene izmed udeleženih oseb na drugo ali na kako tretjo osebo,
b)	v sporih o posesti, če se poravnava omejuje na obnovo motene posesti,
je uporabiti kolek za eno krono.
V vseh drugih primerih je za vpis poravnav v uradno knjigo plačati pristojbino kakor od sodnih poravnav, in posredništvo naj v osmih dneh po sklepu poravnave v namen pristojbinske odmere izroči kolka prosti izpisek iz uradne knjige za odmero pristojnemu uradu.
Vsi pred posredništvom sestavljeni zapisniki, pri njem predložene prošnje in vloge in prva izdaja uradne listine so kolka proste. Nadaljnje izdaje kake uradne listine so zavezane istemu kolku kakor izdaje sodnih poravnav.
Člen II.
§ I-
Iz zaupnikov občine sestavljeno posredništvo je po naslednjih določilih pristojno vršiti spravne poskuse v rečeh razžaljenja časti.
Ako imata zasebni obtožitelj in obdolženec svoje bivališče v okolišu istega posredništva in ako ima posredništvo pravico za spravne poskuse, se more začeti postopek zaradi prestopkov zoper varnost časti po §§ 487 do 497 o. k. z. na sodišču še le tedaj, ko je ostal spravni poskus pred posredništvom brez uspeha. Ako se potrdilo o tem ne predloži, ko se vloži zasebna obtožba, je treba tožbo uradoma odstopiti pristojnemu posredništvu, da naredi spravni poskus.
To določilo se ne uporablja:
1.	ako se je storilo kaznivo dejanje z vsebino kake tiskovine;
2.	ako je razžaljenec ali razžalivec aktivna vojaška, deželnobrambovska, orožniška oseba.
§ 2.
Na spravno obravnavo je pozvati ovadnika in obdolženca. Stranki se na tej obravnavi ne moreta dati zastopati po pooblaščencih. Obravnava se sme preložiti samo s privolilom obeh strank.
Spravni poskus je smatrati tudi tedaj za brezuspešen, ako ovadnik ali obdolženec izostane od spravne obravnave.
Ako se ne doseže poravnava ali ako ena izmed strank ne pride na spravno obravnavo, naj to potrdi
posredništvo v treh dneh v pismeni izdaji. Ta izdaja naj obsega:
a)	imena strank;
b)	navedbo časa in kraja storjenega prestopka ;
e) dan, katerega se je zahtevala uvedba spravne obravnave ;
d) dan, katerega se je v resnici vršila spravna obravnava ali za katerega se je brezuspešno določila.
Ako je sodišče odstopilo tožbo posredništvu, da naredi spravni poskus, mora posredništvo, če je spravni poskus brez uspeha, tožbo s pismenim potrdilom te okolnosti poslati uradoma v treh dneh sodišču nazaj. V lit. c oznamenjene navedbe časa ni vzprejeti v izdajo.
Ako ena izmed strank niti ne pride na spravno obravnavo, niti najpozneje na dan pred določeno spravno obravnavo ne naznani posredništvu, da je ne bo, se ji lahko naloži denarna kazen po istih pogojih in v istem obsegu, kakor je dopustno po členu I, § 2 v postopku za sklep poravnav.
Določilo člena I, § 2 se uporablja tudi ob pozivu na spravno obravnavo.
§ 4.
Dnevi od vložbe zahteve, da se uvede spravna obravnava pri posredništvu do dneva, katerega se je v resnici vršila spravna obravnava ali za katerega je bila brezuspešno določena, se ne vštejejo v šest-tedenski tožbeni rok (§ 530 o. k. z.).
Čas, v katerem teče pri posredništvu postopek v stvareh razžaljenja časti, ker se je stavila zahteva, da se uvede spravna obravnava ali ker je došla posredništvu odstopljena tožba zaradi razžaljenja časti, se ne všteje v|rok zastaranja.
O spravnih poskusih je pisati posebno uradno knjigo (§ 6, odstavek 1, 3 in 4 zakona z dne 21. septembra 1869. 1. [drž. zak. št. 150]). V to knjigo je vpisati zahtevo za uvedbo spravne obravnave, in sicer z navedbo imen strank in dneva
vložbe ali prihoda tožbe, ki jo je odstopilo sodišče, in nadalje je zaznamovati, ali sta došli obe stranki ali katera izmed njiju na spravno obravnavo in ali se je dosegla poravnava ali ne.
Sestavljati zapisnike o spravni obravnavi ni dopustno.
§ 6.
Na okolnost, da se je spravna obravnava opustila nasproti določilom tega zakona, se po začetku glavne obravnave ne more ozirati niti katera izmed strank, niti se to ne more zgoditi uradoma. Razsoditi je brez ozira na ta nedostatek v glavni stvari.
Obsojenec ne more vložiti priziva zaradi tega, ker je izostala spravna obravnava.
§ 7.
Nadaljnji predpisi o postopku, ki se ga naj držč zaupniki pri spravnih poskusih zaradi prestopkov zoper varnost časti, oznamenjenih v § 1, se pridržujejo deželnemu zakonodajstvu.
Člen lil.
Določilo, ali in v katerih občinah je postaviti posredništva, predpisi o tem, med katerimi strankami in v katerih pravnih stvareh, ležečih v mejah člena I, § 1, so dopustne poravnave v posameznih občinah, ali, v katerih primerih in do katere najvišje izmere v mejah člena I, § 2 se sme odmeriti denarna kazen, končno nadaljnji predpisi, kako je voliti zaupnike, in o postopku, ki se ga naj držč, zlasti tudi o pritožni pravici, ki jo je dovoliti zoper naložbo denarnih kazni (člen 1, § 2 in člen II, § 3), ostanejo pridržani deželnemu zakonodajstvu.
Prav tako je pridržano deželnemu zakonodajstvu določiti, da se morejo občinska posredništva, kakor si izbere občina, ustanoviti s polno pristojnostjo ali z omejitvijo njihove pristojnosti na sklepanje poravnav po členu I, § 1 ali na opravo spravnih poskusov po členu D, § 1.
Kako je vsakočasno obveščati sodišča o sestavi ali razpustu posredništev, ki so po členu II, § 1 pristojna vršiti spravne poskuse, se ustanovi ukazoma.
Določilo § 10 zakona z dne 21. septembra 1869. 1. (drž. zak. št. 150) izgubi moč z začetkom veljavnosti tega zakona.
Člen IV.
Občine, ki postavijo v svojem okolišu več posredništev, lahko odkažejo vsakemu izmed njih poseben del občinskega ozemlja za okoliš, za katerega je edino pristojno, ah pa izjavijo, da je vsako posamezno posredništvo pristojno za ves obseg občinskega ozemlja.
Člen V.
Pravosodni minister ima pravico vsakčas vpo-gledati v delovanje posredništev in jim dajati podučila in navodila, potrebna za vzdrževanje rednega poslovodstva.
Člen VI.
Določila tega zakona dobé moč po preteku treh mescev po razglasitvi.
Člen VII.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojim ministrom za pravosodje, notranje stvari in finance.
Na Dunaju, 27. dne februarja 1907. 1.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.	Klein s. r.
Korytowski s. r. Bienerth s. r.