st. 13S mm hum ^mm ms mm ta u ma_ V TPCtU IV CAVlAtA O" iMlMlIai im. Posamezna številka 20 cent. LQtfl2X XLVII1 I r Uha)s, Izvzemii poodeljek. : ulica sv. A.siSkega it 20, L n«'— * « planu m ae sprejemajo, r okv^^T^^gpfT^ v * — ■ Ant#o Oerbec. - LastniM^Mr ' , znait sa mese: L 7.—, 1 mese«v * Za iaozeaiatvo aiesečno 4 lire vecS-^JTele »prave ši iDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računa/o v iirokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice fn vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L Z — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Astfkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon urednlitva In uprav« 11-51. Uklonite se pred resnico I Ko je — če se ne motimo — v letu 1873. tedanji edini zastopnik Istre Dinko Vi-težič v dunajskem parlamentu prvič protestiral proti postopanju s slovanskim prebivalstvom v tej deželi, naglašajoč, da je večina v nji hrvatsko-slovenske narodnosti, je ta nastop Vitezičev zadel nemške stranke in gospode na vladni klopi kot kako senzacijonalno: razkritje. Eden ministrov — imena se mu danes ne spominjamo več — je kar z mesta začudeno zaklical: Kaj — tudi v Istri da živijo Slovani?! In mi smo uverjeni, da to začudenje m bilo bi i nje no, marveč resnično. Verjamemo, da se gospodu ministru niti sanjalo ni o dejanskih narodnostnih razinerab v Istri. (Nikdar /jim ni prihajala na misel potreba, da bi tisti, ki so vladali Avstrijo, spoznavali tudi naše južne pokrajino. Le vojaška oblast in davčna uprava sta se jih redno spominja-.'. Ka je trebalo dajati državi, tedaj je bilo tudi naše prebivalstvo v južnih deželah enakopraven sestaven del države. Sicer pa smo jim bili — deveta dežela. Zato je oni ministrov vzklik iz leta 1873. prezračil en za tedanji dunajski sistem napram našemu narodu v tej deželi. Le tc*-Iiko so vedeli o nji, kolikor in kakor so jim poročali razni Pretisi, Rinakiiniji in pozneje razni Fries-Skeaaeti s svojo feno-roalmj nesposobnostjo in zlohoinostjo napram naiemu narod«. Dogodek iz leta 1873 v dunajikeni parlamentu se je ponovil — četudi v izpre-menjeni obliki — v rimski zbornici dne 30. maja i. i. Ko je poslanec Stanger našteval krivice, kil jiir dela vladni sistem našemu narodu v Istri, je vzkliknil ministrski predsednik MussoAiaii: Ali se je to rep dogodilo? Ali se res dogaja?! Ta v/klik nas postavlja pred mučno vprašanje: je-li bil ta vzklik res iskren, ali gospod ministrski predsednik res ne ve, kaj in kako se dogaja z našim, narodom v Istri in z njegovimi kulturnimi in gospodarskimi interesi?! Da smo odkritosrčni: težko nam je si usvojiti to domnevo. Pa bodi vietndar! Puteni pa bi imeli pred seboj dejstvo, da se sedanja naša osrednja državna uprava obremenja z isto krivdo in zamudo, ki je dobila drastičen izraz v .vzkliku avstrijskega ministra: da ji ni nič do lega. da bi prav in resnično poznala to našo deželo in nje razmere — posebno narodnostne — in da vse njeno <.poznavanje* sloni izldjučno Le na poročilih podrejenih neobjektivnih organov, ali pa — kar bi bilo še hujše — na informacijah, k; jih dobiva od drugih činitelje v, direktno sovražnih našemu narodu. Poslanec Stanger je — na zaključku svojega govora — izjavil, da si ne more misliti, da bi Italija — tista Italija, ki je mati civilizacije in ki jo je narodna ideja dovedla do ujedinjenja in sedanje veličine — morala danes tirati politiko raz-narodovanja svojih jugcslovenskih državljanov? Ta apostrofa, našega poslanca je izzvala v zbornici proteste. Kaka naj si tolmačimo to oporekanje? Če mislimo logično, menda le v tem smislu, da Italija ne misli na raznarodovanje našesga naroda! Spričo) dejstva pa, da se delo raznarodovanja v resnici vendar-let vrša z neizprosno brezobzirnostjo v prvi vrsti od strani državne uprave, bi morali iz protestov zbornice nadalje logično sklepati, da tudi gospodje poslanci — ali vsaj njih velika večina — ne vedo, kaj se v resnici dogaja v naši Istri dan na dan! Tudat to domnevo si je težko usvojiti. Bivši vojni minister Gasparotto se je pridružil protestom z vzklikom: To m res! To bi bšlo torej tudi iz odličnih ust zatrdilo, da ne mislijo na raznarodovanje. Ali ne uverja nas in nas ne pomirja. Prvič zato ne, ker je v navzkrižju z vsakdanjo praksa na vseh; polhih javne uprave v naši deželi, drugič pa tudi za to ne, ker nismo ćuli od nobene strani nobenih protestov in nobenega oporekanja, ko je z najkosnpetent-nejšega in najod ločilne jšega mesta padla v svet usodna beseda — asimilacija! Pa bilo kakor bilo! Verujmo, da ne g. Mussolini, ne gospod Gasparotto, ne večina članov zbornice ne vedo, kako iz-j razito razna rodov al en sedaj vladni režim v naši Istri. Potem pa bi bila razlika med nekdanjimi avstrijskimi ministri in • njimi edino ia, da oaii prvi sploh risa vedeli, da v Istri živijo Slovani, dočim gospodje v Rimu vedo to in le tajajo namen raznarodovanja, da torej ne vedo, da je | vse praktična postopanje podrejenih u-pravnih organov v kričečem navzkrižju z njih* zatrjevanjem, d'a nočejo raznaroido-vati in da poslanec Siangcr ni govoril resnice! Dočim nekdanji avstrijski' ministri niso poznali dežele i-n razmer v nji, na sedanji ministri ne poznajo uprave v kakor jo izvajajo njih lastni podVejeni organi. Če je temu tako -r če je? — potem je moral govor poslanca Stangerja napraviti nanje vtis najnepržj&tnesjšega razkritja, istotako kakor nekdanji govor poslanca Vitezica v dunajski zbornici. Ker nikdo ne more veljavno ovreči niti ene trditve poslanca Stangerja, ker je vse, kar je rekel, čista in neoporečna resnica, bi bila osrednji upravi — ii& je namreč res, da ne mislijo; na narodno asimilacijo —, da se nemudoma da po res objektivnih odposlancih poučiti o — resnici in da izda svojim organom v naši dežoli stroge ukaze v skladu z zatrjevanjem, da nočejo raznarodovati našega ljudstva! Vsi vzkliki, vsi protesti so le pena, ki se razblinjal v hipu, ko je nastala, dokler ne sledijo besedam tudi primerna dejanja! Aut, aut! Če vedo, kaj in kako se godi, potem so zagrešili v zbornici hudo neiskrenost, če pa ne vedo, potem morajo nemudoma poskrbeti, da se popravi, kar se je zagrešilo! Našemsj. ljudstvu in svojemu lastnemu ugledu so dolžni, da spoznajo resnico in se ji uklonijo! Kalila Poslanska zbornica RIM, 8. V včerajšnji popoldanski seji se je najprej oglasil k besedi posl. Giunta, ki je odgovarjal posl. Bombacciju, kateri je bil dan prej stavil zahtevo, naj bi se vlada izrekla, je-li ima komunistična stranka v Italiji državljansko pravico ali ne, Posl. Giunnovo», ki naj bi imelo svoj osrednji sedež v Milanu. Gatelli bo poslan v Milan, kjer bo dan na razpolago tamošnji javni varnosti. V Milanu se je tudi že delj časa opažalo, da so nekateri, ki so v začetku brezpc*-gojno soglašali z delovanjem fašistov, prišli večkrat v navzkrižja z voditelji fašizma. Javno varstvo je hotelo priti tej stvari na dno in je sinoči aretiralo majorja Baseggia, ki je imel nekoč dvoboj z Mus-solinijem, učitelja glasbe in bivšega upravitelja lista «11 Popolo d'Italia« Limento in .bivšega reškega legijonarja Ferrarija. O teh aretacijah noče dati kvestura ni-kaklh pojasnil, ve le toliko, da so bili aretiranci voditelji udruženja takozvanih prostih zidarjev, ki pa nima ničesar opraviti s framajsoni. Na sestankih tega udruženja se je vedno grozilo prvim voditeljem fašizma. ____ Jugoslavija Govor Nikole Pašića. BELGRAD, 8. Na- včerajšnji seji skupščine sc je nadaljevala razprava o vladni deklaraciji. Prvi je govoril posL Ajanović (džem.; u je oaglašal, da muslimani iz južne Srbije ni V protidržavni element in da'tudi nimajo nobenih zvez z Kemal pa§o. Dr. Hahojec (kler.) je ostro kritiziral posebno zunanjepolitični del deklaracija, kakor tudi točke, ki govore o notranji ureditvi države. Nato se je oglasil k besedi ministrski predsednik Pašić, ki fe izvijal: «Tradicije, ki »o nam bile vsiljene^ so bolezen, ki jo moramo izlečitL Naša ustava ne ustvarja centralizma, kakor si ga predstavljajo predgovornikLKjer so bratje v istem parlamentu, da se dogovarjalo, kjer obstojajo ob- \ činske in sreake samouprave, kjer more vsak državljan in vsaka vas reševati svoje posle, tam ne more biti govora o centralizmu. Centralizem je varstvo edinstvene države v od-noSajih napram zunanjim sovražnikom. Kar se tiče naše države napram inozemstvu, želimo ,da smo centralisti. Avstro-ogrska politika, katere deviza je bila < Divide et tmpera!», je stremela za t«m, da je Hrvat sovražil Srba, Srb Hrvaita in Hrvat Slovenca. Avstrija ni nikdar delala za ujedinjenje kakor mi. Ko je dobila po Imlaskem kongresu Bosno, je komaj čakala, da naS edinstveni narod razdeli na tri vere. Toda mi smo eden in isti narod, z enim jezikom la Isto krvjo in zato ne smemo ' biti macnia. da so vse aaie tradicije, kaieie namr j* zapustil sovražnik', dobre. Dobre so samo one, ki so slovanske in streme za ujedinjenjem. Mi smo nasprotniki načina vladanja, ki je upropastil slovanske države, posebno Poljsko.» Ministrski predsednik Pašić je poročal nato o zgodovinskem razvoju ujedinjenja in nagla-• šal, da je Srbija vedno dosledno odklanjala 1 vsak poizkus, da bi se odrekla svojih bratov. Zahtevala je vedno osvoboditev in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali pa propast vseh. Govoreč o odnošajih srbske vlade napram jugoslovanskemu odboru za časa svetovne vojne, je Pašić izjavil: -Pri postanku krfske deklaracije se je razpravljalo predvsem o vprašanju, s kako večina naj se reši ustavno vprašanje. Hrvatje so pokrenili vprašanje o federaciji ali edinstveni državi. Mi smo na^la&ali, da je ta1 federacijo najprej potrebno, da se razdelili^ ko pa smo pričeli vleči mejo, tedaj smo da je to nemogoče. Slovenci so rekli: Lah*.o se da razdeliti Hrvatom in Srbom, toda kako naj se razmejimo mi Slo-\cnci s Hrvati, ker segamo do samega Zagreba. (Glas iz demokratskih, vrst: To je slovenski imperializem. Smeh). Hrvati so, rekli: Mi smo avtonofnmif Slovenci se takrat niso sklicevali na avtonomijo. Naglašalo se je tudi, da je v Srbiji pravoslavna vera državna, toda mi smo odgovorili, da bomo to izpremenili, kakor tudi marsikaj drugega. Nekateri so zahtevali, naj se ustava spremne z dvetretjinsko večino, >toda- jaz sem stal na stališču, da to ni potrebno, ampak chi naj se ustava sprejme ! 9 kvalificirano večino. Sestavih smo takrat ustavo, ki je odgovarjala razmeram tedanjega časa, ki se še vedno niso izpremeuile. Naša država potrebuje avtoritete pred inozemstvom, da bo krepka proti vsak emu. •> Nato Pašić poročal o sporu, ki je nastal svoj čas med njim in jugoslovenskim odborom. Jujjcslovenski odbor je zahteval od srbske vlade, naj mu izpesluje pri zaveznikih priznanje kot posebna oblast neodvisne države. Jaz sem temu nasprotoval, ker bi zaneslo lo med nas neslogo. Pač pa sem predlagal približno sled'"i 2 besedilo: Priznavajoč Srbijo r.ašrm zaveznikom, priznavamo tudi brate Hrvate in Slovence, ki žive v Avstro-Ogrski in jim ho-čemo pomagati, da jih osvobodimo. Toda dr. Trambić ni hotel privoliti niti na tako besedilo. Na ženevski konferenci je jugoslavenski odbor zahteval, naj se priznajo avstroogrski jugoslovanski deli kot bojujoča se neodvisna država. Istočasno pa je dr. Trumbić depeširal v Ameriko naj se srbska vojaka ne pusti v imenovane dežele. Takrat sem dobil od Pom-cireja brzojavko, nai se za vsako ceno doseže sporazum in postavijo druge države pred gotovo dejstvo. Ker pa to ni bilo mogoče, sem izjavil, da ne bom nikdar pristal na opustitev ideje edinstvene države. Pesje bi privolil, da se nam <>drež© del državnega telesca in da ga, damo Bo^aroin, nikdar pa se ne borao odrekli j Hrvatske in Slovenije. Miaistr.-cki predsednik Pašić je nato nagla-Sal, da ie nujno pogrebno, da sc sprejmejo vsi predloženi zakoni, ako se hoče preprečiti j kaos v državi oziroma dilctaiura. Po kratkem odmoru sta Govorila še spabovec Salih BjIuć in radikal Vlada Andrlc, nakar je bila seja zakljttčena. Poraeen vtis Pašićeve^a govora n>» blokaše. BELGRAD, 8. Govor min. predsednika Pa-šiča je napravil na muslimane porazen vtis, ker je Pašić v nj^m jasno pokazal, da o spora zianu ne more biti govora. Že v deklaraciji vlade je označena smer politike, ki jo ho-čeio voditi radika'ci in ki jo označujejo za nadaljevanje politike, katero je vodila prejšnja koalicii&ka v'ada. Vodili jo bodo samo še brlj potencirano. Klerikalci in muslimani so popolnoma frapirani ter bodo prihodnje dni v svojih poslanskih klubih razpravljali o nadal^ncm nastopanju obeh strank. Splošno se smatra, da sedaj prestopijo v najoslrejso opozicijo. Cehoslevaška Potovanje pifelsedsoika Mesarvka po Sre-do^erookemj morju PRAGA, 8. Predsednik čehoslovaške republake Masai-yk se je podal nai počitniško potovanje v Inozemstvo. Odpotoval je v Švico, odkoder pojdie v Marseille. V Marseille se vkrca na pamik, na katerem napravi daljše potovanje po Sredozemskem morju. Predsednik se vrne zopet v Prage proti koncu; tega meseca. Rusija Angleško-ruski spor MOSKVA, 7. «Prav da* razpravlja o razpoloženju posameznih slojev angleške druibe napram ruski politiks lorda Cur-zona ter ugotavlja-, da je utemeljena nezadovoljnost znatnega dela angleških trgovskih in industrijskih krogov s to politiko, ki vodi k popolnemu prelomu. «Pravda* podčrtuje dejstvo, da ruski izvoz žita, sirorvin in lesa stalno napreduje ter naglaia, da odjgovarja politika lorda Cur-ioca bodj ameriškim nego angleškim internom. Angleški kapital da se bo nagibal v bodočnosti bolj in bolj k ruskemu trgu, da se osvobodi odvisnosti od ameriškega trga. Omenjeni list f& prepričan, da je prisojeno Curzonovi politiki le kratko življenje, ker je ta politika nasprotna interesom angleškega gospodarstva. List zaključuje svcja> izvajanja naglasujoč, da more Rusija mirno gledati v bodočnost, ne da bi morala Curzonu in Urquardtifi nadalje popuščati. Isti list je objavil cela vrsto) novih podatkov, ki pričajo o protiruski gonji angleških uradhih agentov v srednjeazijskth sovjetskih republikah. Vse njihovo tozadevno delovanje je iz časa po sklenitvi angleško-rifiskega sporazuma. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da je bil angleški konzul v Kasadar Esertenu v zvezi z vedji roparskih tolp in dia jih je ščuval k napadom* proti sovjetskim vladam ter jam obljubljal - orožje. Iz listin, ki jih je objavila «Pravdaje tudi jasno razvidno, da so bili angleški uradni agenti v tesnih stikih z En ver pašo in z buhar« skim emirjem. V vseh teh slučajih se jo rdeči armadi,posrečilo prekrižati angleške račune. Po smrti Enver paše — pravi «Pravda» dalje — se je vršil v Kadilu sestanek načelnikov tolp, na katerem so se dogovarjali o nadaljnih napadih proti srednjeazijskim sovjetskim republikam. Tega sestanka sta se udeležila tudi dva uradna agenta angleške vlade. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo Anglija zalagala roparske tolpe z orožjem. Istočasno sta ostala dva voditelja roparskih tolp v Afganistanu z namenom, da bodo vzdrževali zvezo z agenti angleške vlade. «Pravda» dodaje, da je spričo teh nedvomnih dejstev odveč vsak komentar, j Sovjetska Rusija, ki se naslanja na simpatije vzhodnih narodov, gleda na te resnične listine z mnogo večjo mirnostjo nego lord Curz&Tt na svoje izmišljene in ponarejene dokaze o ruski propagandi. Rusko-finska pogodba o plovbi MOSKVA, 7. Dne 5. junija je bila podpisana med Rusijo in Finsko pogodba a plovbi, po kateri bo finskim ladjam dozvoljen pristop v Nevo. Omejitev uvoza poljedelskih strojev MOSKVA, 7. Uvoz poljedelskih strojev iz inozemstva se bo skrčil. En del naročil je bil poverjen ruski industriji. Proiz-vodnja ukrajinskih trustov za izdelovanje poljedelskih strojev je že dosegla višino, na kateri se je nahajala pred vojnu. Francija Franciji se zdi nemška ponudba nesprejemljiva PARIZ, 3. Agencija Kavas poroča: V uradnih krogih se smatra že sedaj nemška ; ponudba za nezadostno in nesprejemljivo. I Nemčiji se očita, da se norčuje z zavez-; niki, ko jim očita, da niso db sedaj še j določili višine odškodnin, medtem ko sama noče povedali svote, ki jo bi bila ; pripravljena plačati. j Nemška vlada predlaga, da bi se pove-| rila mednarodni komfeiji plačilna zmož-■ uost Nemčije. Tega predloga pa ni mogoče j sprejetii, ker je v očitnem nasprctslvu z j versaillesko mirovno pogodbo, ki pre-j pušča to» zadevo reparaerjski komisiji. Spomenica Nemčije se bavi tudi z moratorijem! do 1. julija 1928. Poincare pa je že razložil vzroke, ki ne dopuščalo zaveznikom, da bi prepustili Nemčiji določitev načina za plačanje njenih dolgov; ako bi se namreč Nemčijo oprostilo za nekoliko let njenih obvez z ozirom na odškodnine, bi bile vse garancije, ki jih Berlin ponuja, brez nobene dejanske vrednosti, ker priznava čletn 248 mirovne pogodbe zaveznikom privilegij prvega reda na vsem premoženju in dohodkih nemške države. V predloženi obliki bi lahko zavezniki le nezadostno izvajali svoje zastavne pravice na nemškem imetju, ker bi dobili v roke le del zalogov. S svojim predlogom za ustanovitev mednarodne komisije hoče pa Nemčija naravnost razpustiti repara-cijsko komisijo in dokazuje sistematično nepoznavanje mirojvne pogodbe. Po'cg vsega tega pa Nemčija niti ne omenja pasivne resiistence v fuhrski [kjcitlini, "akoV ravna je bil v tem oziru francosko-bel-gijskf odgovor z dne 6. maja dovolj jasen in so: bas včeraj francoski in belgijski ministri sklenili v Bruslju, da ne bodo razpravljali a tej nemški ponudbi, dokler ne bo končala pasivna resistenca v Poruhrju. Zavezniške pioamice bodo izmenjale medsebojno svoje nazore v tem vprašanju in ako se bodo zainteresirane vlade sporazumele v tej poglavitni točki, se bo lahko sestavilo besedilo za skupen odgovor vseh zavezniških držav. Anglija Nemška nota in angleški uradni krogi LONDON, 8. V angleških uradnih krogih se smatra, da nemiska nota lahko tvori podlago za razpravo, da je potrebno, da jo vzamejo v pretres skupno vsi zavezniki in da je nanjo potreben skupen odgovor. Nota se smatra kot skupina predlogov, pripravnih za začetek pogajanj. Nemllfa Višanje davkov v Nemčiji vsled padca marke BERLIN, 8. V zbornici se je danes razpravljalo o raznih interpelacijah radi padca nemške valute in o potrebi prilagoditve pokojnin, podpor in plač novemu položaju. Govorili so ministri za finance, gospodarstvo in delo. Prvi je naznanil, da se bodo davki na lastnino povišali za dvajsetkrat. Tudi davki na živila bodo zvišani. Razprava je bila odg od ena na prihodnjo sejo. Ogrska Velikanski kravati v madžarskem parlamentu. * BUDIMPEŠTA, 7. Povodom debate o predlogu imunitetnega odbora, da se izroči grof Palavicini sodišču, je prišlo do hrupnih prizorov v zbornici. Prišlo je do pravega pretepa med poslanci pripadajočimi madžarski faši-stovski stranki in pa poslanci zmernih strank. Poslanci so se obmetavali med seboj z raznimi priimki: «Lopov! Kujonl Kanalitja! Figo-vec!» Najbolj sta se zmerjala poslanca Benardl in Szandor. Pozvala sta se na dvoboj, ki se bo vršil juti DNEVNE VESTI Volilna prccsncva, Včeraj smo. objavili temeljno, načela volilne preosnove kakor jo hooe vlada predložiti zbornici. Uvede pe večinski sistem za večinsko listo, Manj-linske liste obdrže proporcijc*ialni sistem. Za končno porazdelitev v večinski listi bo tvorila vsa Italija eno edino volilno okrožje. Uveljavi se večinski sistem ubli-žen pa po proporcionalnem sistemu za manjšine. Ustvari se eno edino volilno okrožje, toda uspeh glasovanja se neko-fiko izprement z uvedbo okolišev za porazdelitev mandatov na posamezne kandidate. NarrJen te uredbe je, da se zagotovi zanesljiva vladna večina, obenem pa da tudi manjšine, oziroma posamezne pokrajine pridejo do nekega zastopstva svojih posebnih interesov. Vprašanje je, kako stališče zavzamejo parlamentarne stranke napram temu načrtu. Prvi prihajajo' tu v peš te v popolari, ker so nekak jeziček na tehtnici pri sedanjem parlamentarnem položaju. < Der TiroIer» poroča, da sta v tej stranki dve struji. Ena je neizprosna za proporcijonalni sistem, druga pa se na-giblje k odjenljivosti. Ta poslednja se opna na nekatere odlične zastopnike v zbornici, po deželi pa ima malo pristašev. Glasilo don Sturza «Popolo» podpira prvo strujo in je odločno proti večinskemu sistemu. Dotim proporcijonalni sistem sili stranke, da se obmejijo, pa dovaja večinski Eistem neogibno do koalicije;. To je: da se namreč razne stranke, če hočejo priti v večino, združijo. Sicer pa — pravi «Po-polo» — če že res obstoji kaka velika stranka, more tudi s proporcem zadobiti večino. In ker je dejanski taka stranka — fašistovska — že tu, ne bi ji smeli z volilnim redom pomagali do prekomerne zmage. Zato bi bilo — zaključuje rečeno Sturzovo glasilo* — pametno in političnoj modro, če bi se manjšinam zagotovilo ob- j sežnejše zastopstvo. Glasilo druge struje med popolari, «Ccrriere d'Italia», pa meni, da naj se popolarska stranka ne zagrize v boj za proporc, to tem manje, ker je parlamentarna skupina že izjavila, da se hoče stranka podrediti resničnim interesom dežele. Vendar pa meni tudi «Cor-riere d'Italia>% da se večina izreče za prvo strujo, torej za proporcijonalni sistem. Zadnje vesti iz Rima javljajo, da je t prišlo med obema strujama popclarcv do pepel r-ega sporazuma ter da se bosta toliko parlamentarna skepina, kolikor glavne tajništvo stranke Jiknpno boiUa za j ohranitev proporcionalnega sistema. Pri-j čakovaii je torej hudih bojev. To tem bolj, 5 ker tudi liberalne in demokratske sku-j pine ne morejo z veseljem pozdravljati1 to volilno preesnovo, ki je v prileg le velikim in obsoja na smrt male stranke. Na drugi strani pa je gotovo, da bo vlada z vso odločnostjo branila načrt, ki že v naprej eni stranki zagotavlja veliko večino, Pri tem računa tudi, da bodo potem morala utihniti vsa pokrajinska razpoloženja, zahteve in pritožbe ter da pride še j bolj do izraza centraKzirajoča vkupnost.! Mi pa inorasmo že cfenes računati z djej- j stvom, da volilna preosnov«, če jo zbornica sprejme nespremenjeno, skrči drago rodnim ' manjšinam niihovo sedanje zastopstvo ▼ zbosiiici. j^j rcs| — j« zaklical bivši minister Gaspa-rotto poslancu Stangerju. Ali res — ni res? Naš poslanec je reke!, da so nam zaprli skoro vse srednie šole. Mari ni to res?! Rekel je, da so nara zaprli v Istri veliko večino ljudskih Šol. Mari to ni res? t Rekel jet da so potia-lija-nčili skoro vsa imena našrh vasi in mest. Meri ni to resnično?! Opisal je še druge krivice, ki so vse kakor na dlani. In tu se oglaša bivši minister, v srcu Rima, v samem italijanskem parlamentu in trdi z neverjetnim pogumom, da vse to ni res! Naj bi nam ta gospod nekoliko razjasnil, kaj je pri njem prav za prav resnica! Izmenjava brzojavk med italijanskim in če-boslovaškim trgovinskim ministrom. Čehoslo-slovaški minister ekscelenca Novak se mudi le nekoliko dni v Trstu. Italijanski trgovinski minister ekscelenca Trofilo Rossi mu je ob tej priliki poslal iz Rima sledečo brzojavko: *Z velikim vestnem sem sprejel vest, da je Vaša ekscelenca posetila tržaško mesto. V gotovosti, da bo Vaš obisk pospešil razvoj ce-noslovaškega prometa preko tržaške luke v korist naših dveh dežel, želim izraziti \asi ekscdenci svoje največje zadoščenje ter podati svoj prisrčen pozdrav.® Cehoslo vaški minister je odbrzojavil iako-le: -Sprejmite, ekscelenca. mojo prisrčno zahvalo za prazno dobrodošlico o priliki mojega poseta v irstu. Tudi jaz želim, da bi moje potovanje pomagalo k jačanju čehoslovaških trgovskih odnosajev v veličastno« tržaško luko in preko nje v ko- j rist obeh dežel. Veseli me, da pri svojem prihodu v Trst lahko izrazim Vaši ekscelenci svoj prisrčen pozdrav.» Občinski svetovalec Riherich nt bil umorjen. Tukajšnja kr. kvestura javlja: «Z ozirom na težke in vznemirljive vesti, ki so se Sinje zadnje dni pc Trstu, med drugimi tudi vest, da je občinski svetovalec Ribarich izgini? m da je bil umorjen, se javlja, da gre pri vsem tem za glasove, ki so brez vsake podlage. Kibaaich se ;e povrnil v svojo družino in kvestura m dobila rvikakega cb ve stila niti o drugih osebah, ki bi bile izginile^_ DruStvene vast^ Glasbena Matica. Drevi točne ob 19.30 od- borova seja. , « Šolsko društvo« podr- pri Sv. Ivana priredi v nedeljo dne 17. t. m. vrtno veselico na senčnatem vrtu Nar. doma. Začetek ob 4. uri popoldne. Med pevskimi točkami bo tudi lovska in vozilna tekma za krasna darila. Vsled Je ga paj te lepe prilike nikdo ne zamudi. Društvena vzpodbujevalna dirka S. D. A Ee vrši jutri cb 16. z istimi določili kot zadnjic. Dirkati smejo le osti, ki niso odnesli še nobenega darila in so člani S. D. A. (Oziroma se do nedelje učlanijo.) — Vsi oni, ki bi pri dirki lahko pomagali, naj se zgiase uro pred obhodom pi-i odboru. Dirka se vrši brez dražega, ker ima ze druživa tszadcveo tiovciicfii* od oJblastev. — Odb. Današnji sestanek M. D. P. - Sv. Jako« odpade radi izleta. — Predsednik. M. P. D. - Sv. Jakob. Turistični odsek priredi v nedeljo ob priliki izleta S. P. D. pono-čen izlet v Slivje. Odhod v noči na nedelio, t» j. ob 3. izpred ljudskega vrta. (Spomenik Kos-setti). Ostali pa odrinejo z vlakom, ter se snidejo na postaji pri Sv. Ani (4.30). — Kosilo iz nahrbtnika. — Odbor. Planinsko društvo opozarja vse one, ki se nameravajo udeležiti izleta v Slivje, da z ozirom na veliko število izletnikov vzamejo nekaj hrane s seboj, ker se je bati, da gostilne ne bodo mogle, z ozirom na veliko žteviio kosil, odgovarjati vsem zahtevam po hitri postrežbi. Opozarjajo se vsi izletniki, da se zaključijo prijave za avtokorijero danes ob 12. uri. — Odbor. Javna knjižnica šentjakobske «čitalnice» bo dne 10. junija zaprta radi društvenega izleta. Opozarjajo se pa člari in članice, da bo knjižnica izvanredno odprta v soboto zvečer od 8. do- 9, ure. — Odbor. ——--------- Iz tržaškega žhrllenlo Žeparska smola. Pred sinočnjim je 42-Ietni brezposelni mornar Matej Radamic, stanujoč v ulici Punta del Forno, izmaknil v ulici Cavana neki gospodični ročno torbico ter se nato spustil v beg. Neki mestni stražnik, ki je opazil mornarjev čin, je začel zasledovati begunca ter ga je po dolgem lovenju po ulicah tudi aretiral. Ročna torbica je tako prišla zopet v posest prave lastnice, medtem ko je i bil dolgoprstni mornar odveden v zapor v ul. Coroneo. Tatinski obisk v če v) jamici. Ker so se menda hotelj po ceni obuti, so neznani zlikovci pređf sinočnjim vdrli v čevljarnico, nahajajoče se v ulici de'Fhi, katere lastnik je čevljar Teodor j Guglielmi, ter odnesli nekaj parov čevlje*- in j raznega čevljarskega orodja v vrednosti okoli* 300 lir. Tatvina je bila naznanjena na kveeturi. Porotno sodlšfe Razprava preti morilcu lastne zaročenke. Včeraj se je nadaljevala kazenska razprava proti Fraau Pizek, obtoženemu umora lastne zaročenke Karmele Lava> roni. Na predlog fcranistelja je bil zaslišan kot priča Marijan Vecdhtet, ki je bil zaprt skupa* z obtoženeetni v zaporu; ta je pos-vedal, da. se je Pizek vedel v zapons koi-duševno nenormalen človek, ki je pogo-fitema brez nobenega vzroka jokal. Ko se je končalo zasliševanje prič, je doib*} besede drž. pravdni k dr, Marinaz, ] ki je porotnikom dokazoval, da je obtoženec odgovoren za svoje krvavo dejanje. Govornik je izrazil svetj dvom kar se tiče cfctc-žcnčevih živčnih napadov in končno zaključil, zahtevajoč, naj se obtoženca; obsodi rad1! umora, z olajševalnimi okončinami: z ozirom na dejstvo, da je bila umerjena KarmeLa neozdravljivo bolana. , Natci dc^i! besedici branitelj dr. Robba-, ki je pcbijal te#o drž. pravdmka, rekoč, da je Pizek izvršil svoje dejanje ne zavedajoč se, kaj počenja. Karan*ii Lavaroni p je bila usojena prerana smrt radi njene neozdravljive bolezni, zato se mora< smatrati njen tragični konec kot nekako olajšavo* za njo in njene stariše, ker jim je bilo prihranjeno gledati njeno bolehanje in hiranje. Govornik zahteva, naj porotniki obtoženca popolnoma oproste. Ob 19'20 je predsednik prečita! razsodbo, na pcidl&gs katere je Pizek obsojen na 3 leta 5 mesecev in 10 dni ječe; v to dobo je vštetih 9 mesecev preiskovalnega zapora in 6 roeeiecev amnestije. Iz triaSke pokrajine Učiteljsko društvo za postojnski ofcraf vabi k ofcčnemlu zboru, ki se bo vršii .35 0.4 * avstrijske kron-. ........ 0.0295 0.031G češkoslovaške krone.......80,— «ii.2ft dinarji ................22.90.— 23.20 le j t 11.25.-- 11,71» marke.............. u.0280 0.03 dolari............ . 21.30 2140 liancoskf franki .........--13^.S0 £vicarsld franki ......... 8&t.—.—Mt7. — | aagkiU kotii ptpUaMli •••••• »8^0.— 9H.— Hali oglasi MLAD krojaiki pomočnik ae žeti izpopolniti pn boljšem mojstru v mestu ali na deželi. V slučaju v«e oskrbe se zadovolji z malenkostno plačo. Nastop takoj. Naslov pustiti pri upravništvu pod -Krojaški pomočnik*. - __________809 URADNICA, zmožna slovenSčine, nemščine, srbohrvaščine in italijanščine, knjigovodstva, stenografije, strojepisca, dobra raču-nanca, išče službe. Cenjene ponudbe pod _g V^č'etna praksa» na upravništvo. S10 V1SOKOŠOLEC, vešč slovenščine, italijan-TOiiie, nemščine in nekoliko francoščine, išče primernega pisarniškega mesta. Sprejme tudi kakršnokoli inštrukcijo. Naslov pri upravništvu._____gll OBČINE; Št. Vid, Podraga in Vrabče žele do-bro izurjenega tajnika. Glavni pogoj, da ima že izvršen izpit, ali da ga tekom dveh mesecev dovrši. Stanovanje v Št. Vidu na raz-] polago. Lastnoročno pisane prošnje do 15. junija t, l županstvu v Št Vidu pri Vipavi. _________812 GOSPODIČNA strojepiska, s popolnim znanjem slovenščine in srbohrvaščine, z dolgo prakso, vešča vseh pisarniških del išče mesta. Cenjene ponudbe pod' «Takoj« na upravništvo. ____________813 ŠIVALNI STROJ, za čevljarja, drugi za šiviljo, v dobrem stanju, se proda. Via delle Mar«.__814 SIE3XO, zlato in \)riljanle plača reč kot drugi j PTtot. via S. Franceaco 15. II._45 kHGNE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via f "ondares ž t. 6. 1._44 . KUPUJEM žaklje vsake vrste. Zaloga via So-t liiario 21, Marija Bubnič. 775 1 VELIKA ZALOGA sena, slame in ovsa po j najnižjih cenah. Tvrdka via Udine 23. ________754 POSTELJE L 90. chiffoniers 220, nočne omarice 50, umivalniki 220, vzmeti, žimnice iz iz morske trav« in pol volne, popolna soba, i solidina L 800. Fonderia 3.__786 j KUPUJEM dnevno čiste cunje, plačujem 40 S _ stot. do 1 L. Solitario I.___800 j OMARE, postelje, lepe, po nizkih cenah, brez' poviSka, prodaja delavnica: Fabio Severo 7.' f 801 BABICA, diplomirana, sprejme noseče. Ljubezniva oskrba, največja tajnost. Govori slovensko in nemško. Corso Garibaldi 23/1. ________791 GOSTILNO na prometnem kra^u vzamem tako) v najem. Naslov pri upravništvu. 805 HIŠA pripravna za vsako trgovino, se proda, j eventuelno zamenja s hišo v Jugoslaviji. Po-I jasnila pri upravništvu 806 Pohištvo Via Ddine 25 NOVI DOHOD3« (46 Velika izbera poročnih in jedi'oih sob, po-i hištva za pisarne, kuhinje, sa one, posamez-! nih kosov pohištva itd. po zmernih cenah. Zajamčena kakovost in pošiljatve na deželo VA¥ilo na lil. redni občni zbor Posojilnice za ilirsko-Bistrici okra) ki se bo vršil v nedeljo, dne 17. junija 1923, ob 2 pop. v zadružnih prostorih v Trnovem. DNEVNi RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poroči o in nasveti nadzorriStva. 3. Odobritev letnih računov za upravni leti 1921 in 1922. 4. Sklepanje o predlogih v smislu § 36 zadr. pravi. 5. Volitev načelništva In nadiornišfva. 6. Slučajnosti. NAČELNIŠTVO. OPOMBA. Ako bi ta ofcčni zbor ne bil sklepčen vsled nezadostnega števila, zastopanih deležev, se vrSi v smislu § U5 zadružnih pravil čez pol ure in z istim dnevnim redom drag; občni zbor, kateri sme brczpogqjno sklepati ne oziraje se na število prisotnih članov. (3()8) GOSTILNA s koncesijo in inventarjem, so* čivnatim in senčnatim vrtom, na želczaiAkjf postaji Opatija-Matuije, se radi preselitve takoj proda po nizki ceni. Pojasnila daJe posredovalec A, Pegan, Matulje, litra. (7?4 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica vi* Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon* cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko, _ Šola Berlifi I Trst — Via Torre bianca 21, ilfi. ^ Začetek novih tečajev in privatnega poukn v angleškem, francoskem, nemSkem, ita- Bg lijanskem, španskem, portugalskem in ^S srbohrvatskem jeziku tekom tekočega ggžf tedna. f-s Pouk dajejo diplomirani profesorji dotične fcsS narodnosti. Pojasnila in \-pisovanja: vsak dan od 1) do 21, Via Tci ^1 . \ ^ Primorci pozor! Najugodnejši nakup! Proda se v vasi Študa pri Domžalah hiša v dobrem stanju, pripravna za trgovino ali gostilno, ker v celi vasi ni nikake trgovine in samo ena gostilna. Svoječasno se je v Isti hiši izvrševala gostilniška obrt. — Hiša obstoji iz treh sob, kuhinje, kleti in zelo prostorne veže. Zraven hiše velik hlev, vse obokano, skedenj, lopa, drvarnica, svinjak in kovačnica (edina v vasi). Voda se nahaja v kuhinji in poleg je še na dvorišču posebej vodnjak. K hiši spadata 2 ara vrta, 3 njive v ob.-segu ca 91 arov in Štiri parce'e gozdov Cf» 130 arov., . Ker je krasna lega in ti kraji zelo lep?, bo vsakemu reflektantu takoj na prvi pogled ugajalo. Natančna pojasnila daje J. Menart, trgovec, Domžale, Slovenija. (294) moderna v najvašji isberi po zalo usodnih cenah s Gobasto blago, enobarvno ... L 9.— Gobasto blago, dvojna visokost, enobarvno......... 15.— Gobasto blago, crepč, enobarvno, dobre vrste ........ 17.— Gobasto blago, črtano reklamna Ceoa .•••••••(in li«-* Gobasto blago, črtano, Bajadere . , 12.— Gobasto blago, barve fantazija, dvojna visokost, zadnja novost . „ 16.— Gobasto blago, š jour, dvojna visokost.......... 20.— Gobasto blago, fantazija, dvojna visokost.......... 21.— Gobasto blago, angleško, zadnja moda, barve fantazija • , . . , 27.— Crept, risbe fantazija . . . • . L 1.90 Crapt, beneški, novi dohodi «... 2.60 Batist, tiskan, velike risbe . . . . , 3.75 Crepoa, modem........ 4.— Volle, bombaževinast, fantazija . . , 4.70 Volle, bombaževinast, kakor volnen risbe fantazija........ 5.50 Tiskano blago, velika izbera L 3.90, 6 80 Forosetta, nove risbe ...» 7.25, 8.50 Foulard, francoski, barvan, nove risbe ........ L 9.—, 12.50 Etamin, švicarski, enobarven L 10.—, 13.-* Etamin, moderne risbe, zadnja novost........ 12.—, 14.—< Podlaga, fantazija, turške risbe, novost...... 7.50, 12.— Rigatino, za otrošJie obleke „ 7.90, 9.50 Panama, za moške in otroške obleke........ 9.—, J2.— Gabardine, za moške obleke in hlače, moderne barve ... L 18.— Percail, barvan, za kopalne obleke „ 6,— Gabardine, črn, za kopalne obleke „ 11.— Satln, orientalske risbe . . L 7.50, 12.— Cono V. L 111 - 16 Tel. 10-08 Corso o. L m -16 Tel. 24-24 PODLISTEK WILKIE COLLINS: dospa v belem 99 IZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE Tako§ boste čuli V preteklosti gospoda Persivala so taki dogodki, katerih poznanje mi je neobhodna potrebno, ako naj dosežem svoj namen. Vi pb poznate in zato sem prišel k ram. Kakšne dogodke mislite? Končno sem prodrl skozi neprodtrno steno njenega zatajevanja ter sem zadel v njeno občutno notranjost. Videl ko, kako je zaplula strast v njenih očeh — tako razločno, kakod so postajale njene roke nemirne, ki jih je odprta in začela z njimi mehanično popravljati obleko na kolenih. Kaj veste o tistih dogodkih? je vprašala. Vse, kar mi ie mogla gospa Clements o tem povedati, sem odgovoril. Njeno nepremično obilna obličje je iznrek-tela rdečica, roke so se hitro vstavile, kar je napoivedovaio izbruh jeze, ki je ni mogla zadržati Toda prevladata js jezo, naslonila na brbet stolice, prekrižala rok« na svojih Širokih prsih ter ni gledala s hudobnim, zanifcljivim niemsikom v ohssa ie npomejfte ko* poprej. Ah! sedaj se mi srvita, je rekla, izdajajoč svofo ukročeno in dobro zadrževano jezo le s prisiljeno zaničl^ivostjo v glasu in obnašanju, /i gojite neko osebno jezo proti gospodu Per-sivalu Glyde — in jaz naj vam pomagam, da si to jezo na n^em ohladite, — Zasmejala se je predse — bil je to trd, surov, osoren smeh. Prišel sem semkaj, ker kakor gotovo vem, je gospod Persival vaš sovražnik, kakor moj. Med vsemi ženami na Angleškem ste vi edina, ki mi morete pomagati, da uničim tistega ; moža, če si le nekoliko predočite krivico, ki vam jo je napravil. Uničite ga sami, je rekla, in potem pridite sem, da slišite, kar vam bom povedala. Govorila je te besede, kakor ni še do sedaj govorila — naglo, jezno, maščevalno. Vi se bojite gospoda Persivala Glyde, sem pripomnil Mislite? Rdečica je silila v obraz in roke so ji začele zopet ravnati obleko. Gospod Persival zavzema visoko mesio v svetu, sem nadaljeval; zato ni ntt čudnega, če se ga bojite. Gospod Persival ie mogočen mož — barone t — poseduje lepo posestvo — izhaja iz visoke rooovmc. Silno me je presenetila, ko sc je hkratu na glas zasmejal«. Da. je ponovila z glasom, ki je izdajal naj-trpkejši in neizpodbitni prezir; baronet — po- i seduje lepo pc&estvo — potomec visoke ro-dovine. Kajpak f Visoka rodovina — postbnc od materine strani. Sedaj ni bil čas zato, da bi premislil besede, ki so ji ušle, le to sem čutil, Ha so vredne, do o njih razpravljam takoj, ko pridem ven. Nisem tu, da bi se z vami prepiral o družinskih vprašanjih!, sem rekel. Jaz nc vem nič o materi gospoda Persivala. In ravno toliko veste o gospodu Pcrsivalu, me je pikro prekinila. Svetujem vam, da se ne zaverujete v to misel, sem odgovoril. Znane so m| nekatere reči o njem — in glede mnogih drugih ga imam na sumu. Kaj sumite o njem? Povedati vam hočem, kaj n e sumim o njem. Jaz ga nimam v sumu, da je on Anin oče. Skočila je pokoncu in proti meni z besnim pogledom. Kako si predrznete, da govorite z menoj na ta način o Aninem očetu I Kako si upate govoriti, kdo je Anin oče in kdo nit je zavpila, pri tem pa so ji ustnice podrhtavale in se ji je glas tresel oa jeze. Skrivnost med vami in gospodom PersWa>-valom ni ftista skrivnost, sem nadaljeval vztrajno. Stopila je korale nazaj. Ven, je- Tekla, in po* kazal« na duri.