462 Šolska kronika • zbornik • 2 • 2006 Angelca Žerovnik, Otroci s posebnimi potrebami, Ljubljana: Družina 2004, 138 str. Pred nami je knjiga, ki se ukvarja s čustveno precej zapleteno temo otrok s posebnimi potrebami. Problem, ki se pogosto pojavi pri tem je, kako starši sprejemajo takšnega otroka in kako takšnega otroka vključiti in prilagoditi procesu izobraževanja. Ti najpomembnejši vprašanji si na nek način postavlja tudi avtorica knjige. Preden bolj podrobno opišemo omenje- no knjigo pa najprej poglejmo, kdo so otroci s posebnimi potrebami. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pravi, da »Otroci s posebnimi potre- bami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci z motnjami ve- denja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja« (Uradni list, 2000, str. 1). Angelca Žerovnik v svoji knjigi v ospredje postavi skupino otrok s primankljaji na posameznih področjih učenja. Kot ugotavlja, predstavljajo otroci s posebnimi potrebami 2 do 10% šolske populacije. Samo nekaj osnovnih podatkov in nasvetov v zvezi z vzgojo pa nameni tudi ostalim skupinam, predvsem otrokom z motnjami v duševnem in gibalnem razvoju, otrokom z več motnjami, skupini gluhih in naglušnih otrok ter skupini slepih in slabovidnih. Skupina, s katero se ukvarja, potrebuje, zaradi svoje bolezni, prilagoditev in posebne oblike dela tako v učnem procesu kot tudi pri vzgoji doma. Avtorica želi predvsem zmanjšati stisko teh otrok tako, da jo omili in njihovo okolico(predvsem starše) nauči živeti s tem. Pona- vadi starši v takšnih primerih morajo čustveno sprejeti svojega otroka, to pa so zmožni šele potem, ko predelajo svoje pomisleke, razočaranja in jezo. Prav pri premagovanju in sprejemanju takšnih občutij jim lahko pomaga predstavljena knjiga. Knjiga je sestavljena tako, da za vsako skupino otrok s posebnimi potrebami opiše njiho- ve potrebe, kako se le te izražajo in kako jih lahko prepoznamo na posameznih področjih učenja. Pri tem avtorica govori o dveh vrstah otrokovih potreb. Prve opredeli kot širše in prispe- vajo k optimalnemu razvoju takšnega posameznika. Druge pa opredeli kot specifične in po- nazarjajo posameznikovo zmožnost delovanja v izobraževalnem procesu. Pod izobraževalnim procesom mislimo na vzgojo in izobraževanje v našem šolskem sistemu in vzgojo v družini, kjer tak posameznik živi. Knjiga tako odgovarja na vprašanja o problematiki otrok s posebnimi potrebam in poda vrste in oblike pomoči. Lahko jo kvalificiramo tudi kot metodični priročnik, ker podaja praktične nasvete o učenju in premagovanju težav otrok s posebnimi potrebami. Ni strogo strokovna, ker so v njej poljudno prikazana strokovna spoznanja iz teorije pedagogike oz. defektologije, specialne pedagogike in psihologije ter praktične izkušnje avtorice, vzete iz neposrednega dela z otroci, mladino in njihovimi družinami. Knjiga je namenjena v prvi vrsti staršem otrok s posebnimi potrebami, učiteljem v var- stvenovzgojnih zavodih prilagojenih otrokom s posebnimi potrebami ter nenazadnje tudi študentom smeri, ki bodo morda kasneje delali na tem področju. 463Poročila in ocene Knjiga pa lahko zaide v roke tudi običajnemu bralcu, ki ga ta problematika zanima. Ali pa preprostemu bralcu, ki se želi dodatno poučiti o področju, ki je lahko zelo delikatno in občutljivo ter na tak način prispeva k večji sprejetosti ljudi, ki živijo na svoj edinstven način, ampak to še zdaleč ne pomeni, da so zato drugačni od nas. Ob 60-letnici Gimnazije Šentvid, Zbornik 1945–2005, (gl. ur.) Vida Šifrer, Ljub- ljana: Gim nazija Šentvid 2005, 288 str. Obširen zbornik kljub sorazmerno kratki zgodovini 60 let gimnazije ponuja obilo zanimi- vega branja, opremljenega s številnimi dokumentarnimi fotografijami in arhivskimi dokumenti. Glavna urednica Vida Šifrer se je potrudila z izborom piscev in fotografij, da: »preteklost šole ne bi bila zapisana kot povzetek zaprašenih arhivskih dokumentov, ampak bi predstavljala zbirko lepih, zanimivih utrinkov, ki so dali pečat šoli in po katerih je bila razpoznavna tudi v širši okolici.« Zgodovina šentviške gimnazije je razdeljena na več poglavij po desetletnih obdobjih: razvoj gimnazij na Slovenskem, razvoj šolstva po osvoboditvi, ustanovitev gimnazije Ljubljana Šentvid, šola v letih 1945 – 50, šola v petdesetih letih, šola v šestdesetih letih, šola v sedemde- setih letih, šola v osemdesetih letih, šola v devetdesetih letih. Pred nami v sliki in besedi zaživijo dijaki, profesorji, različne šolske stavbe in prostori v njih, številni dogodki – veseli in žalostni, uspešni in malo manj uspešni. Poleg zgodovinskega razvoja je v zborniku objavljenih še 14 zapisov nekdanjih dijakov in profesorjev ter ravnateljev pod skupnim naslovom Šentviške gimnazije se spominjajo, ki z osebno izpovedjo dopolnjujejo tisto, kar zgodovina ne pove. Svoje spomine so prispevali Jože Šifrer (ravnatelj med letoma 1969 in 1972), Srečko Božnar (ravnatelj od 1973 do 1983), Jure Grgurevič (ravnatelj od 1983 do 2003), sedanji ravnatelj Jaka Erker, profesorji Jašo Kordič, Miloš Vratič, Irena Snoj ter dijaki Slavko Pregelj (1960–1964), Janko Viktor Papež (1960–1964), Janez Kopač (1976–1980), Manca Košir (1962–1966), Aleš Debeljak (1976–1980) ter Tina Naglič (2001–2005). Pod naslovom Do mature na Šentvidu ob stoletnici Cankarjevega rojstva 1976 lahko beremo spomine na gimnazijska leta 1972–1976 Branka Šuštarja (direktorja Slovenskega šolskega muzeja od 1998 do 2006). Sledi šolski in obšolski utrip na gimnaziji: nagrade – majske nagrade, najvidnejši dosežki s področja znanosti, tekmovanja v slovenščini, tujih jezikih, gibanje znanost mladini, dramska dejavnost, društvo C. V., geografske ekskurzije, krožki nekoč in danes, astronomija na gim- naziji, gimnazijska glasila in publikacije, športna dogajanja in tekmovanja, krst prvošolcev, novoletna prireditev, Na koncu je dodan dragocen statističen pregled: število dijakov po letih, seznam ravna- teljev, seznam profesorjev, ki so poučevali na gimnaziji, seznam maturantov na gimnaziji od š. l. 1953/54 do 2003/04. Mateja Ribarič